Slovenski glasnik.
445
Slovensko-latinske vaje za III. gimnazijski razred obsezajoče sklonoslovje (Casuslohre) izdeluje g. prof. Val. Kermavner. Stavke zbira iz latinskih klasikov, zlasti iz Kornelija Nepota in Cezarja. Kadar to knjigo zvrši, začel bode pisati slovensko-latinske vaje o načinoslovji (Moduslehre) za IV. gimn. razred. Nadejati se nam je tedaj od tega izvrstnega šolnika v kratkem dvoje temeljitih izvirnih šolskih knjig.                                                                                And. K.
Prof. Miklošič je v seji dunajske cesarske akademije znanostij 20 aprila t. 1. predložil spis: ,.Doneski h glasoslovju rumunskih narečij. O konsonantizmu. II. del".
„Slep je, kdor se s petjem vkvarja!" Te dni so v poslopji ljubljanske c. kr. gimnazije našli izvirni rokopis pesnij znanega pesnika in rodoljuba slovenskega profesorja dr a. Jakoba Zupana. Našli so ga v samotnem kraji, kamor peš hodijo kralji in cesarji. Zanimljivi ta rokopis hrani zdaj g. prof. Fr. VViesthaler.
Imenovanje. Naučno ministerstvo je slovenskega pisatelja gosp. Jožefa Križmana imenovalo za verskega učitelja na c. kr. gimnaziji v Pazinu.
Občni zbor »Glasbene Matice" v Ljubljani je bil dne 20. aprila t. 1. Po nagovoru predsednikovem poročal je društveni tajnik g. V. V al en t a o odbo-rovem delovanji, ki je merilo na to, da se 1. ohranijo stari društveniki, 2. da se pridobe novi, 3. da se, kolikor mogoče, zadovole z raznimi muzikalijami za leto 1881. na svetlo danimi, 4. da si društvo pridobi spretnih skladateljev in 5. da si „Glasbena Matica" pomore do boljšega materijalnega stanja. V to svrho se je društvenikom marljivo dopisovalo, da njih podpora ni izostala; — za pomnožitev podpornih udov je slovensko časništvo objavši in priporočivši društvena dela hvalevredno delovalo; — za letni donesek 2 fl. so dobili člani 22 pol muzikalij in sicer: Lavoriko, II. del z 38 nekaj znanimi, nekaj novimi napevi, tiskanimi v 4 glasovih za tenor I. in II., bas I. in II. v mali priporočili obliki, kar posamičnim pevcem in pevskim zborom posebno ugaja (tržna cena 2 gld.) Dalje je bilo razposlanih 15 novih večinoma nenatisnenih napevov in partitur, katerim so skladatelji ranjki Kam. Mašek, Iv. pl. Zajec, Gjuro Eisenhut, dr. Gust. Ipavec, P. A. Hribar, Danilo Fajgelj, K. Knitl, N. Str os s, Fr. Hlavka (tržna cena 80 kr.) in 10 strani obsezajoča transkripcija Jurij Flajšmanovega napeva „Luna sije", urejena za klavir po D. Fajglji (tržna cena 65 kr.) — Z muzikalijami so društvo podpirali razen že omenjenih skladateljev tudi D. Jenko ter svojo daljno pripomoč zagotovili še gg. Ant. Ned-ve-d, Ant. Foerster, F. S. Vilhar, vodja glasbenega zavoda v Karlovci, dr. B enjamin in dr. Gustav Ipavec; istotako je odboru došla od g. Janka Lebana ponudba glasbenih del (4 glasni napevi) iz zapuščine umršega g. Avgusta L e-bana in od g. Hilar. Zorna na Goriškem 4 dela. — V izboljšanje denarstvenih razmer je ..Glasbena Matica" dne G. aprila 1881 vložila pri slavni c. kr. deželni vladi prošnjo za državno podporo; na ministerijalni poziv se je prošnja obširno podprta ponovila, a do sedaj še ni rešena. Slavna hranilnica kranjska je darovala društvu 50 gld. Tudi od slavnega deželnega zbora je dobila „ Glasbena Matica" 100 gld. podpore. Z oddajo vseh dosedaj na svetlo danih muzikalij proti vložnini 8 gld. je blagajnica pridobila precejšnjo svoto. Po tej znižani ceni pa so dobivali muzikalije samo naročniki,' ki so postali potem podporni društveniki.
446
Slovenski glasnik.
Tako se je delovalo sploh; posebe pa je po odboru bila izročena visoko-rodni gospici M. Winklerjevi njej posvečena Fajgljeva transkripcija „Luna sije".
Za arhiv je odbor najel svojo društveno sobo pri visokočestiti gospe Drag. Bleiweisovi-Trsteniški. S tem je delovanje odbornikom mnogo olajšano. V osnovalni odbor za ustanovo Bleiweisovega spomenika sta bila voljena dva odbornika) in za ,,Narodni Dom" je odbor volil 200 gold. v nakup jedne delnice. V Zagrebu se je osnoval odbor, ki napravi ranjemu slavnemu goslarju Fr. Krežmi nagrobni spomenik; v ta namen prosi ustanovljeni odbor podpore. Glasbena Matica je priobčila slavnega umetnika prvo delo „Moje sanje/' romanco za gosli in klavir, zato ima prijetno dolžnost, storiti kaj za dostojen spomenik. Odbor se društvenikom priporoča za prostovoljne doneske. Tajnik se konečno spomina še društvenikov umrših v pretečenem letu in poudarja zlasti izgubo gosp. dr. Jan. Bleiweisa-Tersteniškega, ustanovnika Gl. Matice.
O denarnih  razmerah poroča  blagajnik S. Stegnar.    Društvo je imelo
dohodkov v pretečenem letu............952 gld. 53 kr.
in stroškov..................852    ,,    50    „
torej je prihranjene gotovine............100 gld. 03 kr.
Nedotakljive ustanovnine ima 1000 gld. pri podpornem obrtnijskem društvu naložene.
Društvenikov je pri Glasbeni Matici razen 3 častnih, 191 ; izmed teh je 21 ustanovnikov in 170 podpornikov: ti se dele v 22 društev (čitalnic 9, pevskih društev 5, učiteljske knjižnice 3, 3 društva vseučiliščnikov in 2 drugi društvi). Po deželah se dele člani tako: Hrvatska jih šteje 27, Štajerska 17, Primorska 12, Koroška 7, in po drugih deželah 9; na Kranjskem je torej 119 članov in od teh jih je v Ljubljani 43, drugod po Kranjskem 76. V letu 1881. je na novo pristopilo 21 društvenikov, torej polovico menj nego leta' 1880.
To poročilo se odobri in blagajniku izreče priznanje za njegovo delovanje.
Naposled nasvetuje g. Jos. Maier v izboljšanje denarnih razmer naslednje resolucije: 1. društvo naj vabi rodoljube k pristopu in nabira male darove za povišanje ustanovnine. 2. naj se slavni dež. zbor prosi za ustanovo deželne štipendije v izobrazbo domače moči, ki bi potem vodila slov. glasbeno šolo; 3. naj se ponavlja prošnja do slavne vlade za državno podporo; 4. naj bi se na korist blagajnice priredil vsaj jedenkrat v letu kak koncert, pri katerem naj se producirajo domače kompozicije, da se občinstvo ž njimi seznani. Resolucije so bile vzprejete, istotako tudi g. Valentova nasveta, naj se slovenska glasbena predavanja priredijo v izobrazbo prijateljev muzike in diletantov, in naj  bi društvo izdalo ,,nauk o igri naglasoviru." —
V odbor so izvoljeni: Fr. Ravnikar, predsednik. Srečko Stegnar, blagajnik, ki sprejema naročila in oglasila, dalje V. Valenta, Fr. Drenik, J. Maier, dr. K. pl. Bleiweis, A. Foerster, P. A. Hribar, Alfred Ledenig, A. Razinger, dr. J. Stare, Drag. Žagar, vsi v Ljubljani in vnanji: D. Fajgelj, Fr. Gerbič, S. Gregorčič, Ig. Gruntar, M. Sušteršič, J. Zirovnik in A. Gnezda v Zagrebu. Častnima članoma g. dr. B. Ipavcu in g. A. Nedvedu se po društvenih pravilih ni več naložilo odborništvo. —                                                                                 S. St.