Glas \z Istre. Srednjih šol nimamo Slovenci v Istri, zato tudi ni slovenskega srednješolskega učiteljstva. Do letos smo imeli v Kopru oddelek 8lov. učiteljišča, a srečno se je rešilo tega gnezda in se preselilo v Gorico. To je mogoče edina vesela vest, ki jo morem porofati. Do letos je bilo v Kopru nekoliko slov. profesorje?, a priznati moram, da so se ti jako raalo brigali za ljudsko šolstvo, akoravuo so vzgojevalci Ijudskošolskega učiteljstva. Slov. učitelj. društvo je dvakrat prosilo po eaega izmed profesorskega zbora, da bi predaral na društvenih zborovanjih, a eden se je izgorarjal, da nima časa, drugi pa je povedal, da mu je toliko znano ljudskošolstvo kolikor vojaški reglema brazilijanske vojske, zaradi česar ni mogel predavati. Kaj pa učiteljstvo ljudskih šol? Tudi tu nimam poročati kaj veselega. Oni čian učiteljstva, ki še čuti pravi pomen učiteljske službe, ki bi rad deloval za vsestranski šolski in narodni napredek, mora kmalo opešati, ker je povsod sam, a če ga to ne potare in ako ima slučajno mnogobrojno družino, se dobe tudi torariši, ki se javno izražajo: nKaj bo on, ko ima toliko otrok?!" Take razmere so med slorenskim učiteljstvom ? Istri, a kakšne so med hrvaškim, popolnoma natanko ne morem poročati, vendar se mi zdi, da je pri njih 99% onih, ki jim je sreto ono, kar reče gospodine pjovan. To 86 je videlo na občnem zboru dijaškega podpornega društra 23. septembra t. 1. t Pazinu. Hrraškega učiteljstra ni bilo ekoraj nič zraren; še oni, ki je poprej podpisal nOsvrt", se je skril, da ga ni nihče ridel, a c. k. okrajni šol. uadzornik v Pazinu je glasoral g pjovani, bal se je bojda, da bi ga drugače ne postregli ob priliki nadzororanja. Dosti je popisa žalostnih razmer, vendar ne morem, da bi še nekaj ne omenil. V Istri imamo tri slovanska učiteljska društra, namreč : Prosveto, Krško učitelj. društvo ia Slovensko učitelj. društvo. Pr?i dve sta hrvaški in predstavljata nekakšno Kranjsko Slomškarijo, a zadnje kaže že po imenu, da je slorensko. Zadnje je posebno deloralo do pretečenega leta, t. j. do regulacije učitelj. plač. N& morem, da bi ne pritnal, da sta pri tem sodelovali hrraški učitelj. društvi in sodelovala so proti koncu tudi italijanskft učiteljska društva r deželi, vendar resten opazovalec mora priznati, da so priskočila na pomoč šele potem, ko jih je zbudilo in zdramilo Slov. učitelj. društvo. Po regulaciji plač si je postaTilo SIot. učitelj. društro za nalogo premerabo disciplinarnega, nadzorovalnega iu nekaterih drugih deželuib. zakonor iz namena, da pribori ljudskošolskemu učiteljstvu reč svobode in šoli več ugleda. Zato je bilo potreba večkratnih sborovanj, ki so se vršila največkrat v središču Slovencev v Istri, t. j. t kakšni rasi y Bregu, To ni bilo po volji nekaterim učiteljskim osebam t okolici Kopra. Zabavljali so zaradi tega, a temu se iie smemo čuditi, če pomislimo, da je med zabavljalci tudi tak učitelj, ki je pred leti položil nekaj kron in šel z župnikovo kuharico t Postojno namesto k zborovauju učitelj. društva, ki se je izrazil, ko je dobil društvena pravila, da mu bodo dobro služila za tisti kot, ki bi ga morala imeti vsaka hiša. In vendar 86 hoče prištevati ta učitelj med zaredao ia napredao učiteljstro! Tudi v Istri so glavna cokla šolskemu napredku krajni šol. sveti. Predsednik krajnega šol. sveta je vsakokratni župaa. Res so nekateri župani, ki spoznavajo korist ljudske šole in skrbe za nje napredek, a kaj pomaga to, ko so navadno drugi člani najreči nasprotniki šolstva. E tem pridejo še občinski tajniki, ki so obenem tajniki krajnih šol. svetov. Ti hočejo zaradi tega biti nekak personificiran krajni šol. svet, prav nekaj takega, kar je v J. E. Tomičevi ,Knpitanovi hčeri" nobile de Kerpez. Sploh pa gledajo občinski tajniki r Istri, vsaj nekateri, da spravijo na svojo osebo vse one občinske službe, ki kaj prinesejo, n. pr. mesarskega ogleda itd., a najMjubše so jitn komisije, ker ae jim te plačuje posebe. Tako se deloma prnobložijo z delom, deloma se jim ne Ijubi delati in tako čakajo vloge mesece in mesece rešitve, a posebno se zanemarja delo krajuega Sol. sreta. V tej nemarnosti so že tako daleč, da ne rodijo šol. matie, in ko je čas poročati, koliko otrok je obvezano obiskovati to ali ono šolo, povprašujejo šol. vodstro. Vodstvo naj jim poroča ouo, kar bi morali oni dogaati na podlagi matice in o čemer bi morali oni obveščati vodstvo. Eaj je z drugimi zaderami, kakor so zamude i. dr., o tem nočem pisati. Zaradi tega se je mislilo delovati na popolno odpravo krajnib šolskih svetov, Tendar se je moralo to opustiti, ker je v Istri ved okrajnih šol. svetov, v katerih nimata slovansko učiteljstvo ia slovanski narod niti enega zastopnika, kar ni nikakor dobro za sloransko šolstvo. Popisal sem žalostne razmere slovenskega ljudskega šolstva v Istri, vendar pa moram dostaviti, da je v zadujik 50 letih mnogo napredovalo vzlic tem zadržkom in vzlic zadrževanju nam nasprotnega deželnega odbora. Na tem nima malo zaslug tudi BU6itelj. Tovariš", ker vem, da je bil že od prvega pričetka tovariš vsaj nekaterim učiteljem r Istri.