_____ ^^ ZELEZNICAR. Slovensko glasilo „Saveza saobračajnih 1 transportnih radnika 1 službcnlka za Jugoslavijo. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu, Nefranfelrana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravniätvo ве nahaja v Ljubljani, Krekov trg it, 10. Naročnin«e za celo leto .... K 14 — ia pot leta ..... T— za četrt teta , , . , . 3 50 Posamezna Številka 60 vinarjev. Štev. 2. V Ljubljani, 18. januarja 1920. Leto XIII. Ljubljanska električna cestna železnica. To v vsakem oziru ponesrečeno prometno podjetje sili neprestano, posebno odkar je odtrgano od svoje osrednje uprave, v javnost Da toraj tudi osobje tega podjetja, ker nima pravega gospodarja, le životari, je naravno. Podjetje ima sekvestra, kar je popolnoma v redu; vTedu pa ni poslovanje tega sekvestra, vsaj kolikor se tiče uslužbencev. KonŠtatirati moramo namreč, da ee vsa podjetja, tako državna kakor zasebna in celo občinska, sicer polagoma, toda vendar povspenjajo na višino današnjih dni, le uprava cestne železnice vztraja na svojem še vedno avstrijskem konservativnem stališču. Gospodje, ki vodijo ta nesrečni zavod, nimajo ali nočejo imeti smisla za potrebe uslužbencev, kajti drugače bi ne bilo mogoče, da m»rajo le ti vedno in vedno zopet staviti zahteve in so vzlic lemu njiti dohodki tako sramotno nizki, da bi se jili sramovalo vsako moderno podjetje. Da ne bo napačnih mnenj in se ne bo domnevalo, da morda pretiravamo, podajamo v naslednjem dosedanje službeno razmerje uslužbencev in javnost naj sama sodi: Delavne plače pri električni železnici v Ljubljani, veljavne od i. septembra 1919 dalje. si ill .S Jj§> o Џч O. > i * iS 1 o > 3 fl a I f M & o e. Sä S 15 I m Š ** 2 a i s s r- jih sili vedno zopet v boj za obstanek, je tudi ljubljanske cestne železničarje napotila do tega, da revidirajo stališče, ko je postalo povsem nevzdržno. V to svrho so se zbrali po nalogu uslužbenstva in delavstva dne 5. t. m. voljeni zaupniki in soglasno z upravo organizacije sklenili, da se ima takoj predložiti zahteva prizadetih, tako obratnemu vodstvu v Ljubljani, kakor osrednji upravi na Dunaju Jn ljubljanskemu občinskemu svetu. Naknadna draginjska doklada. V svrho nabave in nadomestila najnujnejših potrebščin naj se izplača od 1. septembra do 31.decembra 1919 zadrževani 15% primanjkljaj od zadnjega meseca septembra 1. I. priznanega povišanja mezd iti plač, ker je občinski svet ljubljanski tedaj dovolil povišanje voznih tarifov v svrho povišanja prejemkov uslužbencem in delavcem in se to ni izvršilo v celoti, temveč le delno in so prizadeti dobili le 25% povišanje. Promet sc je po zadnji regulaciji plač izdatno pomnožil in so se vsled tega dohodki podjetja povišali, iz česar sledi, da je bila takrat izražena in utemeljena bojazen napram padanju dohodkov neutemeljena. Opaža se pa, da je prišla doba, v kateri je resno računati z odpravo napitnine, s katero je prp.v tako računalo podjetje, kakor uslužbenci. Vsled neugodnega denarnega prometa je ta nemoralni del dohodkov padel na minimum, s katerim se sploh ne more več ručunati, in zato zahtevajo prizadeti, da se ga sploh odpravi, tako iz proračuna, kakor dejanski na ta način, da se obesijo na vidnem mestu v vozovih tablice z napisom: Napitnina je odpravljena. Z odpravo napitnine je pa v neposrednji zvezi zjednačenje rednih mezd v kategorijah voznikov in sprevodnikov. Draginjska doklada, V svrho vsaj delnega kritja vsakdanjih življenskih potrebščin in z ozirom na izvanredne nizke plače in mezde delavcev "In uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani, ki ne jednačijo z niti eno drugo stroko bodi iz javne ali zasebne službe, zahtevajo prizadeti, da se jim prizna draginjska doklada, kakor se je priznala tudi vsem državnim, občinskim in zasebnim nastavljencem in uslužbencem, Poviša naj se toraj draginjska doklada v povprečni višini s 100 */• od današnje plače ali mezde z dosedanjo draginjsko doklado vred vsem uslužbencem, kakor je razvidno iz priložene razpredelnice. Vso to vsoto, vštevši dosedanjo draginjsko doklado, je smatrati draginjski dokladi tako, da ostane v septemberski pogodbi vzpostavljena višina plače neizpremenjena, izjemši mezde sprevodnikov, ki se morajo zjednačiti z onimi voznikov. Zahtevana draginjska doklada naj se uveljavi s 1. januarjem 1920. Draginjska doklada naj velja za vse dni v mesecu in sicer tudi v slučaju konStatuane bolezni, letno priznanega dopusta, kakor vsakega oda t ran jen ja od službe, katero je ravnateljstvo vzelo na znanje in dovolilo. Obleka in obutev. V prejšnjih pogodbah priznane koncesije glede obleke io obulelji naj se nemudoma izvrše, v kolikor Se niso izvršene. V slučajih, v katerih to ni mogoče, naj s? prizadetim izplača odpadajoča vsota v gotovini. Preskrba s kurivom. Vodstvo podjetja naj uslužbenstvu preskrbi potrebni premog in les za domačo vporabo po aprovizacijskih cenah. Kazni. Samovoljno kaznovanje usluž-benstva brez predidočega zaslišanja in zagovora naj se v bodoče odpravi. Pri izreku krivde ali nekrivde imata poleg ravnatelja, ki določa višino kazni, sodelovati dva zaupnika uslužbencev, katera volijo slednji, ter jih predlaga uprava „Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo". Svetilka na južnem kolodvoru. Z ozirom na jako nevarno situacijo na južnem kolodvoru naj se na križišču postavi primerna luč. Za morebitna pogajanja jc podpisana organizacija vsak čas pripravljena. Zaključek. Precistoječe zahteve ee imajo uveljaviti najkasneje do 10. febr. t, 1, z veljavnostjo od l.jan. 1920. Naknadna draginjska doklada naj se izplača do 1, februarja 1920. Ljubljana, dne 13. jamarja 1920. Besedilo „Spomenice" jasno karakterizira skromnost te zapostavljene kategorije delavstva in zato pač upravi ne bo drugega preostajalo, kakor da opravičenim zahtevani v celoti ugodi. Svarimo pa jo že sedaj, da ne provocira po nepotrebnem in ne razburja javnosti, kajti ljubljansko delavstvo bo stalo kakor en mož za cestnimi železničarji in jih bo podpiralo v njih stremljenju, dokler nc dosežejo vseh svojih zahtev. Živela delavska solidarnosti Južna železnica provocira. Razmerje med kapitalizmom iti proleta-rijatom se od dne do dne bolj čisti in meja med njima postaja ostrejša. To dejstvo se pojavlja po vsem svetu, in sicer v nekaterih državah bolj, v drugih manj očivldno. Mi eevfeda, ki živimo na Balkanu, presojamo vse te pojave iz balkanskega vidika in zato se nam marsikaj zdi čudno, kar drugje smatrajo samo ob sebi umevnim. Zato se tudi ne Cudtmo današnji upravi slovenskega dela južne železnice, ki še vedno životari v petnajstem stoletju, Želeli bi pa, da bi gospodje v tej upravi tie pozabili nekaj, in to je, da uslužbenci tega podjetja mislijo nekoliko modernejše in da nikakor ne kažejo veselja za povratek v srednjeveško dobo. To bodi gospodom prav resno povedano in opozarjamo Jih na to v njih lastnem interest!, ker ne bo pomagalo nikakršno zabavljanje čez komuniste, boljševike in antikriste, ko se bo čebriček potrpežljivosti zvrnil in Jih morda nekoliko oškropil. Bodimo doslednjil Vemo, da je bilo gospodom težko ugrizniti v kislo jabolko, ki jim je bilo potom ministrstva saobračaja servirano po zloglasnem „Savezu". Pri prvem grižljaju so se jim sicer nekoliko skremžili dobro gojeni obrazki, toda najhujše je bilo premagano in tudi ostali del jabolka bo treba spraviti pod streho. O tem tii dvoma in toraj ne more biti govora. Čim dalje bomo ostanek prekladali iz ene roke v drugo, tem manj bo okusen ln nevarnost obstoja, da nam pokvari želodcc. Ugriznimo toraj parkrat malo krepkeje, stvar bo tako končana in nevarnost odstranjena. Pred vsem je potrebno, da uprava južne železnice upošteva dobesedno „Protokol sporazuma" in ga nc tolmači vsak načelnik po svoje, kar provzroča Ie veliko nepotrebnega dela in razburja duhove. Če so vodilni gospodje državne železnice pravo zadeli, potem bi Človek pričakoval, da tudi južna železnica ne bo rabila za to čarovnikov. Če bi gospodje odkrito povedali: Denarja nimamo, kei ne znamo gospodariti I bi bila Bosna mirn;<, če pa uslužbenci čitajo vsak dan nove fermatie, ki pobijajo drug druzega, vsi skupaj pa stoje v dljamentralnem nasprotstvu z jasnimi določbami, potem stvar ni več tako enostavna in posledice tega bo morala zagovarjati uprava pač sama. Naj navedemo samo en slučaj, lz določb „Sporazuma" je vsakomur, kdor zna čitatl — in to znaje vsi organi uprave južne železnice — jasno, da ima podjetje svojim u-služoencem izplačati draginjsko doktado za vse dni v mesecu. Toraj je samo ob sebi umevno, da tudi za nedelje in praznike, za Čas bolezni, dopusta, suspenzije itd., (o pa radi tega, ker draginjska doklada nima prav nič skupnega z dnevno mezdo ali plačo in Ima le namen delavcu omogočiti vsaj zasilno življenje. Ker pa, razen par posebno duhovitih gospodov, nihče ne bo skušal trditi, da tiste dni, v katerih uslužbenec ali delavec iz gori navedenih razlogov ni delal, mu toraj tudi ni treba živeti, zato smatrajo prizadeti po vsej pravici zadnja dva odstavka točke B izzivanju, ker se glasita; „Draginjske in rodbinske doktade sc smejo zaračunati le za faktično v mezdni poli zaračunane dneve (do 7. dneva bolezni se toraj vračunava draginjska in rodbinska doklada). Eventualne v računski dobi nastale službene in draginjske izpremembe so za odmero draginjske in rodbinske doklade merodajne Šele v prihodnji računski dobi." - Nič milejši ni tolmačenje dohodkov, do katerih imajo ženske ravno iste pravice kakor moški, in še cela vrsta drugih točk. Nekoliko resne volje in malo manj nagajivosti, in stvar bi Šla. Šla bo sicer ludi tako, ker bo zato poskrbela organizacija, toda mnenja smo, da Bi bil pameten sporazum med obema deloma plodonoanejši, kakor neprestano bev-skanje. Usoda nam je tako določila in ker slučajno šc ne spadamo med bogove, bo treba uporabljali razum, da šl hišico, v kateri živimo, uredimo tako, da bomo v njej udobno stanovali. Do tega cilja bomo pa prišli le s smo-treiiim delom, upoštevajoč dejanske razmere. Tega smo si povsem svesti, zato smo odločeni naše pravice ščititi za vsako ceno. Izzivati se ne fcodemo dali več in odločno zahtevamo, da sc takoj preneha z vsakterimi provokacijami. Če uprava južne železnice nima smisla in volje za potrebe današnjega časa, potem je dolžnost države, tla poseže vmes in na-prtvi red. Ni res, da bi morala splošnost trpi-ii radi Kcuvidevnostl posameznikov, res pa j.1, da je vse to, kar se danes godi na južni Železnici na škodo uslužbencev, skrajno Škoiiij'vo tudi državi in splošnosti. Zato: Južno žclezt.ico pod državno kontrolol Spoštuj zakon! t Smelo inlimo, da je na svetu nI države, v kateri bi bili vsi ljudje z obstoječimi zakoni zadovoljni To je tudi povsem razumljivo, ker so zakoni le izraz vladajočega razreda, kateri ima interes na tem, da svoje koristi Ščiti, ne oziraje se na koristi nasprotnega razreda. Da je danes še vso zakonodajo in po vseh državah, ki so kapitalistične, prikrojena kapitalističnim težnjam, je naravno, zato je pa tudi razumljivo, da je ves proletariat z obstoječimi, kot njegovim interesom dijamcntralno nasprotnimi zakoni, nezadovoljen in jih tudi obsoja. O tem dejstvu ni dvoma, in se to dejstvo pojavlja dan na dan po Časopisju, na shodih, v literaturi itd. Značilno je pa, da vsi ti milijoni nezadovoljnih vendar obstoječe zakone upoštevajo, se jim pokore in jih, le z redkimi izjemami, vrše. Seveda gre pri tem pojavu velika zasluga kazenskim zakonom, katerih naloga je vršiti policijsko službo nad ostalimi zakoni. Toda to je postranskega pomena. Glavna je, da ima zakon, dokler je tak, vse predpogoje, da se ga v vsakem oziru upošteva, bodi si hotč alt pa tudi ne. To načelo je svetovna last in je najdemo ie v podatkih najstarejših zgodovinskih spisov. Tudi divji narodi, ki irr.ajo svoje pojme o morali in dolžnostih ter pravicah, imajo svoje zakone, katere spoštujejo, seveda velikokrat tudi le vsled strahu pred kaznijo, toda upoštevajo jih. Vs« to, kar smo doslej zapisati; se nam zdi tako samo ob sebi umevno, da bi tega iz sramu pred širokim svetom sploh ne napisali, Če ne bi bili prepričani, da bo naša obmejna cenzurna oblast za to poskrbela, da ne pride ta ko n static i ja preko mej naše moderne države. Treba je pa bilo to zato pribiti, ker pri nas navidezno nastajajo novi pojmi v tem oziru, pojmi s katerimi se ml nikdar ne bomo sprijaznili in jih bomo pobijali z vsemi nam razpolagu-jočiml sredstvi. Marsikaj smo v dobi svojega življenja na polju zakonodaje že doživeli, kar si naravnim potom nismo mogli tolmačiti. Če imamo pri nas povsem abnormalne državne razmere, je vsekakor žalostno dejslvo;-kije najbolj občuti delavski razred. To pa nikakor ne more biti vzrok, da bi to Že itak tepeno delavstvo čakalo še kdo zna kolika let, dokler se bo naši naduti buržoaziji zlju-bilo računati z dejanskim položajem, v katerem se nahajamo. Če v naši demokratični — pravijo da najbolj demokratični — državi za enkrat vlada diktatura meščanstva in malomešČanstva in če ta ne poiiebuje sodelovanja narodnega imitacijskega predstavništva, potem delavstvu, ki živi v tej državi, ne preostaja druzega, kakor začasno s to diktaturo računati. In ono računa z njo l Železničarji so stavili svoje zahteve! Ministrstvo saobračaja je pripoznalo, da so te zahteve opravičene in je sporazumno z delegati železničarjev njihovim zahtevam ugodilo. Temu ukrepu se je pridružil ministrski svet ln 15. novembra je bil izdan „Protokol sporazuma" v Uradnem listu in je s tent postal zakon. Železničarji s tem zakonom računajo in ga bodo ščitili za vsako ceno. Meščanstvu in malomeščanstvu bi priporočali, da vzame to v svojem lastnem interesu na znanje.