Posamezna Številka stt/g
N*rožnina listu : Celo leto 80 d 40 diru, četrt leta 20 dia, mese...** / dia fcrren Jugoslavije: Celo leto 140 dia Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; eri večkratnem inseriranju primeren popust Kpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
neodvisen polititeli list ta slovensko ljudstvo
PoStnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo Je v Maribora» Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.

M »f*it>oi% dne 7. j«nu»rja
JUeuim Jik. V j JL
Aretacija Stjfoana Radiča.
V pondeljek zjutraj so v Zagrebu aretirali vodi-'lelja hrvatskih Seljakov in predsednika HRSS Stjepana Radiča. O aretaciji imajo razni PP. listi, zlasti pa ljubljanski silno neumna poročila. Kakor je na primer Jutro« poprej pisalo, da se Radič vozi preko meje z avtomobilom sključen in zgnecen pod sedežem šoferja, tako pravi sedaj »Narod«, da se je Radič skrival pod neko posteljo v Prpičevi hiši in da so ga izpod nje pobegnili. Tako fantaziranje je po svojem namenu lopovsko, a pri tem skrajno neumno. Zagrebški »Obzor«, ki Radiču gotovo ni naklonjen, piše včeraj, da se je Radič um predal. To je gotovo dovolj verjetno, ko je imel vendar toliko že dokazanih možnosti, da se skrije ali pa da zbeži. — Po poročilo »Obzora« je v nedeljo zvečer na policiji neki gospod predal pismeno prijavo, da bo Radič drugo jutro na tem in tem mestu in da policija lahko pride po njega. Prijavo je po mnenju »Obzorovega« poročevalca napisal Radič sam. Policija je hotela takoj po sprejemu te prijave vdreti v Radičevo stanovanje, pa se je premislila. Islotako drugo jutro na vse zgodaj, ker je stalo v poročilu, da lahko pride ponj med 9. in 10. uro dopoldne, ali pa ga sploh ne dobijo. Trdi se, da se je Radič v nedeljo proti večeru pripeljal z avtomobilom v Zagreb. Ves čas je namreč bival v mestu in na deželi ter je bil vedno v stikih s svojimi zaupniki. Policijo je mirno čakal v stanovanju ter je pil čaj s soprogo, hčerjo-ženo poslanca inž. g. Košutiča in z nečakom poslancem Pavle Radičem. Ko je popil čaj, je rekel poveljniku redarstvene straže Pavloviču: »Sad mp-žeino, da idemo!« — z avtom se je odpeljal na policijo, soproga gà je pa spremljala. Ko se je izkrcal na policiji, so policaji močno zastražili vhode v policijsko poslopje .ljudi na ulici so pa razgnali, meneč, da so med vožnjo Radiča spoznali in da bodo demonstrirali.
Vest o Radičevi aretaciji so beograjski listi z mnogoštevilnimi letaki razširili po mestu. Velike mase so čitale te lepake in utisi so se takoj zapazili. Videlo se je najprej, kako silno popularna osebnost je Radič, potem pa, kako na slabem glasu je PP. vlada tudi v Beogradu. Prej so Beograjčani mislili, da ima Radič posebne tajne dogovore s Bašičem, da so vsi vladni ukrepi proti njemu in njegovi stranki samo na videz, sedaj se je pa to izkazalo kot prazno in sami radikalni pristaši pravijo, da je Radičeva aretacija vladi samo v škodo, ker pridobiva Radič tradicijonelne srbske simpatije za vse, ki so radi svojega prepričanja preganjani.
V vladnih krogih se seveda veselijo in ponašajo, češ, glejte, kako gre vse mirno in kako malo je Hrvatom za svojo stranko. To veselje je pili mnogih silno prisiljeno, ker bi prav radi imeli izgrede, Hrvati so se pa v dolgih letih toliko naučili, da ne nasedejo izlivačem.
Na velikem zborovanju v Beogradu je Ljuba Da-vidovič zopet govoril o politiki sedanje vlade. Ob velikem «oglašanju zborovalcev je razlagal obznansko politiko kot največjo škodo za narod in državo. Primerjal je razmere v nekdanji mali Srbiji z razmerami v veliki ujedinjeni in osvobojeni domovini. Do 1. 1903 je bila Srbija zemlja neomejenih mogočnosti, kaj takega pa le ni bilo kot sedaj. Nekdaj so se sicer teptali in odpravljali zakoni, a ko je na primer Pašič organiziral upor in pobegnil, niso z izjemno naredbo razpusitli cele stranke, ampak so samo posamezne voditelje stavili pred sodišča. Nekdanja mala Srbija je skupščino in poslance skrbno varovala, danes se pa celo podpredsednika skupščine dr. Maecka zapira. Pašič hoče tudi neodvisnost sodišč uničiti, da bi krivci največje korupcije lahko sodili pravim narodnim zastopnikom in svojim tožite 1 jem. Zborovalci so ob tem govoru navdušeno nazdravljali Hrvatom in Slovencem in ko je dan po tem govoru prišla vest o aretaciji Radiča in o nadaljevanju preganjanja, je gotovo, da bode poštena beseda Davi-doviča še več zalegla med Srbi.
Politične beležke.
Kaj pomeni obznana proti HRSS in kaKO' jo misli PP. uporabljati v svoje volilne svrhe. V okvirju obstoječih zakonov je izvajanje obznane in drugih izjemnih naredb proti Radičevi stranki brez vsake volilne koristi za PP. režim. Liste državnozborskih volitev niso strankarske, ampak osebne in če na listo postavljeni kandidati zadostujejo vsem zakonitim predpisom, kakor državljanstvo, neomadeževanosl, dovoljna starost itd., se jih ne more ovreči, pa naj so pripadniki katerekoli stranke ali ideje. Sodišča so po zakonu do malega že potrdila vse kandidatne liste, ki so jih vložili pristaši HRSS. Potrjenih kandidatov torej sedaj brez konfliktov s pravosodjem in obstoječimi zakoni ni mogoče ovreči. Ovreči bi se dalo le one, ki bi bili v kratkem roku za vlaganje in spreminjanje kandidatnih list obsojeni po zakonu o zaščiti države ali kako drugače. To je seveda neizvedljivo in zato se da raduniti samo še s protizakonito iri prolisodnijsko uporabo nasilnopolitič-
n'h metod proti glasovanju za liste, ki so vložene od pristašev HRSS. Sodnija namreč izroči potrjene liste politični oblasti in ta jih razdeli z volilnimi skrinjicami vred na krajevne volilne odbore. Lahko se zgodi, da bo sedaj vlada naročila pristašem vladnih strank pri političnih oblastih, naj kandidatnih list HRSS in za to potrebnih volilnih škrinjic ne razdelijo po voliščih. To je seveda najostrejši konflikt s pravosodjem in z zakoni, pa od gotovih činiteljev PP. politike se lahko tudi kaj takega pričakuje. Zato tako näjsramotnejj šo nasilno nakano se kažejo že gotove priprave na Hrvatskem. Ker so po hrvatskih vaseh v pomanjkanju drugih činiteljev prav često hrvatski učitelji predsedni ki volilnih odborov, se pripravlja sedaj velika premestitev hrvatskega učiteljstva v Makedonijo. Mesto učiteljev bi potem prišli v volilne odbore najrazličnejši, za režim pridobljeni elementi, ki hi popolnoma soglašali z najostudnejšo atako na zakon in na volilno svobodo. Naivneži v vladnih krogih mislijo, da bodo volilne krog-Ijice deževale v njihove Skrinjice, če hrvatske mase svojih list in škrinjic ne najdejo na_ voliščih. —- Po raznih izjavah in poročilih iz vladnih krogov se da sklepati, da bo vlada tik pred pretekom roka za vlaganje list, okrog 12. t. m. naročila politični oblasti, naj se od pristašev HRSS vložene in sestavljene liste smatrajo za izven zakona. Ker predsedniki volilnih odborov po zakonu niso primorani izvršiti volitev, če za svoje volišče ne dobijo vloženih kandidatnih list in zato potrebnih škrinjic, bo kakor že rečeno, poiskusil režim s svojimi ljudmi zasesti volilne odbore, če se to sploh da izvesti, je seveda drugo in zelo veliko vprašanje. — Vso nasilje pa PP. politiki ne bo v korist. Če bi vlada vodila boj proti Radiču in nejgovi stranki tako, kakor se na zapadu Evrope vodijo boji med vlado in opozicijo, bi se prej ali slej tudi Radičeva stranka razšla ali pa spremenila, ko ga pa tako preganja, je pa vsaka nada na to prazna. Radič je pridobival pristaše v času, ko so začeli PriMčevci batine deliti po Hrvatskem in obdržal jih bo, če se bo nadaljevala nasilna politika.
Pregartjatrija po zakonu o zaščiti države, aretacije, ni stavi tve listov. V Beogradu se pripravljajo pri vladni mizi tudi na to, da bodo razširili in raztegnili zakon o zaščiti' države na zajedničarje. Vlada že spušča v svoja glasila vesti, da bosta aretirana dr. Lorkovič in dr. Trumbič, Samostojni dJemokratje in radikali so se v Zagrebu že poi svetovali, kako bi opravičili pred javnostjo aretacijo ugledi nih zajedničarjiev. — Najbolj preganjajo ter zapirajo Radi-čevce po Dalmaciji. V okolici Šibenika so aretirali 600 Seljakov in jih prignali v Šibenik. Ker so pa šibeniški zapori pretesni za toliko število, bodo zgradili posebne barake. Šibenik bo dobil drugi Thaleihof. V Delnicah sta bila prijeta od policije dr. Ivan Krnic, minister na raizpolo-iženjiu, župnik Avguštin Bujan in še trije drugi Delničani. Krnica so poslali v Pribičevičev pašaluk, v Gospić. V Splitu so zaprli Kerubina Šegviča, ki je urejeval »Hrvatsko Riječ« in je obtožen 150 tiskovnih pregreškov. Ustavljena je izhajanje lista »Graničar« v Novi Gradiški. V Osijeku je policija zaplenila »Hrvatski list.« Dne 4. t. m.,' ob 10. uri predpoldne, so bili aretirani HRSS poslanci: dr. Maček, dr. Juraj Krnjevič, Predavač, dr. Stjepan Ko-šutič in inžener Košutič predani sodišču v nadaljnje postopanje in so jih že začeli zasliševati. Zagrebško državno pravdništvo proučuje razne1 spise in drugi materijal, katerega je zaplenila policija v Seljaekem domu. — O svobod no solnoe Jugoslavije!
Aretacija vtodstva madžarske stranke. Bo poročilih, ki jih imajo zagrebški listi iz 'Subotice, je obznana na delu tudi proti madžarski stranki. To stranko so pri zadnjih volitvah radikali slepili in kupovali ter so tudi dosegli, da je mnogo glasov padlo v radikalne volilne skrinjice. Sedaj za, zahvalo ali pa zato, ker se Madžari ne dajo več varati, pa zapirajo njihovo vodstvo. Zaprli so vse člane odbora, v, uredništvu lista »Hirlap« v Subotici so pa naredili hišno preiskavo. Povod za vse to so dale prijave nekega Würta, ki je bil odpuščen iz upravništva »Hirlapa.« Wiirt je trdi! ■in ovadil, da dobiva list denar od ogrske vlade. Te ovadbe, se niso potrdile in ie gotovo, da izhajajo i? samega maščevanja.
Danes jim najboljši prijatelj. Ko je Davidovič, hoteč državo rešiti korupcije in ustvariti resnični sporazum, sestavil vlado, so mu tedaj najbolj zamerili radikali to, ker se je ob tej priliki združil z Radičem, zaveznikom Cankova in makedonstvujuščih. — Niso minuli nit: 4 meseci, odkar so se radikali tako zgražali nad pri ja -teljstvom z nedokazanim zaveznikom Cankova; seda j so sprejeli oni sami z odprtimi rokami ne samo Can kovega zaveznika, ampak njega samega v Beogradu.
»Edinost« nacijonalnega bloka. Tako raztrobenla-no edinost narodnega-bloka v Sloveniji sijajno dokumentira razcepljenost, ki se je pokazala med temi kori-tarji najprej v Mariboru, sedaj pa v Ljubljani. Ljubljanski radikali pod vodstvom dr. Ravniharja so začeli zopet izdajati svoj »Radikalski Glasnik«, ki poroča, da bodo radikali v Ljubljani postavili posebno listo z nosilcem dr. Ravniharjem in namestnikom narodnim so-cijalcem Juvanom. Nacionalistom bo ostal njihov
kandidat Ivan Mohorič in namestnik Šaplja. Sedaj so se* tudi ljubljanski radikali spametovali ter se ne bodo dali voditi od Žerjavovcev za nos. Žerjavu sedaj pred» precej slabo za mandat, enako, kot njegovemu tovarišu-dr. Pivku.
rti Arnu.
Albanska nganka. Albanija je že davno določena
in se tudi kaže kot glavno žarišče nemirov in sporov na Balkanu. Starodavno sovraštvo med posameznimi albanskimi plemeni se od sosedov neti in izkorišča, tako, da so homatije in preobrati v Albaniji često naravnost po naročilu od posameznih ali pa kar od več sosednih strani, ki nemire skupno zanetijo, a se potem s svoj« pomočjo in s svojim odobravanjem porazdelijo na eno in na drugo stran. Par let je že popolnoma jasno, da obstoji med vladinovci v Beogradu in Rimu razdelitev interesnih sfer v Albaniji. Sedaj je zopet na vladi Ahmed Zogu in v Beogradu kakor tudi v Rimu mu po režimskih listih pojejo slavo, da se z njim zopet začne zakonita doba v Albaniji. Poleg slave, ki jo novemu albanskemu režimu izkazuje vladajoči italijanski fašizem, uživa pa prejšnji albanski predsednik Fan Noli prav udobno gostoljubje v Italiji. Tudi Ahmed Zogu je po svojem padcu bival nekaj časa v Beogradu, potem: pa zopet v Rimu. Ko se j Se prejšnji vladni predsednik Fan Noli vračal iz Ženeve od zasedanja Društva narodov, so v Beogradu pisali, da si sploh ne upa domov, ampak da bo ostal kar v Italiji z denarjem, ki si ga je poprej pobral iz državne blagajne. Fan Noli pa se je le vrnil in ko je sedaj padel se je podal v Italijo. Sedaj se trdi, da je takrat odnesel državni denar seboj. Ge bodo ostali v Italijli fašisti, pri nas pa PP. na vladi, lahko pričakujemo nove nemire in preobrate v Albaniji, ob katerih se bodo voditelji sovražnih albanskih plemen zopet prošetali iz Beograda v Rim in narobe.
Fašizem proti opoziciji. Italijanski fašizem uporablja zadnje svoje preiskušeno sredstvo, da se obdrži na površju — izvajati je začel zopet v povečani meri nasilje. Strahovitim obtožbam opozicije se je posrečilo Mussolinija potisniti v kot, iz katerega ga trenutno lahko reši edino oborožena sila. In Mussolini se je tudi poslužuje. V parlamentu je v svojem odgovoru na obtožbe opozicije obljubil, da bo razčistil položaj tekom 48 ur. Kako bo to razčiščenje, se je takoj pokazalo. —• Skoro vsi opozicijski listi so bili zaplenjeni, fašistovske drhali so razbijale redakcije in tiskarne, v vseh mestih je prišlo do krvavih demonstracij, pri katerih se je moralo vse ukloniti pred vsemogočnim fašizmom. Opozicija se tega ni ustrašila in pričakuje še nadaljnih na-silstev. Mussolini namerava baje proglasiti v celi državi obsedno stanje. Oslanja se pri tem na milico, ki je danes močnejša in vplivnejša kot sama redna armada. Železniška milica je že mobilizirana ter ima nalogo, vzdrževati na progah red ter preprečiti vsako sabotažo.
Te stroge mere Mussolinija so izzvale v kabinetu ponovno krizo. Odstopiti nameravata liberalna ministra Casattini in Foretti. V borbi za vlast se poslužuje Mussolini starega sredstva — celokupno opozicijo je'proglasil za republikansko in tolmači vsako nasilje kot upravičeno brambo monarhizma. Še malo časa, pa bo označil opozicijo za protidržavni element po receptu našega Pašiča in Pribičeviča.
Pregali jap j e komunistov v Rum uniji. Istočasno, kakor ,prl nas, je stopila ttjtdi rumunska obznana v akcijo. Izvršene so po celi državi številne aretacije različnih komuni- i stičnih agitatorjev. Med drugimi so zaprli tudi vodje komunistične Stranke Dobrodkanu, Pauher in Fabiani. Vsi so predani sodišču ter bodo obtoženi, da so hoteli izzvati v državi rèvohfcijo. Mere vladne klike so zelo nasilne in namerava bajè izgnati iz države nad 50.000 tujcev, ki so oh dolženi, da so stali v zvezi z bolpeviki. Seveda je ta ob“ tožba le 'namišljena, Rumunska vlada se hoče iznebiti inozemske kontrole, da potem lahko nastopi po pravem balkanskem receptu .proti opoziciji ter jo uniči.
Nemška vladna kriza. Dolgotrajna vladna kriza v Nemčiji še vedno ni rešena. Vse skupine v. parlamentu se nahajajo v nekem ravnotežju in vsak kandidat za ■sestavo ■ lade je navezan na podporo socijalnih demokratov, cenlruma ali pa Lj. stranke. Ker pa med temi 3 vlada precejšnjo nasprotje, ki je zlasti precej ostro mod Slresemannovo Ljudsko stranko in socijalisti, je sporazum precej težek. Novo vlado bo menda zopet’ sestavil dr. Marx in sicer s podporo vseh treh strank. Njegov' kabinet pa bo imel bolj neparlamentaren značaj, ker* ■bodo stopil v njega nekateri visoki uradniki. Zunanji ministrstvo bo še naprej vodil Stresemann.
Zakladi v moskovskem samostanu. Kakor znano je boijševiška vlada svojčas odredila konfiskacijo cer ' 'kvenega imetja ter zaplenila vse zaklade, katere so po- jj sedovàle razne cerkve in samostani. Sedaj poročajo listi, da so prišli v samostanu v Kijevu na sled velikan- j s k emu zakladu, katerega so menihi skrili pred sovjet-; j sko grabežljivostjo. Našli so dragocenosti, katerih vred!
Stran 2.	'	... ... ~ T.................."	STRAŽA.
---------  i i   i i.i.i	m........ 1 "—------------------——■—---------------f——
nosi ef.nijo na pet milijard zlatih rubljev. Zaklad bo iieveda moskovska vlada konfiscirala ter bo dobro prišel na pomoč njenim financam.
Izsleditev največje vlomilske družbe na svetu. Mesto Genua je bilo zadnje mesece pozorišče najdrznejših vlo-mov; pri katerih so zločinci napravili vsakokrat milijonski plen. Najznamenitejši je (bil pred par dnevi vlom v glavno blagajno Bance Gomme rziale, od koder so roparji odnesb ea 15 milijonov br “denarja in vrednostnih papirjev. V ban; ko so vlomili skozi podzemeljski hodnik. Ta vlom, ki je eden majvečjih v Italiji in menda v Evropi sploh, je poli-i eijo, ki je že dolgo časa neumorno zasledovala zločince, privedel na pravo sited. Začela je pridno nadzirati vse kleti In kanale, zlasti pa delavce, ki so hodili tja delati. Ta opa~| zovanja so kmalu privedla dio odkritja vlomilske družbe. V neko klet so dan za dnem hodili delavci in se vračali šele pozno zvečer ven. Policija je klet preiskala in naletela na presenetljive uspehe. V kleti so našli večino nakradenega blaga in denarja, iz kleti pa so vodili na vse strani hodniki, katere so izkopali vlomilci po natančnem aačrtu do hank in do raznih drugih podjetij. Vlomilci so tvorili neke vrste akcijsko družbo. Oskrbljeni so bili aajmodemejšim orodjem za kopanje hodnikov itn so imeli •elo maske za varstvo proti strupenim plinom, ki nastajajo v zemeljskih rovih.
Iz Slovenije.
LUĐSTVO NAGNALO NADUČITELJA ROBNIKA.
Sv. Križ nad Mariborom, 6. jan.
Znani od Žerjava in velesrbov plačani Pivkov agitator in priganjač nadučitelj Robnik hodi z družbo liberalnih učiteljev razbijat shode SLS. S silo je preprečil volilne shode v Gor. Kungoti in Sv. Jurju. Zborovali smo «a obeh krajih potem v drugih prostorih, mirno brez razgrajača Robnika.
Na Kraljevo je bil napovedan volilni shod SLS pri Sv. Križu nad Mariborom v Verdonikovi gostilni. Robnik se je že cele 14 dni pripravljal, da razbije shod in da onemogoči kandidatu Žebotu volilni govor. Prignal je k Sv. Križu od Sv. Jurja celo bando pretepačev. Zasedli so zopet del gostilniških prostorov z namenom, da onemogočijo shod. Cele Štefane vina in žganja so že «pili na to konto. A premeteni »klerikalci« so speljali Robnikove hlapce na kriv<r pot. Do malega vsi volilci cele fare so se zbrali v občinski dvorani, kjer so zborovali pod predsedstvom spoštovanega župana g. Tepeha. Med govorom poslanca Žebota prihrumijo pijani Robnikov! plačani hlapci z Robnikom na čelu pred zboro-valni prostor. Ko zborovalci zagledajo Robnika, zagrmi iz sto grl krepkih križevskih fantov in mož mogočen glas: Ven z Robnikom! Ven z velesrbskim plačancem! Dol po bregu ž njimi! In v ozkem hodniku se je ubogemu Robniku slabo godilo . . . Krepke pesti naših križevskih fantov in mož so kmalu napravile red. Velesrbski hlapci pa so zbežali na vse strani. Nato se je volilno zborovanje vršilo med velikim navdušenjem in veseljem nemoteno dalje.
Bolj nesrečnega agitatorja si »junak« Pivko ni mogel izbrati, kakor je prosluli nadučitelj Robnik, še taki, ki niso popolnoma naši, priznavajo, da se jim studijo Robnikovi volilni pohodi. Pri ;Sv. Križu je našel, kar je iskal. Glavni obračun pa sledi 8. februarja. Radovedni smo, kako bo o svoji križevski polomiji lagal po »Taboru« in »Jutru«.
Dr. Pivkov zagovor. Na naše očitke, ki so vsi do pičice resnični, je carzansko-italijanski »junak« dr. Pivko nekaj javkajočega odgovoril v pondeljkovem »Taboru«. V celi jeremijadi ta italijanofilski borec ni povedal nič drugega, kakor da ne znamo prav ceniti činov, katere je izvršil g. dr. Pivko v prid Italije — a ne Jugoslavije! Naj se dr. Pivko nič ne razburja radi naših ocenitev njegovega efijaltstva, ampak naj stopi enkrat kot kmetski sin med priprosto kmetsko ljudstvo in tamkaj naj vpraša, kako in kaj sodi kmetski narod o njegovem delovanju za Italijo. Ljudje bodo rekli, kakor se je to že konstatiralo na javnem in velikem shodu: rabelj je labko čisto pošten človek, a v človeško družbo ne spada.'Konjederec je tudi po navadi dober človek, a ne sme stanovati kje v sredini vasi, ampak kje daleč ven iz sela tik ob gozdu, ker spada po svojem poklicu ne v družbo, ampak v — šumo. Bolj kot krvnika in konjederca se ogiblje in naravnost boji poštena družba — špijona in ravno to špijonsko službo za Italijo in v škodo slovenski zemlji je opravljal dr. Žerjavov nosilec liste narodnega bloka dr. Ljudevit Pivko. G. Pivko je profesor in se naj kot logično misleči človek zamisli v pojem špijon in bo sam sprevidel, da špijon po opravljenem poslu, ko se mu je vrglo za njegovo, poštenega človeka nevredno delo nekaj zlatnikov, ne spada med navadno nešpijonsko družbo, še manj pa v politično javnost. Ako si bo Pivko enkrat na jasnem, kaj je špijon in to še špijon v prid Italiji, potem se ne bo čudil, da se ga poštena in res slovenska javnost tako ogiblje in ga mrzi.
Divjaški uboj na Pohorju. Pohorci so bili od nekdaj znani kot zelo mirni in dobrodušni ljudje. Če so se fantje kedaj stepli po splošni stari in slabi fantovski navadi, ni bilo to nikdar posebno resno, najmanj pa okrutno-divjaško. Sedaj je pa pokvaril ta dober sloves strašen uboj pri Sv. Martinu na Pohorju. Fantje iz druge vasi so prišli prepevati za novo leto, par domačih, za Pohorje čisto neobičajnih divjih pretepačev jih je pa pričakalo in dva pevca sta bila divjaško ubita s cepini.
Ogenj pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 2. januarja ob treh zjutraj so zapazili ljudje ogenj v samostan
drvarnici. Na nepojasnjen način je začelo goreti v kotu ob cesti. Le hitremu in požrtvovalnemu nastopu požarne brambe (načelnik Ernst Golob) se je zahvaliti, da se je omejil ogenj ter preprečilo, da se ni vnelo celo samostansko poslopje.
Kaj takega ne bi (bili pričakovali! Iz Celja nama poročajo: Med tem, ko se vsa poštena slovenska javnost s studom in gnevom obrača od Judeža Žerjava, mied tem, ko je že celo poštene demokrate sram Žerjavove družbe, med; tem, ko vse beži pred njim, kakor pied goboveem, se še pa celjska okrožna sodnija, oziroma njen vodja dr. Kotnik, trudi, kako bi temu izdajalskemu človeku podajšal njegovo politično življenje. Od vseh strani prihajajo namreč poročila, da so dobile občine od celjske okrožne1 sod-nije volilne reklamacije pristašev SLS vrnjene kot neveljavne. Če mislite, g. predsednik, da ste s tem Žerjavu kaj koristili, se pač motite! Kaj pa, če ste dosegli ravno nasprotno? Žerjavu niste koristili nič, sebi pa ste za vse ease* pritisnili na čelo pečat Žerjavovega hlapca.
Redni občni zbor društva organistov in glasbenikov za Slovenijo s Prekmurjem se vrši v torek, dne 13. januarja 1925 ob 8. uri zjutraj v dvorani hotela »Beli vol« v Celju. Ker je ta občni zbor izredne važnosti glede pristopa k Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani, katera bode naša pereča vprašanja reševala, se naprošajo vsi člani društva k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
Katero slovensko dekle še ne ve, da Orliška pod-zveza v Ljubljani izdaja že tretje leto krasen dekliški list »Vigred«? Naši ženski mladini prinaša »Vigred« mesec za mescem najžlahtnejše cvetje; dekletom hoče biti vzgojiteljica in učiteljica, zlasti pa posveča pozornost gospodinjski izobrazbi, kajti brez dobre gospodinje ni prave sreče v- družini. Dekleta! Naročajte jo, berite jo z zanimanjem in premislekom in prepričale se boste, da je njena vsebina samo zdravo jedro. — »Vigred« se naroča pri Upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom in stane letno 25 D za posamezno naročnico, 15 izvodov skupaj pa stane samo 20 D.
Razstav(a slovenskega, portreta. Njarodna galerija hoče nadaljevati nazorno proučevanje naše umetnostne preteklosti, ki ga je pričela pred dvema letoma z veliko zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva. V programu ima niz historičnih razstav posameznih dob in panog umetnosti, ki naj omogočijo podrobnejši pogled v preteklost naše tvorbe. Kot prvo točko tega programa hoče Narodna galerija spomladi leta 1925 uresničiti veliko razstavo slovenskega portreta, ki naj obsega dobo od začetka 17 stoletja do danes. Da bo mogla izvršiti svoj namen z dobrim umetniškim uspehom, potrebuje vsestranske pomoči in sodelovanja z dejanjem in nasvetom. Zato se obrača na slovensko javnost s prošnjo, naj ji javi nahajališča za razstavo primernih portretov brez ozira na provijenco; lastnike tistih del pa prosi, naj ji javijo njih število in velikost ter naslov portretiranca. Ko bodo na ta način zbrani podatki v materijalu, bo Narodna galerija z ogledom na licu mesta izbrala za razstavo važna dela in prosi že danes lastnike, naj jih z ozirom na veliko kulturno vrednost njenega podjetja posodijo; obvezuje se, da jih brez poškodbe in pravočasno vrne lastnikom. Vsi podatki in priglasi naj se naslovijo: Narodna galerija, Ljubljana, Šolski drevored.
Urad (odsek) za agrarne operacije v Ljubljani se je preselil iz dosedanjih prostorov na Poljanski cesti št. 28 (Marijanišoe) v svoje nove uradne prostore na Turjaškem trgu št. 3, drugo nadstropje (poslopje Kmetijske družbe za Slovenijo).
Dnevne novice,
O aretaciji Radiča daje zagrebška policija silno romantična poročila poročevalcem listov. Pripoveduje se, kako je bil Radič skrit v neki ozki luknji in kako je prišel ven ves prašen in udušen od slabega zraka. Potem se na splošno govori o silno važni in obsežni korespondenci, ki naj bi bila tudi privlečena iz Radičevega skrivališča. Kako so imeli celi kupi spisov in Radič dovolj prostora v ozkem prostora, to se seveda ne pove. Ob koncu poročila se pra vi, da Radič na policiji ni hotel odgovarjati in da si je v ječo želel vina in tamburico, kar je tudi dobil. Policijski komunike je sestavljen na način, kakoršen doslej še ni bil v navadi pri uradnih objavah.
Sestradani slepci. V Zagreb je dospelo te dni 30 slepcev iz državnega zavoda za slepce in invalide v Po-povači. Ta zavod že pol leta ni dobil od vlade nobenih kreditov in je živel samo od tega, kar so mu kreditirali trgovci. Ker trgovci in liferanti pri bridkih izkušnjah ob liferacijah na vladno ime, niso več dajali blaga, je zavladala med slepci in invalidi zavoda strašna lakota in beda. V skrajni sili so se slepci podali v Zagreb pred velikega župana, ki jim je oskrbel za prvo pomoč 20 tisoč dinarjev. Ob tej priliki se je tudi izkazalo, da je bila že pred mesci zavodu od vlade poslana pomoč 30 tisoč dinarjev, ki pa ni dospela do slepcev in invalidov.
Policija — sodišče. Še par dni naj preteče in pri nas ne bo znal nikdo več, ali še sploh velja kak zakon ali ne! Evo slučaj, ki se ni doigral kje v Makedoniji, ampak v prečanskem Varaždinu. Dne 3. t. m. bi naj bila vložena v Varaždinu HRSS kandidatna lista. Policija je obkolila sodišče in preiskala vsakega, ki je šel noter ali ven. Ko je hotel varaždinski odvetnik dr. Uršič stopiti na sodišče in predati listo HRSS, se ga je tudi lotila policija in ga hotela natančno preiskati. Dr. Ur-šč se je kot odvetnik branil ta čemu nečuvenemu nasilju posrečilo se mu je, da se je iztrgal iz rok policistov, smuknil na sodišče, tamkaj oddal listo in sodišče jo je mimo potrdilo. Policija prepoveduje ter zabranjuje — sodišče postopa po zakonu ter potrjuje — kaj tacega je mogoče edino le pri naš pod PPŽ.
Smrt beograjskega župana. Te dni je bila sklicana v Beogradu seja glavnega odbora radikalske strank«. Na sejo je prišel tudi beograjski župan in radikalsld kandidat Mihajlovič. Ko je hotel nekaj govoriti, se je * začetku govora nenadoma zgrudil na tla ter ostal mrtev. Zadela ga je srčna kap. Zborovalci so se radi tega tragičnega dogodka takoj razšli.
Jubilej lista »Zagreber Tagblatt« Letos obhaja, ta list 401etnioo svojega obstoja. V proslavo tega jubileja bode izšla slavnostna ištevilka v obsegu 100 strani.
Jugbsl. Maikiza Pompadour. Po Beogradu veliko govorijo in še bolj komentirajo škandal, katerega si je privoščil Pašičev sinko Rade. Radietova prijatelja ILkič in Mihaj lovič sta namreč te dni enostavno udrla v privatno stanovanje bančnega ravnatelja Švabiča. Ta dva kavalirja sta navalila ob 3. uri popolnoči na Švbiča ter ga ranila in to radi tega, ker ju je posvaril, da ne smeta v pozni noči tako kroliti kot kaka divjaka ter kaliti nočni mir. Ker sta sie ponočnjaka dejansko lotila svaritelja, je drugi dan brat Švabičev na cesti premikastil enega od1 napadalcev in sicer Ilkiča. Iz cele zadeve sie je razvil škandal, o katerem je govoril cel Beograd, samo policija ni hotela o aferi prav nič slišati. Slednjič so Beograjčani le pogruntali, zakaj s» policija ne zanima za vlom in pretep. Radietova zgoraj o-menjjena prijatelja sta ono noč, ko sta ranila Švabiča, popivala pri Radetevi metres! Magdi Šrajber. Ta dama je rodom iz Novega Sada, kjer je razkričana radi raznih škan dlalov ter afer, katere so jej oblasti prav vse pregledale radi njenega intimnega prijateljstva s Pašičevim sinkom. Sedaj je prenesla ta famozna Magda svoj delokrog iz Novega Sada v Beograd, da bo bližje svojemu ljubčku ter njegovemu očetu in bo prevzela ulogo jugoslovanske Mav kize Pompadour.
Novi čanigarji pod ključem. Sodišče Osijeka ima vedno opravka s kako večjo tolovajsko bando. Te dni so predali osiješkemu sodišču iz Našica dva tolovaja in sicer: Jožo Gulina in Jurja Čoviča. Oba sta rodom iz Dalmacije, a sta zakrivila po Slavoniji 15 razbojništev in tri umore. Za svoj posel sta imela še dva pomagača in sicer Tomaža Szabo in Ivana Gulina. Ta dva so aretirali v Karlovcu in ju bodo prepeljali v Osijek. Pravijo in pišejo, da ne zaostaja ta tolovajska družba prav nič za Carugo in tovariši.
Zgorel iz ljubezni db sina. Andraž Stipic iz okolice Subotice je imel sina, ki jle služil pri vojakih in se je baš za praznike vrnil na dopust k očetu. Oče je pripravil sinu za nočni počitek svojo posteljo. Da bi sinko spaval čim bolje, je oče šel v hlev in se je tamkaj! vlegel na koruznico ter pušil pipo. Zadremal je, zaspal, goreča pipa mu je padla iz ust v koruznico, ta se je vnela in % njo vred tudi speči oče. Ko so mu prišli drugi na pomoč, je bil že tako opečen, da je radi opeklin umrl,
Nevami razbojniki pod ključem. Nošičkim orožnikom se je posrečilo izslediti in aretirat nevarno razbojniško tolpo, ki je že precej časa ropala po celi Slavoniji. Tolpo tvorijo štirje razbojniki in sicer Joco in Ivan Kulin, Jure Čovič in Tomo Sabo. Aretirali so jik v vasi Karčavci ter odpremili v ječo v Osijek, kjer so zaprti pod isto streho, kot čaruga, s katerim tudi labko tekmujejo v razbojniških zločinih. Dosedaj so priznali 3 roparske umore in 15 ropov. Med drugimi so izvršili tudi roparski umor na cesti, med Doksino in Čepinom, katerega dolgo časa niso mogli razjasniti. '
Pbnai ejeni dtolajrji v Novem Sad«. V Novem Sad« ije vzbudil pozornost policije neki Josip šefier iz Alibunar^ ker je silno razsipno živel po raznih zabaviščih in barih in kar razmetaval lOOOdinarske bankovce. Videli so pri njem tudi večji sveženj bankovcev po. 100 dolarjev. Policija ge izvršila pri zapravljivcu preiskavo in uspeh je bil nenavaden. Odkrili so, da so vsi dolarski bankovci zelo dobro ponarejeni in da jih je Sefer že precej spravil v promet Bil je takoj aretiran, toda dosedaj je trdovratno molčal te*5 ni hotel izdati, kako je prišel do teh bankovcev.
Gobavost v Vojvodini. V novosadsko bolnico so dopremili 17 letnega pastirja Pusarja, ki je bolehal že več let, a so zdravniki šele sedaj opazili, da je gobav. Ta strašna bolezen se je sedaj v Vojvodini prvič po preteku 100 let zopet pojavila.
Kdor zida novo hišo ali staro pcp(ravlja, ima ugodno priliko nakupiti po nizki ceni žlebove, vratiča za dimnike, cela okna, vrata itd. v vojaški baraki v Mariboru, Samostanska ulica.	17 2—1
Stanovanjski spor alf sporazum.
m.
Hišnim gospodarjem.
Treba se je sprijazniti s pokoro za v preteklosti storjene grehe. Večina po vojni v Maribor se naseliv-ših Slovencev je prepričana, da mariborski Nemci nočejo nič zidati zgolj iz narodne mržnje do Slovencev. To prepričanje moramo zelo korigirati. Naši Nemci tudi takrat niso bili posebno dovzetni za zidanje, ko so bili še prepričani, da je Maribor vsenemški most do Adrije in ko so bili oni absolutni gospodarji mesta. Če bi kdo ugovarjal in se skliceval na lepo zidani novi del mesta, s tem le potrjuje našo sodbo. Kajti Badi, Reiser in še par drugih podjetnih mož, katerim se ima Maribor zahvaliti, da se je vsaj tako razvil, kakor se je, to so bili možje širših svetovnih nazorov in obdarovani tudi z zdravim obzorjem v korist gospodarskega razvoja mesta. Ali oni redki Slovenci, ki so že takrat živeli v Mariboru, še niso pozabili, koliko težkoč in naravnost sovražnosti v vrstah drugih Nemcev so prestali ti podjetni možje, predno se jim pe srečilo izvršiti vsaj «P del svojih gradbenih načrtov. O Baditi na primer je znano, da bi bil zidal še 30 novih vil, če hi se ne bili:
protivili takratni mestni očetje, ki za tako, v tedanjem času velikopotezno podjetje niti niso hoteli na račun «beine privoščiti enega odvodnega kanala. Drugi znani nemški podjetnik, ki je zgradil v Marijini in Sodnijski ulici takozvani odvetniški hiši, se je moral zateči za pomoč k slovenskim denarnim zavodom, ker so ga nemški z mestno hranilnico wed bojkotirali.
Marsikdo se ho začudeno vprašal, zakaj že takrat Sako nasprotje proti gradbeni podjetnosti. Pravi odgovor je tudi le starejšim v Mariboru Slovencem dobro znan (sicer je še bolj znan tudi Nemcem, tudi oni ga danes ne priznajo). Vidite, ta stvar ima dva vzroka. Prvi vzrok je, da je bil za predvojne Mariborčane glavat ideal — vinograd in vinska klet. Vzorno obdelan vinograd in prostorna vinska klet, za katerih zgradbo se je žrtvovalo več pozornosti, kakor za stanovanja, to je pil viden znak pravega mariborskega »purgerja«. Kdor se na ta častni znak ni mogel opirati, ta niti ni imel pra vice, hoditi po trotoarju, ko je po njem ponosno maršira! srečni lastnik vinograda blizu mesta ter velike vinske kleti v mestu. Težko, če se more s takimi kletmi, kakor Maribor, ponašati še kako drugo mesto v «eli Jugoslaviji.
Drugi vzrok je tičal v bojazni, v egoizmu, da bi z ijradbo modernih stanovanj bolj od sredine mesta ven-kaj preveč zgubile na vrednosti in ugledu stare meščanske hiše v starem delu mesta in da ne bi s hišami vred zgubila vrednost tudi najemniška stanovanja. Na dobre najemnike iz uradniških krogov so gospodarji vedno reflektirali. Za delavce so morale biti dobre podrtije z nezdravimi brlogi, katere bi mesto moralo že davno porušiti, ker je brez dvoma, da se tu nahajajo gnezdišča za tuberkulozo, ki se je v tem, sicer zdravem mestu v zadnji dobi tako razširila, da danes že ne prizanaša več tudi ne palačam.
Že takratnim Mariborčanom ni bil več dovolj modem Dunaj, ampak vzor jim je bil Berlin. Toda samo, Kar se tiče nacijonalne politike. Vzorna nemška soci-alno-gospodarska politika zlasti glede preskrbe modemih vrtnih delavskih domov, ta jim. ni dišala. Že ludi obstoječa velika industrijska podjetja so nakupovala na tucate starih hiš, a vsa ta bogata podjetja niso bila socialno toliko moderna in niti ne iz egoističnih praktičnih razlogov v svojem interesu (za ohranitev zdravega, stalnega delavstva) toliko uvidevna, da tri bila skupaj zgradila saji eno nekoliko moderno delavsko stanovansko hišo. Za kaj takega ni bilo v Mariboru nikoli denarja tudi takrat ne, ko ga je bilo za preplačevanje slovenske posesti, za vinograde in stare 'briše več kot dovolj.
’ Zdaj seveda se gospodje izgovarjajo na vojno in na vse druge posledice, kakor so jih oni pričakovali. Pa tudi ta izgovor ne drži. Tudi vojno so hoteli Mrri-Iborčani imeti — seveda za vse druge namene. Baš tudi zato, kakor bomo videli, je morala priti pokora v 1) -tiki današnjih res težkih križev z najemniškim vprašanjem.
Svetla glava	Dp> Oetkex*-jesr pecivu! praše 3k dobi se povsod ali pa v tovarni Jos. Reich v Maribora.	
		
J .		Iz Maribora.
inteligenca pri vojakih. Vojaki-dijaki, to je toliko kot poprej enoletni prostovoljci, ki odslužijo tu v Mariboru svoj rok in so aspiranti za rezervne oficirje teh-mične trupe, so dobili povelje, da ne smejo zahajati ne v Veliko kavarno in ne v Grajsko klet. To povelje izvira iz silno »demokratičnega« namena ali celo načela, da vojak-dijak-vojak-inteligent in aspirant za rezervnega •oficirja ne sme hoditi v lokale, kjer so navadno tudi aktivni oficirji. Prej je bilo tako, da je moral oficirski aspirant ravna tja zahajati, kjer so tudi of icirji, danes je pa to drugače in po'logičnih sklepih to ni degradacija za našo mlado inteligenco, ampak za časništvo, katere pa inteligentni oficirji seveda ne zaslužijo in katere se poveljedajajoči ne zavedajo.
Demokrat dr. Pipuš proti velikemu županu. Kakor se aam iz dežele poroča, vzbuja tam zunaj večjo pozornost kakor v Maribora dr. Pipuševo .kljubovanje proti ministrski ■uredbi o podaljšanju stanovanjskega zakona. Tam zunaj #o tudi bolj kot mi v mestu -pogruntali-, zakaj g. dr’. Pipuš v zadnjem času .toliko piše v »Marbuigerci« o stanovanj-■kem zakonu. Mislijo namreč, da učeni mož hoče s svojimi evitimi paragrafi pokriti svoj namen, kako bi svojim strankam še bolj povišal najemnino, kakor nekateri drugi gospodarji. Čudno se jim tudi zdi, da dr. Pipuš kot pripadnik «tranke sedanjega vladnega režima piše v nemškem dnev-»iku o ministrski uredbi tak hud poper, češ, »sicer se kakiš, »emu ministru katerega dne zljubi, da pusti poljubno število državljanov zaklati, njihovo premoženje pa porazdeliti »ved socijalno in gospodarsko slabejše državljane.« Taka kritika na naslov režima je res hud poper in tem huljši, ker ga na režim trosi tako vnet pripadnik režima, kakor je g, idr. Pipuš. Skoro za glavo dr. Pipuša pa se tam zunaj bojé, Ro so v nedeljski številki »Ma rburg e rc e « brali, kako neusmiljeno je ta gospod zmrcvaril svojega političnega prijatelja, velikega župana dr. Pirkmajerja. Kakor znano, je veliki župan hišnim gospodarjem zelo hudo stopil na prste a svojim fermanom, s katerim grozi s paragrafi in ostro kaznijo, ako bi se gospodarji upirali priznati ministrsko.
uredbo o podaljšanju stanovanjskega,zakona. Dr. Pipuš je hitel v »Madbugerci« protestirati, -da se veliki župan lei sploh upa -kaj takega razglasiti kot uradno objavo, katere on, dr. Pipuš, ne pri-p-ozna ter sploh dvomi-, če je bila od) g. velikega župana resno mišljena. Pravi, da takega zakona sploh ni, ki hi državljane primoral spoštovati ministrske uredbe. Radi tega že drugega javnega upora in zapeljevanja javnosti k -uporu .proti' oblastvenim odredbam se, zdaj kakor rečeno tam zunaj zelo boje- za dr. Pipuševo ta-ko brihtno glavo. Upamo, da ne bo tako -hudo. Dr. Pipuš je med tem z mirno vestjo -povišal svojim strankam najemnino in ker ne reflektuje za svoje izvedeniške članke še, na poseben honorar, mislimo, da kmalu ne bo več morili skrbi svojih ljubljencev na -deželi. G. veliki- župan pa mu-je v zahvalo, da se je od dr. Pipuša naučil paragrafe Zavijati, med -tem tudi že odpustil.
Izraba socijalne organizacije v volilnem boju. Gospod polkovnik v. p. Aljančič želi hiti poslanec za pen-zijoniste in invalide. Že v interesu obeh teh socijalnih skupin mu te želje ne bomo grenili. Tudi nimamo nič proti temu, ako upa gospod kandidat svoj cilj doseči skupaj z radikalom dr. Ravnikom. Le mislimo si, da bi bil g. Aljančič svoj cilj bolje dosegel, ako bi si bil izbral za tovarišijo na pot v Beograd primernejšega tovariša ne toliko za svojo sebo, kakor za interese njegovih volilcev. Pa kakor rečeno, je to njegova stvar in njegovih volilcev. Toda kar se nam pri tej kandidaturi ne dopade in proti -čemur bi v slučaju- resničnosti odločno nastopili, je po mestu razširjena govorica, da hoče gosp. Aljančič v ta namen izrabiti društvo stanovanjskih najemnikov. Smatramo to društvo kot javno socijalno organizacijo, namenjeno vsem najemnikom brez razlike političnega prepričanja in- še celo brez razlike narodnosti. Kolikor nam je znano, je v tej organizaciji več članov, ki ne spadajo v kategorijo ne vpokojencev ne invalidov. Člani iz teh kategorij sicer lahko volijo gosp. Aljančiča ali pa še koga drugega, vendar ne kot člani te organizacije, ampak kot volilci vpokojenci in invalidi. Tozadevni govorici ne hi pripisovali nobene resnosti, da nismo že preje, ko se g. Aljančiču najbrže še sanjalo ni, -da bo -doživel čast volilnega kandidata za te volitve, dobivali- pritožbe, da g. Aljančič kot predsednik organizacije najemnikov zapostavlja interese članov, ki niso državni nastavljenci in vpokojenci. Upamo, da so te pritožbe neutemeljene in da se tudi izraba društva stanovanjskih najemnikov za volilni boj brez vednosti in proti volji g. Aljančiča kot predsednika društva od kake druge strani propagira za volilno agitacijo.
Ljudsko gibanje v Mariboru v letu 1924. V preteklem letu je bilo v Mariboru rojenih 922 otrok in sicer 484 moškega, 438 ženskega spola; umrlo je 695 oseb (372 moškega, 323 ženskega spola), porok je bilo pa 348. V posameznih župnijah je bila razmerje sledeče: Mestna župnija stolne cerkve: rojenih 185 otrok (89 moškega 96 ženskega spola); 134 mrličev (65 moškega, 69 ženskega -spola) in 85 porok. V župniji frančiškanske cerkve je bilo rojenih 235 otrok (122 moškega, 113 ženskega spola); umrlo jih je 123 (74 moških in 58 ženskih oseb), porok je bilo pa 145. V župniji magdalenske cerkve je bilo rojenih 502 otroka (od teh je bilo 273 moškega, 229 pa ženskega spola); umrlo je 429 oseb (233 moškega, 216 pa ženskega spola); porok je bilo 118. — Značilno je, da v vilah, kjer stanujejo starejši in premožnejši ljudje ni bilo ni rojstva ne porok in tudi mrličev je bilo malo. Sploh je bilo pa letos 227 več rojenih, kakor mrličev, pa tudi ta povišek je za Maribor neznaten. Vzrok temu je še vedno trajajoča stanovanjska beda, vsled katere se je sklenilo tudi primeroma porok. Kakor hitro bo prenehala stanovanjska beda, se bodo rojstva in poroke gotovo tudi pomnožile.
Glasbena Matica. Danies je prispel iz Za-gre-ba k koncertnim vajam za »Mrtvaškega ženin-a« -g. P. Kolb. Mariborskemu občinstvu je njegov glas še od »Pepelnične noči« v najleipšem spominu. Pri »Mrtvaškem- ženinu« je -njegova uloga niajvečja. Predprodaja vstopnic od danes naprej -pri Zl. Brišnik -in M, Höf er. Cene na lepakih. Dijaštvo ima popust le pri generalni vaji dne 13. t. m., ob 16. uri v Götzovi dvorani-. Rasven -dijaštva nima k generalni vaji nihče drugi pristopa-. Povpraševanje po vstopnicah je velikansko in bo dvoran-a najbrž že do nedelje popolnoma razprodana.	’
Orlovski odsek v Mariboru začenja zopet z redno telo vadbo v četrtek, dne 8. t m. Telovadba se bo vršila redno kakor prej v torkih, četrtkih in sobotah od 8. do pol 10. ure v gimnazijski telovadnici. Poživljajo se vsi bratje, da se je zopet redno in točno udeležujejo. Bog živi!
Odbor orlovskega odseka Maribor sporoča tem potom vs>em svojim članom, da s-e vršijo fantovski sestanki vsako sr-e-do- ob -pol 8. uri zvečer. Udeležba m vse člane. obvezna, starešine uljudbo vabljeni. Bog -živ-il Za odbor: Maležič, t. č. predsednik.
Narodno gledališče. Danes, dne 7. januarja: »Peterc-kove poslednje -sanje«, Ah. D (kuponi). Zadnjič v sezoni.
—	Četrtek, dne 8. januarja: »Ono« (kuponi). Samo enkrat v sezoni. — Petek, dne 9. januarja: Zaprto. — Sobota, dhe 10. januarja: »Pri1 treh mladenkah«, Ab. D (kuponi).
—	Nedelja, dne 11. januarja: »Trubadur«, Ab. C (kuponi).
Zahvala. Včeraj se je vršil v Mariboru pogreb umrle soproge poštnega poduradnika Požeka. Pogreba so se udeležili v zelo velikem številu poštni uradniki, uslužbenci in meščani iz Aleksandrove ceste in Krčevine. G. Požek se vsem, ki so spremili njegovo soprogo na zadnji poti, prisrčno zahvaljuje.
Zgodaj je začel. Pod tem naslovom smo v eni zadnjih številk »Straže« poročali o mladem tatiču, ki obiskuje razne zabave, ter krade denar pri blagajni. Pomotoma smo poročali, da se tatič imenuje Munda. Sedaj se je ugotovilo, -da je v »Straži« imenovani Munda početje mladega tata sam opazil ter opozoril na njega dru-
ge, ki so tatiča spravili v roke policije. Ime mladega dolgoprstneža nam še ni znano.
LISTEK.
Slovenske gorice.
Opis. — M. Ljubša.
(Dai j e.)	^
6.	Radgonske ali vzhodne Slovenske gorice.
S prvim imenom se zaznamujejo pravzaprav le one gorice od1 Radgone naprej; Šuman n. pr. računa prvi del še k Srednjim Slovenskim goricam, kar pa je v zemljepisnem oziru nepravilno. Oziral se je bržčas na to, da je začetek še precej visok in se znižuje do Lesen, ko se potem od Plitvičkega vrha svet zopet vzdiguje. Nam se zdi pravilnejše, da že od izvira Ščavnice naprej začnemo z vzhod) nimi Slovenskimi goricami.
‘Prvi del se — kakor smo rekli — odcepi od Velke precej visoko. Štumberg (Stubenberg, od imena lastnikovi cmureškega gradu) je začetek, potem gre greben v malo zakrivljenem obodu čez L-okavec (402 m, najvišji vrh :\5 vzhodnjih Slovenskih goricah). Južno pritiska Ščavnica^ od severa pa Apačko polje, tako da se gričevje cisto zoži,, pa tudi zniža, ko gre čez Malo deželo (Šuman, Jauchendorferwald'?) in Nasovo, kjer pade pri- gradiču Steinhof na 265 m. Apačko polje se obrne na severovzhod, Ščavnica pa na jugovzhod, s tem dobi tudi- gričevje -prostora za raz-vitek, ki se izraža tudi v zvišanju posameznih vrhov. Od Plitvičkega vrha se vije greben do Poli-c proti severovzhod du (329 m), nato se obrne proti jugovzhodu čez Črešnjevec, Zbigovce, Ptujsko cesto (305 m), Melajnski- vnh (303 m), Kapelo (309 m), potem se razdeli v Rački vrh, ki konča z Za-sadom, Rožički vrh (285 m) in Kocjan (284 m), če zadnjih dveh ne prištevamo- boljše- k južnim stranskim, vrhovom.
Od -Police naprej se razvijajo stranski razrastki in sicer na severno stran Hercogovščak, 309 m, ki- konča s radgonskim grajskim hribom» Fahrenbühel (286 m) in dru gi kratki v-rbovi, n. pr. Radenski vrh. Sicer je glavni greben zopet precej ob robu murske ravnine.
Zato pa je več prostora na jug, kjer najdemo celo vršio soravnih -razrastkov, ki končujejo v Ščavniški dolini; Tako Anže v vrh (285 m), Lastom erski vrh (226 m), Zibi-govslci vrh, Ivanjševski vrh (309 m, ob Ščavnici 209 m)» Stav-enski vrh (2-83 m), Velila in Mali Janžev vrh ali J-aniš-perg, zadnji visok 280 m, Mali Radenski vrh (280 m)r Očeslavski vrh in konečno že imenovani Kocjan in Ro-žički vrh, 285 m.
Ljudstvo samo se ne prišteva več k Slove njegovi ča-nom »a-mipak zanj so Slovenske gorice šele na drugi strani Ščavnice. Iz tega seveda še ne smemo sklepati, da bi Rad gonske gorice, za katere rabijo pisatelji navadno tudi izraz »vzhodne' Slovenske gorice«, ne pripadale v okvir Slovenskih goric.
B. Ravnine i n d o 1 i n e.
Ravnine so pri Slovenskih goricah samo le predloge ali meje in se prištevajo k Slovenskim goricam le, če-vzamemo Muro kot severno- in severnovzhodno mejo celega ozemlja, -ki pripada v naš okvir.
Apačka kotlina med vzhodnimi Slovenskimi goricami in Muro pripada k Murskem polju, katero se razprostira od’ Li-pniškega polja dalje. Ona meri okol-i 35.5 •km3 in sega od Cmurek-a do Radgone. Nad morjem je 212. do 218 m visoka.
-Od) Radgone doli je -precej ozka ravnica ob vznožja Radgonskih goric» okoli 12 km2, ki preide potem v Vržej-sko ali- spodnje Mursko polje v površini 200 do 172 m visoko in 87 km2 obsežno. To se navadno ne prištevaš, k Slovenskim goricam.
Ob spodnjem toku Drave, kolikor meji ta na Slovenske gorice, je na Štajerskem primeroma 55 km2 ravnice od Ormoža do štajersko-ogrske meje.
Spodnje Ptujsko polje med Dravo in Pesnico obče ne pride tukaj v po-štev, ker Pesnica teče vedno-ob robu Slovenskih goric in so ravnice na desnem bregu Pesnice neznatne, največja od Lormanja do Spodnje Senarske.
Doline v Slovenskih goricah so večinoma globoko zarezane v gričevje kar od začetka, tako da razloček med Hami in grebenom 100 in več ni nobena posebnost. Ozkih sotesk navadno ne najdemo, ampak veci; noma naplavljene sicer ne obširne pa rodovitne ravnice. Ob deževju so večkrat preplavljene in zato večinoma močvirnatih tal.
-V prvi vrsti je omeniti Pesniška doling, največja v Slovenskih goricah, a precejšnji del pripada tudi Kozjakovem ozemlju, ker v celem loku do spodnjega ptujskega polja deli Slovenske gorice od Kozjaka. Razprostira se ob južnozapadnem robu našega gričevja; v gornjem delu je ožka, razširi se med Sv. Lenartom in Sv. Andražem pozneje pa preide v spodnje. Ptujsko polje. Večinoma naplavljena zemlja ima izvrstne travnike in rodovitna polja, zadnja v manjšem obsegu in je predvsem izpostavljena vsakoletnemu preplavljenju, ker je potokova struga le v zgornjem in spodjem dela uravnana, ko pa mnogi ovinki v srednji Pesniški dolini ovirajo hitri odtok vode, ki preplavi celo ravnino in posebno v jeseni napravi velikansko škodo z blatenjem ali tudi z odplavijanjem otave.
Večje postranske doline so ob Cirknici, oh Jareninskem in Vučjem dolu. Sv. Jurjevski dol, Porčičk® polje ob Velki med Sv. Lenartom in Sv. Trojico, spodnja!.
druge dolinice ali »grabe« so neznatne
Vili z avtomobilom zastonj!
c) Vodovje.
1. Tekoče vode.
Nik jet ni lako izrazita sovrstnosi vodovja, kakor ravno v Slovenskih goricah. Ta sovrstnosi ali paraleli-zem ima svoj izvir v nagnjenosti hribovja proti vzhodu, oziroma jugovzhodu. Glavni reki štajerski, Mura in Drava, se dotikata vznožja Slovenskih goric, zadnja teče delj časa precej blizu našega ozemlja. Mura od Er-novža do Radgone, Drava od Maribora tečeta na vzhod, potem se obrneta obe soravno na jugozapad, prva do tani,: kjer Štajersko zapusti in teče potem zopet bolj vzhodno, druga do pod Ptujem tudi do štajersko ogrske meje; še-le na Orgrskem se v vzhodnjem toku vedno bolj bližata, dokler se ne zedinila pri Legradu.
{Dalje sledi.)
Elegantno opravljena vila s pohištvom, zavesami, preprogami in z električno razsvetljavo opremljena, osem sob s postranskimi’ prostori, neobremenjena, s približno1 1000 ma vrta, garažo, novim avtom s 4 sedeži, model 1924 in 1000 1 bencina, na novo zidana v kraju dobitelja in še 40.000 drugih dragocenih dobičkov v ceni primeroma za
ppvovpBtna uovo Ib tago povsem zvala
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica satoma, prska enega mesa in masti
M. Gavrilo »ii-a sin. d. d. Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
R. BUNC in drug
Ljubljana—Celja—Maribor.
60 000 dolati««
se razpisujejo in bodo razdeljeni med osebe, ki naše mno-goizkušene in razpečavne preparate dalje priporoča in po svojem priporočilu vsaj pet novih naročnikov pridobi. Vsak dobi en dobiček. Obvezujemo se, da se vsi razpisani dobički razdelijo. Natančne preglede dobite, ako vp'ošljete 7 din. za stroške, od tvrdke	777 4—1
Gesellschaft für chemische und metallurgische Industrie
m. b. H., Wien XIII 2, Wissgrillgasse 5.
Bivši orožnik išče primerne službe kot občinski tajnik, ? * paznik ali slično. Zmožen voditi tamburaški zbor. Naslov v upravi lista (znamko).	803 3—1
Reven jurist išče primerne službe v kateremkoli kraju Skr venije -ali Hrvatske. Poizve se pri upravi lista.
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska prensogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfove ul. St. 1—I.	107
Posojilo želite oddati? Javite naslov »Posredovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23, ki ga oddaja interesentom.
Dener mleitti
nalboBISs	wi
pri
SDOdnjeitsiersbl BudsH ssseiilnicS
%a dobro delo mora • biti dobra * • ne bliščeea lue. •
m
Osram-Nitra-žarniee-opal • ne jemljejo pogled. 5
i Maribora, Stolna olici št i,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru.
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).	Tei on interurb-^: P-dna- 2.	Brzojavke: Zadruga Kropa.
Zeblii za termalne In czkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkam, žeblji za zgradbe, les i. t i, žeblii za čevlje. Srcjie za cdre in prage, spoke za ladje in splave. Železne brane. Zeble za brane. Klinke sa podobe, zid, cevi, žlebe it. d, vuaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderle, kotle, sode, mostove, plcčenino, koksa itd. Vijačni čepi. Verige.
Vsi v našo stx»<ak® spađnjoM železni Sasdeli&t po wasos»©! 1» £x% x>mtK>iula xxebjoomuRje.
Hg*	©©a&ilxi st® eaapolago ! r#ß
podružnic® v M»rffi»©riu
Y Idstni, noTosgrajem palači, Aleksandrova «està 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! —» Najvišje obrs štovanje vlog na knjižice in v tek!
Pooblaščeni prodajalec srečk državne ra®r. löte
Izdaja konzorcij »Straže«,
Odgovorni: urednik: Vlado Pušenjak,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
mmm		1
, w fc. b. to. . to. a. to. . to. . to. . to. to to .«, to^<W... feto****.; Itttoc Hk.A-'W bto« ^ «ti»« Ito# Bifeji %&,.		
Drvanjsk dolina, ki se združi pri Spodnijih Vrjanah s j Pesniško dolino.
Ščavniška dolina je največja za Pesniško. Večjo širino kaže šele, ko se obrne na jugovzhod, kmalu pod Sv. Jurjem preide v Spodnje Mursko polje. Dolinice njenih pritokov so neznatne, omeniti je k večjemu dolinico ob Negovskem potoku.
Dolina Gornje Pesnice, ki loči Slovenske gorice od Kozjaka-Remšnika, zapadno od Pesniškega brega je neznatna, malo bolje se razširi pri svojem iztoku v Sabovo, a ta se lesno drži Brd. Dolina ob Sulmi pa ima večkrat značaj soteske.
Omeniti še moramo večjo dolinico ob Savskem potoku, ki se združi pri Ormožu z Dravskim poljem. Vse
krojaške, suknjene in platnene1 odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
Ä. Arbeiter. Maribor
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro železje, katero je ea vporabo, s kovaškimi odpadki, in vlitino.
ffiiiriBsnisiiiii
Živčno slabost
bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 & predplače in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wien, XIII 2, Wissgrillgasse 5.