▼ gotovini Leto LXIII., št. 174 V Ljubljani, sobota 2. avgusta I930 Cena Din 1.» Czhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3__, večji inserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. _ »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravništvo LJubljana, Knailova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136. PODRUŽNICE : MARIBOR. Grajski trg št. 8.__ CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavoda v Ljubljani št. 10.351. KOMUNISTIČNA OFENZIVA NA KITAJSKEM Komunistične čete so Hankov, ki ga z vso Peking, 2. avgusta. V vladnih kitajskih krogih obstoja velika bojazen za usodo velikega industrijskega mesta Hankov v osrednji Kitajski. Mesto ogražajo komunistične čete, ki uspešno prodirajo z jnga in z vzhoda. Nad mesrim samim je proglašeno obsedno stanje. V Hankov je prispela angleška križarka »Cumberlan«L<, da pomore inozemski koloniji, ki je tamkaj zelo številna. Mesto šteje nad en miljon prebivalcev in je važno trgovsko središče. Nacijonalistične eete utrjujejo v veliki naglici svoje položaje in se pripravljajo na odpor proti rdečim Četam, ki so razstrelili želez- zavzele več važnih postojank in ogrožajo naglico utrjujejo — čangsa zopet v rokah nacionalistov niske mostove 30 milj severovzhodno od mesta. Kakor poročajo iz \Yashiitg-tona. bo ameriški državni urad zahteval 200 milijonov dolarjev odškodnine za uničeno ameriško imovino v mestu Čangsa. Peking, 2. avgusta, g. Cim so komunisti zavzeli Cangšo, je velik del vladnih čet prestopil h komunistom, ostali pa so se uprli. Komunisti so zajeli mnogo orožja. Padec Hankaua se pričakuje vsako uro. Nadaljnje vesti zatrjujejo, da so komunisti razdrli 40 kilometrov severno od Hankaua železniško progo med Pekingom in Han-kiiaom. Nad Hankauom je bilo progla- Po pristanku „R 100" v Montrealu Zrakoplov je kljub hudim poškodbam, dasi z vel: "so zamudo, srečno pristal — Preletel je 5380 km — Možnost rednega prometa MontreaL 2. avgusta. Proti pričakovanjem in računom zračnih strokovnjakov je angleški zrakoplov >R 100« s skoraj 12 urno zamudo pristal včeraj ob 5.37 vzhodno-ameriškega, t. j. srednjeevropskega časa, na letališču St. Hubert pri Montrealu. Zrakoplov je vozil vsega skupaj 79 ur. Pristanek se je zakasnil zaradi hudega viharja, y katerega je zašla zračna križarka v zadnjem delu proge in ki jo je spremljal več ur. Vihar je znatno poškodoval zadnji del oboda ter napravil 7 metrov dolgo razpoko. Moštvo je imalo več ur opravka, da je škodo za silo popravilo. Zaradi tega se je hitrost ladje zmanjšala za več kot polovico. . Pristanek je bil gladek. Na letališču | je čakalo prihod več desettisoč oseb. Zrakoplov se je pojavil nad letališčem že v zgodnjih jutranjih urah, vendar so zaradi varnost počakali do jutranje zore. Proga, ki jo je prevozil meri okrog 5380 km. Poveljnik ladje Borne je izjavil po pristanku, da je zrakoplov pokazal stabilnost v vsakem vremenu in da bo lahko že v najkrajšem času organizirati ž njim reden trgovski promet med obema celinama. Monrreal, 2. avgusta. AA. Na tisoče meščanstva je sprejelo na letališču prihod zrakoplova >R 100c z velikim navdušenjem. Vojni minister v spremstvu visokih uradnih dostojanstvenikov je izrazil dobrodošlico. Anglež zgrade največ ji parnik na svetu Imel bo prostora za 4000 potnikov ter bo opremljen s stroji za skupno 200.000 konjskih sil London, 2. avgusta. Kakor poročajo, bo vlada omogočila paroplovni družbi »Cunard«, da zgradi največji in najhritrej* si parnik na svetu, ki naj pribori Angliji atlantski rekord, ki ga ima sedaj Nemčija. Parnik bo imel 100.000 ton in bo vozil z hitrostjo nad 30 vozlov na uro. Njegovi stroji bodo razvijali 200.000 konjskih sil in bo rrned prostora za 4000 potnikov. Veljal bo 6 milijonov funtov šterlingov m bo dolg nad 1000 čevljev. Novi parnik bo zgradila Clyde Company. Ni izključeno, da bodo zgradili še eno tako ladjo. Za stopnik paroplovne družbe »Cunard«: je izjavil, da se parnik ne bo mogel zavaro* vati kakor običajno. Družba je zadovos Ijila vladno željo in bo zgradila, da pre* maga ameriško in nemško konkurenco, dva parnika, ki bosta zavarovana za naj* manj 14 milijonov funtov šterlingov t. j. 3.920,000.000 dinarjev. V Avstriji ne bo volitev pred pomladjo Parlament mora poprej sprejeti Se zakon o volilni reformi, zaradi česar so volitve še to jesen izključene pogajanja s strankami glede zakonskih osnutkov, ki so na dnevnem redu jesenskega zasedanja zbornice. Kakor domnevajo v parlamentarnih krogih, bo jesensko zasedanje parlamenta jedva otvorjeno pred sredo septembra. S tem so padli računi, da bodo nove volitve že to jesen. Pred volitvami mora parlament brezpogojno sprejeti zakon o volilni reformi, za katerega bodo razprave gotovo zavzele dalje časa. Zaradi tega ni računati s tem, da bi se mogle vršiti volitve pred pri-četkom marca. Ta termin pa označujejo v ostalem politični krogi kot ne baš ugoden za vlado. Dunaj. 2. avgusta. Drevi se bo vrnil zvezni kancelar dr. Schober po končanem 14 dnevnem dopustu na Dunaj ter v polnem obsegu zopet prevzel posle. Tekom prihodnjega tedna se bo vršila seja ministrskega sveta, ki se ho med drugim bavila tudi z vprašanjem imenovanja ravnatelja graške cestne železnice Strafelle v upravni svet zveznih železnic. Okoli 10. avgusta bo odpotoval zvezni kancelar dr. Schober na posvetovanja Društva narodov o Briandovi pan-evropski spomenici v Ženevo. Po povratku se bodo, kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih, najbrže pričela Popoln fiasko včerajšnjega komunističneaa dne v vsel Evropi Komunisti, ki so po naročilu iz Moskve pripravljali za 1. avgust velike nemire, so doživeli popoln Hasko — Delavstvo jim povsod obrača hrbet Budimpešta. 2. avgusta. Včerajšnji dan je f .otekel mirno in brez vsakega incidenta Policija je popoldne aretirala še 6 komunističnih agitatorjev. Policija je razkrila originalen komunistični Erik. Komunisti so v številnih Ustih objavili male oglase, v katerih so pozivali brezposelne, naj se zberejo pred raznimi trgovinami sredi mesta. Oglasi so imeli izreden uspeh in posebno v okolici trga Marije Terezije se jo zbralo šeno obsedno stanje. Evropci zapuščajo mesto v paničnem begu. Situacija se označuje kot zelo kritična. Po zanesljivih vesteh je baje na Srednjem Kitajskem pripravljenih okoli 80-000 mož najmodernejše opremljenih komunističnih čet. Nanking, 2. avgusta. Mornariško ministrstvo javlja, da je topničarka »Jungčeng« po hudem topovskem ob-»streljevanjii zavzela mesto Čangša, ki so ga komunisti v nedeljo izropali in zažgali. Po mestnih ulicah korakajo nacijonalistični mornarji. V kratkem dospejo v Čangsa vojaška ojačenja iz Hankova. pred raznimi lokali na stotine brezposelnih. Ker sta bila policija in orožništvo dovolj močna, ni prišlo nikjer do incidenta. Praga, 2. avgusta. Tudi v Pragi ni prišlo nikjer do incidentov. V obratih je bilo delo normalno. Komunisti so imeli nekaj slabo obiskanih zborovanj, ki pa so potekla brez incidenta. Pariz. 2. avgusta. Velike demonstracije, ki so jih komunisti napovedali za včeraj, se niso vršile in o revolcuijonarni akciji ni bilo niti v Parizu niti v ostalih mestih Francije nobenega sledu. V vseh obratih se je delalo kot običajno razen pri stavbenih podjetjih, kjer se je neznatno število delavcev odtegnilo. Policija je v zgodnjih jutranjih urah aretirala okoli 20 komunističnih agitatorjev. Sicer je vladal povsoc! mir. Tudi včerajšnji dan je pokazal, da francosko delavstvo noče več slišati boljše-viških parol. KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. & E. Skabernd. Ljubljana Drevi vsi na ognjemet? Ponovno opozarjamo na nocojšnji ognjemet, ki se vrši ob 21. na igrišču Ilirije. To bo za Ljubljano atrakcija, kakoršne še ni bilo. Sinoćnji ognjemet na Gradu je bil le neznatna reklama. Le redko kdaj imamo priliko videti take velikopotezne prireditve. Poleg neštetih raket, ognjenih strelov, zarodih solne, Niagara slapa, rimskih sveč, polm, bengaličnih luči itd. bo vzbujala posebno pozornost velika žareča slika Ni. Vel. kralja Aleksandra, pokrovitelja kongresa, ter sliki gasilskega patrona sv. FIo-rijana in gasilca v polni opremi. Vstopnice se dobijo v trafikah: Praprotnik, Prešernova afica, Sever, Šelenburgova ulica, Pogačnik, Dunajska cesta, in trgovina »Sa-na«, Šelenburgova ulica, Ivan, Bonač, Šelenburgova ulica, I. Goreč, Dunajska cesta, Slavko Rus, Dunajska cesta, A. Rasberger, Miklošičeva cesta, Ivanka Šmalc, Marijin trg, Bogomir Motoh, Vodnikov trg, hi v obeh lokalih »Putnika« (Dunajska cesta in hotel MJklič). Cene so za stojišča 10 Din, za sedeže pa 20 do 30 Din. Od 5. ure popoldne dalje se bodo dobite vstopnice pri blagajni na igrišču Ilirije. Naj bo zamudi te izredne prireditve! Odkritje spomenika Franu Barletu Ob udeležbi zastopnikov vsega slovanskega gasilstva je bil danes pri Sv. Križu odkrit spomenik prvoboritelju slovenskega gasilstva Po zaključku svečanosti razvitja prapora Ljubljanskega gas. društva je odšlo celokupno članstvo z novim praporom na čelu proti pokopališču Sv. Križa, kjer se je vršilo odkritje spomenika organizatorju slovenskega gasilstva Franu Barletu. Gosti so se med tem že odpeljali z avtomobili in pričakovali povorke pred cerkvijo, od koder je nato povorka krenila proti spomeniku. Na čelu povorke so nosili vence kranjske gasilske župe. zagrebškega gasilnega društva, Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Ljubljanske gasilne župe, venec gasilnega društva Cerklje pri Kranju, ki je rojstni kraj pokojnega Barleta, venec srbskih gasilcev, • zveze poljskih gasilcev, češkoslovaške gasilske zveze, belgijske in francoske gasilske federacije. Po znaku z gasilskim rogom je pristopil k spomeniku, okoli katerega so se zbrali starešinstvo Jugoslovenske gasilske zveze na čelu s starosto g. Turkom, župan dr. Dinko Puc, belgijski konzul Dular, francoski kon-zui Neuville. predstavniki Sokola kraljevine Jugoslavije z br. Kajzelom, predsednik slovanske gasilske zveze Adolf Seidl s tajnikom Machačkom, predsednik poljske gasilske zveze ing. Twardo, zastopnik praške občine senator Martinec, starosta Zveze bolgarskih gasilcev Ninčo Petev, predsednik srbskih gasilskih družin ing. Trnka, načelnik moravske gasilske enote Hraber. Po polaganju vencev je pristopil k spomeniku kanonik dr. Mihael Opeka, da blagoslovi spomenik, na kar je v krasno zasnovanem govoru očrtal delo in zasluge pokojnika za razvoj slovenskega gasilstva. Za njim je govoril v imenu Jugoslov. gasilske zveze starosta g. T u r k, ki je Izvajal: Govor staroste JGZ Turka Miljeni gostje — dragi tovariši gasilci I Ljubljana je v cvetju in zastavah Slavnostno je razpoloženje in raduje se ljudstvo, ki se je zbralo v njej, da manifestira za zvišeno idejo ljubezni do bližnjega. Gasilski dnevi so nastopili. Vrši se gasilski kongres. On, ki je sprožil misel gasilskega kongresa,on, ki nas je oblekel v gasilske uniforme in nam razložil namen in pomen gasilstva, ter nam tako jasno začrtal in pokazal gasilski cilj, on leži danes mirno in tiho tu pred nami, v tej hladni zemlji. Naš veliki organizator, naš učitelj in voditelj, naš oče in brat Barle Fran počiva tukaj, pod to zeleno trato v varstvu gasilskega simbola — Sv. Florijana. Ah, kako radi bi ga imeli danes živega in zdravega med seboj in kako prisrčno bi on danes pozdravil vse neštete prijatelje in goste, ki so prihiteli na gasilski kongres v Ljubljano. Ni nam bilo dano, da bi on, ki je spočel kongresno misel, to misel tudi sam razvijal in vodil do njenega uresničenja. Ni bilo dano ni njemu, da bi v kongresnih dneh še enkrat pregledal svoje gasilske vrste, da bi še enkrat pozdravil in stisnil desnice svojim prijateljem in tovarišem, da bi še enkrat navdušil svoje zveste drugove za večno lepo gasilsko idejo. Neizprosna sila krute usode nas je ločila. Vzela nam je očeta in mi sirote smo iskali potov za njim ter se končno vendarle znašli na gasilskem kongresu, ki si ga je naš veliki blagopokojni tako iskreno želel. Kaj nam je bil Barle, ve in občuti danes vsak slovenski gasilec. Ni bil le ustanovitelj naše gasilske zveze, ni bil le njen dolgoletni starosta, ni bil je kak gasilski funkciionar, temveč bil nam je pravi in resnični prijatelj, bil je učitelj in dobrotnik celokupnega naroda. Ko je usoda tako hotela in je naš veliki dobrotnik za večno zatisnil svoje blage oči. tedaj je zatrepetala duša slehernemu gasilcu in tako je vzklila misel, da mu gasilstvo postavi dostojen nagrobni spomenik, ki naj priča o veliki hvaležnosti in spoštovanju slovenskega gasilsktva. S prispevki zavednega članstva se je uredilo grobišče našega velikega vojskovodje in danes smo se zbrali tu ob njegovem grobu, da osvežimo spomin nanj, ki nam je biUvse. ter se mu zahvalimo za njegovo veliko delo in mu obljubimo, da bomo ostali zvesti ideji, ki jo nam je s svojo prepričevalno besedo vcepil v naša srca. Nisi želel in zahteval ničesar drugega od nas, kot le edino to, da dobimo in ostanemo pravi in zavedni gasilci. Postavili smo mu ta snom en ik, ki je sicer skromen, vendar pa liub in draq vsakemu gasilca, kajti to je spomenik res pravega gasilskega prvoboritelja in organizatorja. Kot starosta gasilske zveze naslavljam vljudno prošnjo na gospoda župana mestne občine ljubljanske, naj bi blagovolila Mestna občina ljubljanska kot največja dobrot-nica gasilstva dobrohotno sprejeti ta gasilski spomenik in grob našega nepozabnega voditelja v svojo oskrbo in varstvo, za kar ji bo hvaležno celokupno Jufjoslovensko gasilstvo in ves narod, ki se bo ob pogledu na ta prvi gasilski spomenik navduševal za lepo in preprosto prepotrebno gasilsko delo. Ti pa prijatelj France, snivaj svoj večni sen v tej mirni tihoti, zakaj Tvoje delo je bilo in bo ostalo — veliko. Prošnji staroste Josipa Turka se je odzval župan dr. Puc s krajšim toplim govorom, v katerem se je spominjal nepozabnih zaslug pokojnega organizatorja slovenskega gasilstva Franca Barleta ter izrazil svoje veselje, da more v imenu mest. občine prevzeti čuvanje spomenika, ki naj bo dokaz hvaležnosti slovenskega gasilstva in v vzpodbudo bodočim rodovom, kako je treba delati za svojega bližnjega. Za županom dr. Pucem je pristopil h go« mili v imenu Sokolstva br. Kajzelj. ki se je poklonil manom pokojnega Barleta, kate* rega je poveličeval kot gasilskega in sokol* skega delavca, ki se je zavedal, da sta obe organizaciji stvorjeni za delo med najšir* širni plastmi naroda. V imenu češkega gasilstva je govoril Ma* chaček, za Poljske g. Matušek, ki sta po* črtala zasluge Barleta za osnovanje slovanske gasilske zveze, brez katere bi da* našnji kongres daleko tako lepo ne izpadel kakor je. Končno je še izročil pozdrave rojstnega kraja načelnik . cerkljanskega gasilskega društva Ivan Kem in položil na gomilo krasen venec, s čemer je bila lepa sveča* nost zaključena. Vagoni za sadje in sočivje Beograd, 2. avgusta. AA. Na prizadevanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je generalna direkcija železnic dala letos izvoznikom sadja na razpolago sto posebnih vagonov za sadje, drugo leto pa jih bo mogla dati že sedemsto. Macdonald v Oberammergauu Monakovo, 2. avgusta. Angleški ministrski predsednik Macdonald je prispel včeraj z orijentekspresnim vlakom semkaj. Danes bo nadaljeval pot k pasijonskira igram v Oberammergau. Nazadovanje porodov Praga, 2. avgusta. A A. Venkov pis«, da po statistikah že od leta 1924 staJno pada število porodov. Najbolj se to opa* ža pri Nemcih m Madžarih. Vprašanje je, ali bo prihodnje ljudsko štetje pokazalo, da je narastio št cvrlo slovanskega prebivalstva. Angleški protest proti ruskemu uvozu lesa v Ameriko VVashington, 2. avgusta. AA. Vlade Velike Britanije, Norveške in Danske nameravajo vložiti pri vladi Zedinjenih držav protest proti uvozu ruskega lesa. Pri zapeki, motnjah, pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. . . Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni posiovaJa. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.715, Berlan 13.48, Bruselj 7.8926, Budimpešta 9.8905, Curih 1095.9, Dunaj 798.48, London 274.72. Newyork 56.28, Pariz 221.87, Praga 167.21, Trst 295. 35. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125. Pariz 20.2475, London 25.06875, Newyork 514.525. Bru« selj 72.03, Milan 26.95, Madrid 57.90, Berlin 123.015, Dunaj 72.775, Sofija 3.74. Praga 15.26, Varšava 57.75, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.0623. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1930 Stev. 174 Kako smo gasili v starih časih Zanimivi spomini na čase, ko o gasilstvu v sedanjem pomenu besede še ni bilo duha ne sluha Kovači, ključavničarji, kotlarji in notarji, ki so vajeni ognja, so pa prevzeli ake, t. j. drogove s kavlji. Ljudi, ki to prodajali zi* jala in kritizirali, so po paragrafu morali spoditi. Ven s tem paragrafom! Tudi prebivalci pred mestnim zidom so morali pomagati. Trnovčani so tekli na ro« tovž in vzeli tam obešene škafe in štiri ve* like plahte, da so jih pogrnili po sosednjih strehah in neprestano močili, škafe so pa dali pekom in njih pomočnikom. Vedno so stali v mestnem depoju za gasilne priprave štirje sodi vode in briz* galna, ki so prišli ponje člani »furmanske* ga« ceha. Če kak voznik ni vozil vode pri požaru, jih je dobil 25, kdor je bil pa prvi pri požaru, pa srebrn tolar, tisti, ki je prvi pripeljal sod k ognju, je dobil dva, drugi poldrug, ostali so pa dobili po tolarju. »Osnutek za požarni red« iz XVIII. sto* letja odreja takole: 1. Vodstvo gašenja ima župan z mestni* mi oficirji (uradniki), če pa njega ni, pa mestni sodnik. 2. Ta mora s svojimi pomočniki pre* gledati vsako četrtletje dimnike in kazno* vati posestnike ali dimnikarje, če niso v redu. 3. Vsak hišni posestnik mora imeti pod streho vedno poln čeber vode, kdor ga ni* ma, plača cekin kazni. 4. Strogo je prepovedano imeti v me* stu čez en voz mrve ali slame in še to le na varnem. Prepovedano je tudi po pod* strešjih shranjevati les in tako orodje ter stvari, ki se rade vnamejo. 5. Gosposke, samostani, seminarji, go» stilne in sploh premožne hiše morajo imeti po eno ali dve ročni brizgalni iz medi s. štirimi usnjatimi vedri in sod. 6. Kdor ognja takoj ne naznani mestni straži ali kakorkoli glasno ne javi ali ga celo prikriva, je po premoženju kaznovan s 14. 12 ali 3 dukati, oni brez premoženja pa gredo četrt leta v ječo in prisilno de» lavnico. 7. Požar v mestu se mora naznaniti s tremi, v predmestju pa z enim strelom na gradu. 8. Čuvaj javi ogenj podnevi z rdečo za« stavo, ponoči pa z dvema lučima na on! strani grajskega stolpa, kjer gori. 9. Peki morajo svoje pomočnike In učence poslati po lestve h »kamri« za kruh pod Trančo in v Rožno ulico, k Vicedom* skim vratom pa gredo po lestve sodarski pomočniki in učenci. 10. Dimnikarji, zidarji, kamnoseki in te* sarji ter vsi obrtniki, ki delajo z ognjem, kakor ključavničarji, kovači ostrog, klepar* ji in konjski kovači morajo priti s svojim orodjem k ognju in takoj, ko se pokaže nevarnost, porušiti sosednje strehe. 11. Nosači nosil — zaradi takratnega blata in razdrtih cest so gospodo nosili v posebnih pokritih stolih — morajo na ro* tovž po vedra in jih zaradi naglice na dro* govih znositi k požaru. 12. Vsi vozniki in lastniki konj morajo voziti vodo. Kdor prvi pripelje brizgamo k ognju, dobi 12 goldinarjev, drugi 6 gld., tretji 4 gld., za prvi sod vode pa 6 gld.. za drugi 4 gld. in za tretji sod vode 2 gol* dinarja. 13. Kdor oddaljenejših hišnih posestni* kov ne pošlje takoj posla s škafom k po* žaru, plača cekin. 14. Tretjina trnovskih malih čolnarjev mora takoj brezplačno odveslati v bližino reševat opravo in imetje in pomagat zaje* mati vodo, drugi dve tretjini pa gredo v glavno carinarnico na Bregu in v dvorec, dve tretjini večjih čolnarjev hiti k ognju, ena tretjina pa v carinarnico in dvorec. Polovica krakovskih ribičev mora iti v kri* ževniški samostan kot k svojim gospodar* jem, druga polovica pa k požaru. 15. Pri soli in sodih zaposleni delavci morajo goniti vodo iz velikih brizgaln. 16. Pomagati pa morajo tudi vsi me* ščani, ki niso v prej imenovanih cehih, ker gre tudi za rešitev in varstvo njihovih hiš. 17. Duhovščina naj odpre cerkve, da ljudje spravijo imetje na varno in naj tudi skrbe za njo. 18. Stražo pri mestnih vratih postavita krznarski in tkalski ceh, drugače plača ce* kin kazni. V primeri s temi predpisi pomeni velik napredek stanovska požarna komisija, ki je bila ustanovljena za vlade Marije Terezije. Kako so prej zbirali denar za nabavo ga* silnega orodja, ni znano, 1. 1773. je bil pa ustanovljen poseben fond, ki je moral vanj plačati vsak na novo sprejeti meščan 3 gld- Prej so gasilci tavali v temi po mestu, dokler niso prižgali v gasilski shrambi shra* njenih bakelj, po naredbi iz 1. 1790. je pa moral imeti vsak hišni posestnik priprav* ljeno svetil j ko, da so z njimi ob požaru razsvetlili ulice in ceste. Po posebni naredbi požarne komisije je pri gašenju moralo pomagati tudi voja* štvo. Straže so ogenj javile s streljanjem in poveljnik glavne straže je skrbel, da so bile z bobnanjem alarmirane vojašnice in obveščeni general, komandant polka in ofi* cir požarne rezerve, ki je s pravkar s straže došlim moštvom in s 3 tesarji vsakega ba* taljona šel k požaru, kjer je postavil stra* že pri rešenih predmetih in se zgovoril s požarnim komisarjem, ki so ob požarih no* sili rdeče pentlje ali perjanice na pokriva* lih, zaradi razdelitve tesarjev. Ge je bil pa tržni dan, je ta oficir poslal na trg pod* oficirja, ki je napravil na cesti in pred ro* tovžem prostor za brizgalne in dovoz vo» de. Po tej naredbi so se morali zbrati takoj vsi polki in bataljoni na glavnih trgih me* sta. Vojaštvo pa ni smelo priganjati me* Imamo najboljše telovadce na svetu, do* kaz naših jekleno prožnih mišic, in ima* mo svetovnega šahista, sijajen dokaz pre* računljivosti našega razuma. imamo tudi Še marsikaj, da se lahko postavimo pred svetom, saj imamo Plečnika, dokaz našega visokega estetskega čuta, in imamo še kaj in zopet še kaj, kar dan na dan izpostav* ljamo pred svoj majčkeni domek in s po* nosom razlagamo vsakemu, če hoče poslu* sati ali noče, če ga briga ali ne, da smo kljub svojemu malenkostnemu številcu v tej miniaturni domovinici vendar med pr» vina na svetu. Brati vsak zna in vsak tudi bere, da papirja zmanjkuje, razumemo tudi nogobrc in politiziramo kakor veliki, le ne* česa ne vidimo. Da imamo najboljše srce. Poglejte armado, ki se zgrinja v Ljub* ljano! Brez Prekmurja in Kočevskega šteje 22.000 mož. Premislite, računajte in pre» tehtajte: 22.000 neznanih junakov — in, kar tehta še stokrat več — vsa ta armada dva in dvajsetih tisoč slovenskih gasilcev so sami — prostovoljci! Zato ste pa v prvi vrsti na svetu s svo* jim zlatim srcem. Kaj fara in srenja, kaj stranka in vera, kaj jezik — samo poklicali ste m pale so meje. Z vseh strani in z vseh vetrov hite k vam v Ljubljano bratje po srcu čez vse ovire in čez vse meje, saj v zlatem srcu ni sebičnosti, ne zavisti in ni sovraštva. Tam je le ljubezen, tam je človečanstvo. To je internacijonalaf Internacijonala, ki ničesar ne išče in ni* česar ne zahteva — internacijonala, ki le daje in se žrtvuje. Več dni bomo občudovali armado usmi* ljenih Samaritanov z motorkami in le malo gledalcev bo, ki bi pomislili, kako je bilo pred sto leti. Nič, da, ni jih še bilo, saj ljubljanski gasilci praznujejo šele svojo 60* letnico. Vendar smo pa tudi že pred tem časom imeli urejeno gasilsko službo s po* sebnimi predpisi, ki so vsem stanovom, zlasti vsem obrtnikom, odkazovala mesta pri gašenju požarov. Že pred stoletji so se torej borili z ognjem predvsem obrtniki, ki tudi danes tvorijo ogromno večino ga* silcev po mestih. Le nočni čuvaj s hele* bardo in rogom in od ure do ure se ponav* Ijajočo pesmijo je bil plačan in pa požarni čuvaji na gradu, vsi drugi so bili pa gasiti prisiljeni, torej pred ustanovitvijo društva v Ljubljani sploh še nismo imeli prosto* voljnih gasilcev. Res je, da so tudi takrat kakor sedaj še po deželi, drli s škafi k po* žaru, ko se je oglasil plat=zvona, vendar pa le bolj zato, ker so se bali za svoje imetje, saj so pogoreli celi deli mesta, ka* kor danes ogenj še vedno uničuje cele vasi. Tudi v Ljubljani je bilo mnogo hiš kri* tih z lesom, v predmestjih pa skoraj vse s slamo, da je bila redka streha krita z opeko. V Rebru pod gradom, \* Rožni do* lini m na /tabjeku so bile hiše lesene, prav tako je bilo leseno tudi Trnovo, v Krako* vem. na Poljanah in v šentpeterskem pred* mestju so bile pa tudi redke zidane hiše krite s slamo ali deskami. Ker je bilo mnogo lesenih streh tudi v mestu, so se bali na Starem trgu, če bi se vnelo na Rebru in že pred 250 leti so me* ščani sklenili podreti vse bajte v Rebru. L"radno so jih cenili, ampak denarja ni bi= lo za odkup. V mestu samem je občina dala večkrat strešno opeko po polovični ceni, vedno je pa popustila tretjino vsote vsakemu, kdor je slamnato ali leseno streho prekril z opeko. Zaradi nevarnosti ognja je bilo že leta 1544. prepovedano v mesto pripeljati več kot en voz mrve. Na gradu je mesto plačalo čuvaja. Da so pa vedeli, če ni zaspal, je moral vselej, ko je ura bila na velikem zvonu, ponoviti vsak udarec na malem zvonu, odtod men* da izvirajo dvojni udarci ure v marsikaterih zvonikih. Ogenj je čuvaj naznanil podnevi z rdečo zastavo, ponoči pa z rdečo lučjo, ki jo je obesil na oni strani, kjer je gorelo. Ker pa čuvaj ni mogel videti Poljan in Hrenove ulice, so varovali Ljubljano na gradu trije čuvaji noč in dan in še do da* nes sta ostala dva. Po »požarnem redu« iz 1. 1679 so mo* rali župan, mestni sodnik in najvažnejši občinski svetovalci takoj k požaru, da bi vplivali na zbegano prebivalstvo s svojo avtoriteto. Vsak hišni posestnik je moral s kakim pripravnim orodjem hiteti k požaru ali pa poslati vsaj svoje posle. Takoj, ko se je oglasil plat*zvona, je zasedlo vsa mestna vrata po 10—15 oboroženih mož, da niso mogli tujci v mesto, ponoči so pa pogleda* li. če so vrata dobro zaklenjena. Ce je go* relo v predmestju ali v bližnji okolici, so meščani poslali 25 mož na pomoč. Cim se je oglasil boben, so morali vsi obrtniki k svojim cehovskim mojstrom. Nekaj jih je poslal oboroženih s sabljami ali brez njih na rotovž. drugim je pa ce* hovski mojster zapovedal vzeti seboj po* sodo za vodo in sekire. Oni pred rotov* žem so čakali povelj mestnih uradnikov, če je bila pa nevarnost velika, so pa morali sami hiteti k ognju. Mestni uslužbenci so pa morali prinesti ake in lestve, ki so bile spravljene na treh krajih mestnega obzid* ja. Pri ŠpitaJskih vratih so jih vzeli usluž* benci, ki so tehtali sol, pri Vicedomskih vratih uslužbenci mestne opekarne, pri »kamri« pod Trančo, kjer so prodajali kruh, pa drugi uslužbenci. Pri požaru so lestve dali mestni delavci dimnikarjem, zidarjem, kamnosekom, tesarjem in drugim obrtnikom, ki so bili vajeni dela v višini. ščanov in kmetov k nošenju vode s silo, temveč le a prigovarjanjem. L. 1780. je izšel pravilnik, da sta morala biti pri cevi brizgalne št. 1 dva ključavni* carja, polnil je brizgalno krojaški ceh, go* nil pa pekovski ceh. Brizgalno št. 2 so pol* nili sodarji, gonili so jo pa pozamentrirarji in jermena rji. Pri 3. brizgalni so bili čevljarji, št. 4 so pa gonili krmarji in roko* vičarji in polnili knjigovezi ter steklarji. Brizgalno It. 5 so končno gonili barvarji in irharji, polnih so jo pa s vodo zlatarji, srebrarjL kolarji in izdelovalci cinaste po* sode. Poveljeval je pri vsaki brizgalni po en član občinskega sveta. Poleg teh mestnih brizgaln so bile v mestu tudi deželne brizgalne. Pri 1. so bili zaposleni ribiči in čolnarji, pri Z pa čolnar* F ji in ribiči, 3- so gonili krčmarji, polnili so jo pa pasarji, sedlarji, vrvarji in pada rji. Deželna brizgalns št. 4 je bila za dvorec, št. 5 pa za grad, gonili so ju pa klobučarji in izdelovalci čepje in polnili pa lasulja rji. Pri 7. in 8. brizgalni so bili trgovski pomoč* niki in učenci. Razen teh brizgaln je imela deželna oblast še štiri »angleške« brizgalne. Za vsako gasilno shrambo je bilo sest ključev: tri so imeli shranjene najbližji so* se d je, tri so pa hranili razni uradniki. Sele pred 60. leti je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo, ki nas uspeš* no varuje ognja in nesreče. Ob jubileju po* žrtvovalne ljubezni do bližnjega zasluzijo prostovoljni gasilci splošno zahvalo in če* stitke. Božidar Jakac slika po Ameriki Zaneslo ga je v najodličnejšo ameriško družbo, do prezidenta Hoovera pa še ni prišel Ljubljana, 2. avgusta. Akademski slikar Božidar Jakac iz Novega mesta se z uspehom uveljavlja v Ameriki, kakor je razvidno iz naslednjih pisem našemu uredniku. VVashington. 14. junija. Marsikdo v starem kraju ne bi zamenjal z menoj, če bi mu bil znan pravi položaj. Treba je imeti 100% potrpljenja za \% uspeha. Danes sem Ti nameraval napisati daljše poročilo, a me vedno motijo. Zadnje dni portretiram v olju osebnega Hooverjevega prijatelja in mi gre za to, da pridem po tem portretu do Hoovera (Vesti, da Jakac že portretira ameriškega prezidenta, so bile torej preuranjene. — Opomba uredništva.) Jakac slika v Lincoln Parku v VVashingtonu- tam vodi Prejmi najprisrčnejše pozdrave daleč preko morja, kjer vendar še življenje srce in ni vse samo račun in mrzel stroj. Smola je, da sem preveč človek in ne trgovec ... VVashington, 23. junija. Te dni se je moj položaj precej spremenil. Portret, ki sem ga skoraj dokončal, je povzročil, da mi zaupajo. Dobil sem že več naročil in med njimi so naročila težkih milijonarjev! V ponedeljek dopoldne bom portretiral enega izmed desetih državnih tajnikov — ministra, ki je obenem Hooverjev osebni svetovalec — tako mesto je imel Hoover, preden je postal predsednik. Ta minister ima »Department of Labor«, od katerega je odvisno moje bivanje v Ameriki Po mr. Da visu edino lahko pridem do Hoovera. Zaenkrat imam toliko naročil, da lahko krijem stroške, ki niso majhni — do 300 dolarjev jih je. Čez 100 dolarjev me je stal samo materijal. Za začetek bom dobil za risbo 50 dolarjev. Včeraj sva dobila z menažerjem mr. Družino — mislim, da kot prva Slovenca — permanentno vstopnico za višjo in nižjo državno zbornico. Seveda sva takol prisostvala svečani recepciji admirala Bvrda, ki se je vrnil z južnega tečaja. Neskončna vrsta poslancev in senatorjev, žen, ki jih nikjer ne sme manjkati, in še otrok po vrhu se je pomikala mimo junaka v beli admiralski obleki in stiskala in stresala ubogemu Bvrdu roko. Zdelo se mi je, da je bil že ves nesrečen — ko je šel na hodniku mimo mene, je bil ves rdeč v obraz. Da ženske niso mogle ođ njega, čisto dobro razumem, ker je v resnici fejst fant. Prav rad bi bil danes doma — vi mene zavidate, jaz pa vas. Dostikrat si želim mirnega kotička, magari ne vem v kateri naši hosti. Po moji sobi doma mi je tudi dolgčas in prav prijetno bi se mi zdelo sedeti v naši gostilniški sobi v domačem razgovoru. Tu je vse preveč napeto življenje. Vedno moram paziti, kaj in kako govorim — dostikrat je treba iti preko svojih čustev. Z-Američani občevati je težko, treba je biti selo previden. Moj tajnik« jih poena imenitno in dostikrat se moram sam pri sebi smejati, kako jim zna na dušo pihati. Washington, 38. junija. Odpirajo se mi nove možnosti, zopet so se zavzele ženske zame in zna biti res kaj iz tega. Stvar vodi neka znana politična pisateljica, ki ima zveze z vsemi prav do, Hooverja. Zavzela se je zame. ko sem slikal kongresmana Knutsona. Hotela je, da slikam vice - prezidenta, ko pa je biia na potu k njemu, se je spomnila, da bi bilo pametnejše, če se loti njegove sestrične, ki jp >hot*?s<\ t. j. dvorna dama, oziroma Še več. ker sprejema visoke goste: diplomate, kralje itd., in je torej najvišja dama v ameriški >society<. Je že govorila z njo in jo v kratkem obiščem. VVashington, 8. julija. Dne 4. julija, ko je v Ameriki največji narodni praznik, smo imeli zvečer veliko slavnost okrog velikanskega obeliska, postavljenega v spomin Washingtonu. Seveda parade zastav in neskončno dolgih in pompoznih govorov ni manjkalo. Lepo je bilo opazovati stootisočglavo množico, ki je gledala umetni ogenj — privlekli so velikanske kanone, ki so grmeli v krasno julijsko noc" na majhen otroški balonček, ki sta ga obsevala 2 ogromna reflektorja in naj bi označeval sovražne aeroplane. Za tem so zažarele iz umetnega ognja narejene figure narodnih junakov. Ogromne množice ljudi so se nato pomikale po ulicah: zameglenih s smodnikom — toliko ljudi še nisem videl skupaj. Drugače imam vsak dan kaj novega. Vedno dirjam, da včasih še jesti nimam časa. Danes sva z Družino Šele ob 5. po-poldnlffkosila. Družina je bil še celo brez zajtrka. Zjutraj sem imel razgovor s pisateljem Stanleyem Olmstedom, umetnostnim kritikom »VVashingtona Heralda«. V nedeljo bo moj življenjepis s sliko v tem uglednem listu. Včeraj sem končal portret senatorice Goar. Danes me je obiskala njena hči v mojem velikem studiju v Corcorau galeriji. Poročena je z znanim avijatikom, pozna osebno Lindberga in bi rada, da portretiram prekooceansko letalko Erhart, ki je njena dobra prijateljica. Povabljen sem tudi v New Yorku na več strani, k samim odličnim ljudem. Zadnje dni sem slikal tudi hčer kongresmana Nolana iz Minessote in me tudi vabijo v Mineapolis. Delal sem tudi kongresmana in letalskega majorja Maasa, ki je dober prijatelj Lindberga, s katerim je že večkrat skupaj frčal. VVashington, 13. julija. Pravkar sem pregledal cele kupe naših listov. Kar inako se mi stori, ko se zamislim v naše lepe kraje in kar v glavo mi ne gre, da sem tako zelo daleč. Vidim, kako raste zanimanje za mojo Dolenjsko, kako vstaja iz spanca in v duhu sem na mostu, ob Krki in naše solnce blagodejno obseva vso to nebeško krajino. Presenečen sem nad tolikimi podobami in vsako si ogledujem od blizu. Kako odmeva moj korak, to je korak slovenskega romarja v tej trdi tujini, lahko spoznaš iz priloženega članka v današnji nedeljski številki največjega v^ashing-tonskega lista. Ne čudi se naslovu — naredili so me za Srba. (Štirikolonski članek z naslovom »Joung Serb Artist Does Line Studies« v »The VVashingtonu Heraldu« vsebuje Jakčevo biografijo, zgodovino Srbije in oris Jakca kot umetnika. Člankar Olmsted se izraža o Jakčevi radirungi »Moja mati« bolj laskavo kot o najznamenitejši ameriški sliki, VVistlerjevi »Materi«, kar je v razmerju z neomejenim samoljubljem Američanov velik poklon. Wist-lerjeva »Mati« je tako popularna, da imajo reprodukcije te podobe razstavljene v vseh oknih na materinski dan. Opomba ured.) V drugem članku v »Washington Post« so pa mene in dr. Pitamica naredili kar za Cehoslovaka. e VVashington, 15. julija. Davi sem še spal, ko me je poklical telefon iz poslaništva, naj pridem čimprej tja, da bosta v tridesetih minutah prišli senatorica Goar in njena hči mrs. Vidal, ki je poročena s vice - prezidentom nove zračne linije Washington - Philadelfta -New York. Nisem dolgo čakal, ko je že stal krasen a^to pred poslaništvom, a ie bila v njem hči mrs. Vidal sama. Rekla je. da matere ni mogla spraviti, da se boji. V mestu sta med potjo prisedla njen mož in njegov prijatelj in že smo dirjali na letališče. Tam je že čakalo veliko, temno-rdeče in zlato pobarvano letalo s tremi motorji. Z mrs. Vidal sva sedla na zadnja dva sedeža, vsak na eno stran, v sredi je bij ozek, a vendar dosti prostoren hodnik. Pilot je sedel spredaj na konici, na vzvišenem mestu. Prav udobno se je sedelo kakor v kakem avtobusu, samo s to razliko, da sem se moral privezati s pasom za sedež. Le sedem nas je cedelo, več sedežev je ostalo praznih. Zabrneli so motorji, a vendar ne tako, kot se to sliši zunaj. Nenavadno čudoviti so pogledi iz aeroplana na zemljo, ki se koplje v solncu — vse je tako majhno, tako Čudovito izrisano. Filma! sem in se pogovarjal z gospo, ki ji je bilo všeč. da se nisem ba!. Novinarji, ki so se vozili z nami, so opazovali skozi okna mesto pod nami in fotografirali v globino. Iz pogovora z Vidalovo sem spoznal, da se boji nesreče — baje en motor ni deloval Jaz tega nisem mogel opaziti, ker se je propeler prokleto naglo vrtel. Iznenada smo se pogreznili in gospa mi je povedala, da smo v prosluli »zračni luknji«. K sreči ni bila prehuda. Ko je bil moj prvi polet po zraku končan — do danes se še nisem vozil z aeroplanom — sem se globoko oddahnil. Ta polet pa nI bil le prvi zame, temveč v nekem oziru za nas vse. Preleteli smo linijo, ki se službeno otvori šele 15. avgusta. KOLEDAR Danes.- Sobota, 2. avgusta 1930. katoličani: Porciunkula, pravoslavni:: 20. julija: lljin dan. Jutri: Nedelja: 5. avgusta 1930. katoličani: 8. pobink., pravoslavni; 21. julija: Si» meon. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Singing fool. Kino Ideal: Lulu. Gasilska proslava na igrišču Ilirije. Gasilska razstava in umetniška razstava na velesejmu. Družabni večer in ples na Bellevueju. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Singing fool. Gasilske proslave. Gasilska in umetniška razstava na velet sejmu. DEŽURNE TJlKARNE Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg. Ustar, Sv. Petra cesta. Hočevar, Spod* nja Siska. Iz Celja c— Dežurno lekarniško službo v Celju vrši od danes do vključno petka 8 avgu* sta lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c— Češkoslovaški gasilci na poti skozi Celje. Včeraj popoldne so se peljali skozi Celje v posebnih vagonih, ki so bili prt« klopljeni rednemu ljubljanskemu brzovla« ku, češkoslovaški gasilci Na celjskem po* ronu jih je pričakovala reččlanska deputa« cija gasilcev iz Celja in iz Gaberja pri Ce* Iju. V pozdrav so jim izročili več krasnih šopkov, velika množica prebivalstva pa Je priredila dragim slovanskim gostom prisrč« ne ovacije. Goste je spremljal I. podpredsednik JGZ g. Vengust iz Celja in sicer že od Maribora dalje. c— Škof dr. Jeglič v Celju. Včeraj popoldne ob 13.44 je prispel z ljubljanskim brzovlakom v Celje upokojeni ljubljanski knezoškof in tit. nadškof dr. Anton B. Jeglič v spremstvu škofa dr. Rozmana. Takoj po prihodu se je napotil visoki dostojanst« venik k očetom lazaristom v samostan na hribu sv. Jožefa, kjer bo opravljal 3 dni duhovne vaje. Na pragu samostana ga Je pozdravil upokojeni celjski gimn. profesor g. Kardinar in mu izrekel dobrodošlico. Skof dr. Rozman se je vrnil takoj popoldne s tržaškim brzovlakom v Ljubljano. Naznanilo preselitve Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da sem preselil svojo autodelavnico iz Matije Gnbca ulice v lastno hišo na Mariborski cesti št. 11 nasproti Sokolskega doma in se priporočam za nadaljno naklonjenost. Autodelavnica R. Perdan. Celie —c Žrtev žalostne usode. Pred včeraj« šnjim je bila aretirana v Gaberju na ulici 301etna brezposelna in slaboumna sirota Štefanija K., rodom iz VVestfalije, kjer še živi njen oče kot upokojen rudar. Dekle je Erišlo že predlanskim v Celje in blodi od iše do hiše. Pristojna je Štefanija v obči« no Sv. Jurij ob Taboru, kjer pa noče pre« bivati. Usojena ji je pot pomilovanja vred« ne desetnice. L>asi je bila že izgnana iz mesta, se še vedno vrača vanj in se izživlja med najpestrejšo družbo na periferiji. Za« enkrat je bila zopet izpuščena. —c Vsi lastniki srečk dr. raz. loterije, k« so kupili srečke v celjski podružnici »Ju« tra«, se nujno opozarjajo, da bo žrebanje v TJ razredu že 7. avgusta in da morajo biti srečke obnovljene naj pome je do 5. t. m., ker bodo sicer prodane številnim drugim interesentom. Elegantnega gospođa naredi obleka, izdelana po meri v modnem salonu Je KURILJ Ljubliatta, Novi trg št. 1 Najboljši blagovi vodno v za- Stev 174 LJubljana v znamenju gasilskih svečanosti Z velikim navdušenjem Je sprejela Ljubljana bratske zunanje in domače gasilske čete r Ljubljana. % avgusta. feveti i? loTiian ima svoje gasilce rad Od včeraj, ko so se pričeli kongresni dnevi, sije nad Ljubljano s prijetnim žarom božje solnce in praznično oblečena naša prestolnica se prijazno smehlja dragim gostom in domačinom. Po ulicah vlada živahno vrvenje, povsod se bliščijo gasilske uniform«, 'pol gasilske Evrope je takorekoč zbrane v Ljubljani. Poleg dostojanstveno informiranih Čehoslovakov in Poljakov je opažati elegantne Francoze in Belgijce, v diskretno črni nnifor je to zastopnik daleke Litve z evropskega severa, živahen Portugalec se pojavlja s vojimi živimi odznaki, vmes pa živopisna raznobojnost jogoelo venski h krojev, ki še niso izenačeni. Brate z juga — Hrvate in Srbe _ Ljubljana posebno rada vidi pri sebi. Kako prisrčno so nam dobrodošli vsi, so pokazali včerajšnji sprejemi in ovacije, ki so jih bili deležni na današnjih svečanostih. Včerajšnji dan je bil dan pozdravov in medsbojnega spoznavanja, danes je bila rentralna točka proslava 60 letnice ljubljasnkega gasilnega društva in pijetete, jutri bo dan gasilskih manifestacij, ki obetajo po vsem, kar se čaje, ^ hrti ogrorrme. Sprejem čehoslovakov Včeraj so prispeli s slovenskega severa gostje in sicer v treh skupinah. Iz Slova* ške jc prišla skupina že zjutraj v Ljubljano, druga sestavljena iz Moravanov je prispela s popoldanskim dunajskim brzovlakom, tretja s tovariši iz Češke pa s popoMan* skim gorenjskim brzovlakom. Spre je na na kolodvoru so se udeležili župan dr. Puc z občinskim svetnikom Likozarjem, zastopnik JSS mag. svetnik dr. Fux kot oficijelni za* •topnik češkoslovaški konzul dr. Resi z vi* cekonzulom Cihelko, zastopniki Ceškosiova* ško*jugoslovenske Lige: bivši minister dr. Kramer, dr. Klepec. prof. dr. Lah in R- Ju» van. zastopnik Češkoslovaške Obec Skružnv in zastopniki kongresnega odbora kakor tu* di zastopniki raznih gasilskih društev doma in v inozemstvu, ki so prispeh -v Ljubljano včeraj popoldne. Prvi so se pripeljali Moravani z dimaj' skim brzovlakom. Godba »Zarje« je zasvi* rala češkoslovaški himni »Kde dumov moj« in »Nad Ta tro se bliska«. Mogočno je za* donel pozdrav množice došlim gostom, ki so živahno odgovarjali navdušenim klicem. Pol ure za tem je privozil na pestilo go* renjski brzovlak, ki je pripe'jai gros gostov rz Češke: 286 članov češke gasilske zveze, s krepko samaritanske čsto 30 mož. S to skupino je prispel rudi g Seid. starosta slovanske gasilske zveze. Pozdravne govo* re so imeli ▼ imenu Jugosi* venskega gasil* skega Saveza g. Josip Tur«, češkoslovaški konzul dr. Resi, župan dr. Puc, v 'in*au češkoslovaško*j ugoslovenske Lige bivši mi* nister dr. Kramer, v imenu JSS dr. Fux in v imenu čsl. Obce g. Skružnv. Po pozdravnih besedah se je sprevod po Masarvkovi m Miklošičevi s ti mimo Prešernovega spomenika pred Mestni dom. Vse ceste so bile zastavljene z množicami ljudstva, k* je vzklikalo do* šHm gostom. Dve podoknici in bakljada Svečan uvod v gasilske svečanosti jje bila snočna bakljada po mestu, sijajna raz* sveti java Mestnega doma ter bengalični ogenj na gradu. Okoli 20. so se začele zbs* rati pred Mestnim domom, ki je bil ves razsvetljen, na vrhu pa sta žareli letnici 1870 — 1030. velike množice občinstva, ki so nestrpno pričakovale, kdaj krene gasil* ska povorka po mestu. Pred Mestnim do* mom so se začeli formirati oddelki gasil* cev, ki so ob 20.30 krenili z godbo »Zarje« na čelu po Vodnikovem, mestnem in Sta* rem trgu čez šentjakobski most na Breg pred hišo kumice Franje dr. Tavčarjeve. Za godbo je korakalo starešinstvo ljubljanske gasilske župe, za njim tehnični oddelek ga* silcev, sledila je četa gasilskega naraščaja v krojih, nato pa člani gasilskih društev iz Ljubljane, Šiške, Barja, Viča m Most V sprevodu so nosili mnogo lampijončkov tako, da je bila celotna slika zelo lepa. Povorka se je ustavila pred Tavčarjevo hišo, ki je bila razsvetljena z reflektorji. Tam se je bila že zbrala ogromna množica ljudi. Pevski ljubljanskih pevskih društev so pod vodstvom g. Zorka Prelovca čust* veno zapeli »Bodi zdrava domovina«, »Zar* ja« pa je zaigrala več ubranih komadov. Posebna deputacija gasilcev je odšla h ku* mici in se ji poklonila. Takoj nato so se čete zneva strnile v povorko in krenile preko Brega in Turja* škega trga, po Gosposki ulici čez Kongres* ni trg, kjer je bila zbrana večtisočglava množica, ki je gasilcem prirejala prisrčne ovacije. Preko Selenburgove in Prešernove ulice ter Sv. Petra ceste je oovorka krenila na Vidovdansko cesto pred hišo staro* ste JGZ Josipa Turka. Tudi tam se je zbrala velika množica občinstva. Na oknu se je pojavil starosta TurV ki je bil dele* žen prisrčnih ovacij. Združeni pevci so pred hišo, ki je bila vsa razsvetljena m ok-ašena, najprej zapeli »Triglav moj dom«, »Zarja« je zaigrala se* renadno koračnico »Vetulio«, nato pa so pevci še enkrat zapeli prelepo himno »Buči morje adrijansko«. Himna je mogočno od* Adolf Seidl. starosta slovanske in češkoslovaške gasilske zveze .(osip Turk, starosta JGS mevala po trgu in napravila na vse najglob* lji vtis. Starosta Josip Turk se je prisrčno za» hvalil za čestitke in pozornost, ki jo izka* zuje občinstvo gasilstvu, zlasti pa ljubljan* skemu društvu ob njegovi oOletnici. Predsta* vil je občinstvu še starosto čeških gasilcev Seidla, tajnika Machačka m najstarejšega slovenskega gasilca Steudla ter zaključil govor z željo, naj občinstvo ohrani gasil* cem svoje simpatije in naj jih vedno pod* pira. Nato je spregovoril stdrosta čeških ga» silcev Seidl izjavljajoč, da ga iskreno veseli, da se more udeležiti prosinve bOletnice ljub* ljanskih gasilcev, zlasti pa je poudarjal va» žen moment, da so slovanski gasilci sedaj svobodni državljani in se udeležujejo kon* gresa na svobodnih tlen prekrasne Jugo* slavije. Zaključil je sv >j govor s krepkim »Na zdar«, gasilske čete pa so gromko od* vrnile »Na pomoč!« Občinstvo je starosto čeških gasilcev viharno aklamiralo. Češkoslovaški gostje in več drugih od* ličnih zastopnikov naših gasilskih društev je bilo povabljenih k starosti Turku na banket. Pomemben gasilski jubilej Svečana proslava 60 letnice Prvega prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani Danes ob 9. dopoldne se je vršila v Mestnem domu proslava 60 letnice Prvega ljubljanskega gasilskega in reševalnega društva. Proslave so se udeležili zastopniki raznih gasilskih društev iz Slovenije in ostalih krajev naše države, kakor tudi iz inozemstva. Med odličnimi gosti smo opazili: zastopnika bana dr. Crrasselija, dvorno damo dr. Tavčarjevo, ministra dr. Kra-nterja, župana dr. Paca. podžupana prof. Jarca, nadsvetnika Jančigaja, občinskega svetnika Likozarja in mestnega fizika dr. Rosa, ljubljanski konzularni zbor z generalnim konzulom dr. Pleinertom in konzuloma dr. Res lom ter dr. »Dularjem prof. dr. Delenea, viš. drž. pravdnika dr. Grasseflija, zastopnike Jugoslovenskega so-koiskega saveza dr. Fnxa, Krapeia in Fle- coske gasilske zveze Guesneta in vse druge delegate, kmnico dvorno damo Franjo Tavčarjevo in narodno ženstvo in je nato imel naslednji slovnostni govor: Govor staroste g« Turka Čestita gospoda! Kot načelnik prvega Ljubljanskega prostovoljnega in gasilnega reševalnega dru« štva vas prisrčno pozdravljam ter vam kli« čem radostno dobrodošlico. Bodite mi pozdravljeni vsi vi, ljubljeni gostje, ki ste se odzvali našemu vabilu ter prišli danes med nas k praznovanju nase krstne slave. 60 let je poteklo, kar je tedanji mestni župan dr. Josip Zupan pozval ljubljansko prebivalstvo, naj se po zgledu dragih sve* institucijo: v prostovoljno gasilno in rese* valno društvo. Kaj znači to društvo za mestno občino ljubljansko in njeno prebivalstvo, ve vsakdo ki le malo pozna delovanje, namen in smo* ter prostovoljne gasilske organizacije. Milijone in milijone narodnega premo* ženja je že društvo otelo pogubi v dobi svojega obstoja. Koliko in kako strašnih požarov so že omejili ljubljanski gasilci, koliko imetja in premoženja so že rešili. Ni bilo požara, ni bilo povodni, ni bilo potresa, ni bilo katastrofe in nezgode v Ljubljani, kjer bi ne nastopili ljubljanski gasilci in ne bi krepko ter junaško posegli vmes. Bile so neverjetne žrtve, o katerih ču» jemo danes le še v pravljicah. Koliko tisoč in tisoč, da milijon in še več ranjencev in bolnikov pa so neutrudlji« vi ljubljanski gasilci prevezali in prenesli v bolnice in iz bolnic med svetovno vojno! Da težko in naporno je bilo to oOletno delovanje ljubljanskega gasilstva, vendar pa polno tolažbe in pomoči, polno junaštva in kreposti, polno svetega navdušenja za vzvišeno gasilsko idejo. S krvjo svojih vnetih članov je društvo dokazalo, da dobro čuva in hrani evangelij, ki ga je prejelo od svojih ustanoviteljev, da njegovi člani niso paradni gasilci, ampak možje, ki ne žrtvujejo le vsojega zdravja in svojih moči, temveč tudi svoje življenje za srečo in do* brobit svojega bližnjega, svoje okolice in svoje ljubljene domovine. Ljubljansko gasilno društvo je matica slovenskega srca, da tudi jugoslovenskega gasilstva sploh, kajti ono je po svojih agil* nih prvoboriteljih razširilo gasilsko misel širom cele naše domovine. Od svojega začetka do danes je društvo živelo in delovalo izključno le|?a narodno blaginjo ter ni nikdar krenilo's poti, ki so mu jo začrtali njegovi veliki ustanovitelji. Čeprav živimo v dobi krutega boja za vsakdanji kruh, čeprav brodimo po ogab* nih materijalističnih mlakužah, vendar lah* Ko s ponosom trdimo, da vkljub temu ide* ja prostovoljnega gasilstva še vedno uspeva, kajti naše društvo šteje danes, po 60 le* tih svojega obstanka še vedno nad vse čast* no število vrlih mož in mladeničev, ki se hočejo prostovoljno in brezplačno žrtvovati delu iz ljubezni do bližnjega in do svoje ljubljene očetnjave. Zagotavljam vas čestita gospoda, da no ljubljanski gasilec ostal zvest svojim pred* nikom, da bo ostal junaški n neustrašen borec doma, ostal pa bo tudi zvest in zanesljiv prijatelj in drug vsem gasilcem sve* ta, zlasti pa bo ohranil trajne bratske vezi z vsemi slovanskimi gasilci. Prosim vas, čestita gospoda, sprejmite to naše odkritosrčno zagotovilo in podpirajte nas v naši plemeniti borbi za nesebič* no ljubezen in pomoč Zdravo! Za Turkom je govoril tajnik Prvega ljubljanskega gasilskega in reševalnega društva g. Gostiša, ki je prebral listo odli-kovancev. Odlikovani so: stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka za častnega elana in mestni fizik dr. Rus za častnega elana s spominskimi kolajnami pa: Adolf Seidl, pred- gasilno društvo v Ljabfiani garja, starosto Jugoslovanske gasilske Turka in Člane predsedstva kongresnega odbora, Češko delegacijo pod vodstvom staroste Seidla in Machačka, belgijsko delegacijo pod vodstvom Verdmeuna, Jamarja in Hamleta, zastopnika Pariza g. Guesneta, poljsko delegacijo pod vodstvom g. Twarda, zastopnika mesta Prage Martineea, zastopnika bolgarskih gasilcev g. Ninfa Peteva, zastopnika litvanske zveze Skulta, starosta moravske deželne gasilske enote Rudolfa I>od-viga, delegate bratislavske gasilske župe, namestnika staroste podkarpatske gasilske enote dr. Šimanovskega in načelnika Markov skega. zastopnika portugalske gasilske federacije Villerja. zastopnika čeških >Na-rodr.ih listove Mareka, zastopnika poljskega tiska dr. Kneblevskega, poveljnika beograjske požarne brambe Milosavljevica, zastopnika Zveze gasilcev iz Baške Kanadjeva, staroste pančevaške gasilske čete dr. Jj©dza, starosto varaždinske župe ing. Trčka. predsednika hrvatskega gasilskega saveza Her-sića, zastopnika bosanskih gasilcev Pintar-ja, nadalje zastopnika viš. dež. sodišča dr. Golio, zastopnika odvetniške zbornice dr. ž i robnika, ravnatelja Pokojninskega zavoda dr. Sagadina in policijskega upravnika dr. Gostina, predsednika obl. odbora Rdečega križa dr. KrejiFa. predsednika notar, zbornice Hndovernika itd. Proslavo je otvoril starosta g. Turk, ki je uvodoma pozdravil starosto slovanske gasilske zveze Seidla, zastopnika poljske gasilske zveze ing. Twarda, predsednika fran- tovutli mest združi v organizaciji prosto* voljnega gasilstva. Vehko število dobrosrčnih in uvidevnih ljubljanskih meščanov se je odzvalo temu poziva in kaj kmalu je bilo ustanovljeno prvo gasilno društvo, kateremu je krepko in junaško stopil na čelo naš nepozabljeni meščan, blagopokojni tovariš Doberlet Fran, ki je ustanovil, organiziral- in vodil naše društvo dolgih 13 let (od 28. III. 1870 do 7. V. 1889), nakar ga je za dobo 13 let (od 7. V. 1899 do 22. V. 1913) nasledil vele* zaslužni načelnik, istotako že blagopokojni tovariš Štricelj Ludvik, ki je društvo uspe* šno vodil do svoje prerane smrti (22 V. 1913). Po njegovi smrti je društvo izbralo me» ne za svojega načelnika in vodil sem dru* štvo do svetovnega prevrata (od 7. VI. 1913 do 20. VI. 1920). nakar so društvo za-kratr ko Mestno dobo 4 let (20. VI. 1920 do 18-V. 1924) načelovali pokojni tovariš Dintat Anton (od 20. VI. 1920 do 8. I. 1922) ter še živeča Križnar Ivan (od 8. I. 1922 do 14. V 1922) in Hojan Janko (od 14. V. 1922 do 18. V. 1924) nato pa se je društvo po* novno zaupalo meni. Tako mi je danes da* na častna naloga, da v imenu šestdesetlet* nega jubilanta pozdravim njegove mile go» ste in se iskreno zahvalim za tako častno in številno udeležbo. Ljubezen do bližnjega, srčna žerja pomagati trpečemu v nesreči, je združila pred 60 leti ljubljanske samari tane v veievažno" sodnik vseslovanskega gasilskega saveza, predesednik francoske gasilske federacije g. Guesnet, predsednik poljskega gasilskega saveza ing. Twardo, zastopnik mesta Prage Josef Martin ee, tajnik vseslovanskega gasilskega saveza Macbaeek, starosta Jugoslovanske gasilske zveze Josip Tark, predsednik Jugoslovanskega gasilskega Saveaa Marijan pl. Heržic, načelnik posavske gasilske župe Rihard Engelsberger, predsednik gasilskega saveza za Srbijo in Južno Srbijo ing. Trčka, podpredsednik hrvatsko-slavonske gasilske zajednice Nikola Hribar, komandant hrvatsko-slavonske gasilske zajednice Ivo Gress, predsednik bosansko-hercegovske gasilske zajednice Ilija Pinta*, I. blagajnik prostovoljnega gasilskega društva v Xjubljan i Stanko Pristovšek, Član istega društva g. Janko Hojan, člani prvega prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva v Ljubljani Ivan Perme, Fran Medic, Josip Lapajner. Ivan Tomasie, Anton Pritekelj. poveljnik ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Milko Hojan, tajnik prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva En-gelbert Gostiša in namestnik poveljnika ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Franjo Meiek. Župan dr. Pne se je v znese ne m govoru spominjal društvene zgodovine in je zlasti povdarjal važnost, da si je društvo otreslo tujih vplivov in je postalo nacijonalno. V imenu-ljubljanske mestne občine se je zahvalil gasilcem, da so vestno in točno vršili' svoje človekoljubno delo ter se je obenem zahvalil načelniku g. Turku povdarjajoč, da je današnji dan slavja tudi dan Turkovega slavja. Župan dr. Puc je nato prebral listo onih gasilcev, ki jim je ljubljanski občinski svet podelil čast ljubljanskega meščana. Iz njegovhi rok so prejeli meščansko diplomo gg. Breskvar, Kadono. Tomaž Kavčič in Anton Kavfif. Sever Ivan in Anton Zgnne. Ko se je v imenu novih meščanov zahvalil gasilec Breskvar. so imeli kratke govore, v katerih so prisrčno čestitali Prvemu ljubljanskemu gasilskemu in reševalnemu društvu k njegovi 0<"> letnici: predsednik vseslovanskega gasilskega saveza Seidl, predsednik poljskega gasilskega saveza ing. Twardo. tajnik vseslovanskega gasilskega saveza Maeliarek. Pomemben je bil govor zastopnika jugoslovenskega sokolskega Saveza g. fvrapeža. Govor zastopnika JSS Veleccnjeni gasilci! Y čast si štejem, da vam zamorom čas* titati v prihki vašega jubileja o priliki vaše 60 letnice in razvitju prapora, v imenu Sokola Kraljevine Jugoslavije Zgodovina vašega delovanja v bO letih je velikanska, polna r>ožrrvovarnosti, po* guma in pa bratske ljubezni. Vprašam vas, dragi mi gasilci, kje si pa človek prisvoji, okrepa, ravnokar ime« novane lastnosti. Odgovor je enostaven, v sokolskih telovadnicah, tam dragi moji je hram vseh imenovanih las»tnosri, katere vi pri vsaki prHiki pokažete. Biti član tako požrtvovalne čl oves: o« ljubne organizacije, kakor je ravno vaša, je vreden le tisti, kateri je prepojen z la* stnostmi, katere sem ravnokaT omenil. Pride pa čas, ko ni v plamenu hiša, vas, trg, mesto, pač pa domovina, tedaj pohitimo ramo ob rami na kraj nesreče, ter damo vso sv a jo zmožnost, neostra« šenost in bratsko ljubezen našemu bratu I. Sokolu, pokrovitelju današnjega kon« gresa, in celi njegovi hiša, Nj. Vel. kradju Aleksandru I. Ter kHčem Njemu in ceh njegovi hiSi ter vsem vam na pomoč krepki Zdravo! Ko so polegle navdušene ovacije i. ral ju in kraljevi hiši, so spregovorili zastopnik bolgarskih gasilskih društev JCinča Peter, zastopnik litvanske zveze g. Skali«, zastopnik mesta Prage Martinec, predsednik jugoslovenskega gasilskega saveza Hersić, zastopnica slovenskega narodnega ženstva ga. šotova in zastopnik jugoslovenske gasilske zveze g. Vengust, nakar je bil slavnostni občni zbor v Mestnem domu zaključen. Častni gostje so se vpisali v posebno spominsko knjigo ter se podali na slavnostni prostor pred Mestnim domom. Odlikovanje gasilcev Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovano predsedstvo vseslovanske gasilske ne— z redom sv. Save ffll. reda inž. Staništa* Tvardovskv rz Varšave, predsednik gasilske zveze poljske republike, Josip Turk iz Ljubljane, starosta Jugoslov. gasilske zveze, z redom sv. Save FV. razreda: Ribard Engelsberger, trgovec iz Krškega, predsednik kongresnega odbora JGZ, Josip Machaček, tajnik sovanske gasilske zveze, Franc Pristovšek, upravitelj šole na Vrtači v Ljubljani, tajnik JGZ Ivan S t e u d t e, posestnik iz Ptuja, predsednik gaseilskega društva v Ptuju, Stanko Žagar, mestni svetnik in predsednik prostovoljnega gasilskega društva v Križevcih. Kakor znano, je bil pred par dnevi odlikovan z redom sv. Save ITI. reda tud! predsednik SGZ g. Seidl. Trak kumice Franje dr. Tavčarjeve ki je bil podarjen gasilski zastavi, je iz* redno lepo delo. Narejen je "iz rdeče težke svile. Na gornjem delu traka je vdelan me* dalijon z ljubljanskim grbom v barvah. To delo je gobelin. Obkroža ga zlata vezenina. Pod medalijonom je državna trobojnica, obrobljena z zlato vrvico. Pod tem je napis, ki je vezen v zlata. Začetne črke so vezene v isti tehniki kakor čelmki starinskih aub in so zaradi tega zelo lepe. V začetni« cah so vdelane emaflirane folije, ki izgledajo kakor biseri in dragi kameni. Ob straneh visijo svilene trobojne vrvice. To prelepo delo je izvršil Drž. osrednji zavod za žen* sko domačo obrt v Ljubljani. Važna odredba Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Na prošnjo Jugosk>v. gasilske zveze, kongresnega odbora v Ljubljani, dovoljujem rz prehranjevalnih ozirov glede na pričakovan izreden dostop ljudi v Ljubljano, v nedeljo dne 3. t m., da smejo ta dan v okolišu policijske uprave ljubljanske, za katere velja sicer nedeljski počitek, ves delovni čas obratovati trgovine z delikatesami in mlekarne ter pekarne, prodajalne kruha, in da smejo celi ta dan izdelovati sveži kruh. Trgovine z delikatesami smejo biti ta dan odprte do 21. ure. O tem naj se obvestijo zainteresiran! obrtniki. Perilo za gospode Srajce ravnokar izgotov! jene lz prvovrstnih modnih ceflrjev od Din 65 do 120 bele Sifon, zelo trpežne od Oin 60 do 78 športne bele in drap od IMn 60 do 85 spalne,.prvovrst. platno od Din 80 do 88 spodnje hlače, Ia gradi, od Din 32 do 56 F. L GORIC AR, LJUBLJANA, it. 29. Dobro blago! Stran 4^— »SLOVEMSKI NAR OD*, ctee 2. avgusta 1930 Star. 174 na proizvajalca: Apotefca Mr Rojaki v Ameriki! i Maznanjam Vam, da je prevzela veletvrdka \ „Sanitol Cbenical Prodom Co." Nit Tork Citj. 286 Fiftta Avenue [ gen. depot od nas_ proizvajanega zdravilnega čaja „Planinka**, ki kakor znano čisti in obnavlja kri ter izborno učinkuje proti slabi prebavi. Interesenti, obrnite se po brezplačne informacije na gori imenovano veledrcgerijo, «li pa direktno Ij. Bahoree, Ljubljana. Dnevne vesti — Poslanik Pešić pri predsedniku vlade Udržalu. Naš poslanik v Pragi general Petar Pešić je bil v sredo dopoldne pri predsedniku češkoslovaške vlade Fr. Udržalu. — Jugoslovenska razstava v Pragi. V sredo sta se mudila v Pragi zastopnika našega trgovinskega ministrstva tajnik ministrstva Jasa Orgaševič in arhitekt Dragiša Brašovan, ki sta si v spremstvu tajnika praške trgovske zbornice Chlebečka ogledala prostore za jugoslovansko razstavo v velesejmski palači. Naša država pripravlja obsežno tujsko - prometno razstavo na letošnjem praškem jesenskem velesejmu, poleg tega, pa razstavo naših proizvodov, zlasti poljedelskih, v velesejmski palači v okviru razstave držav Male antante in vzhodnih držav vobče. — Napredovanje v državni službi. Napredovali so za višje tehnične svetnike TV.a skupine I. kategorije: Srečko Juhn, Karol Orel, Leo Mencinger, Rihard Kle-raenčič in Adolf Stern, za tehnične svetnike I.-4. Rudolf Gabrijel, Fran Balk, Vladimir Mansbart in Alojzij Hočevar, za tehnična svetnika I.-5 Ivan Pelih in Emil Li-eaF, za tehnika FI.-2 Zora Zakraišek in Zvonimir Florijan, za praktične tehnike JH.-l Dragotin Ilik, Fran Rupovec in Ludvik Jureš — Desetdinarski srebrniki. Finančno •ministrstvo namerava predlagati ministrskemu svetu, naj bi se bankovci po 10 Din zamenjali z lOdinarskimi srebrniki. Srebrnikov po 10 Din bi prišlo v promet za eno milijardo. Država bi zaslužila pri tem 4%. Srebrni denar bi izdelala državna kovnica. — Iz sodne službe. Preglednik kaznilnice v Mariboru Anton Zavodnik je pomaknjen v višjo skupino. — Rasid društva. Godbeno društvo >šra-ineljc na Gračnici pri Rimskih toplicah se S* prostovoljno razšlo. — Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Rudolf Steinmetz Sorod olski, je odpotoval v London po službenem opravku — Pesebneea vlaka v Kočevje ne ho. Mnoffi se nameravajo udeležiti jutri proslave 600 letnice Kočevja. Zanimajo se, če bo vozil jutri v Kočevje poseben vlak. Informirali smo se in izvedeli, da posebnega vlaka ne bo. Za prevoz udeležencev kočevske proslave bo poskrbljeno tako, da bo pri rednem jutranjem vlaku ob 7.30 več vagonov kakor običajno. Tudi za povratek z rednim večernim vlakom iz Kočevja bo na razpolago dovolj vagonov. — Razpisane sužbe banovinskih kmetijskih uradnikov. Kr. banska uprava zet-ske banovine razpisuje natečaj za upravnika banovinskega posestva v Topolici pri Baru in štiri mesta sreskih kmetijskih referentov v kotorskem, stolaškem, trebinj-skem in gataškem srezu. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. Trgovina z železnino STANKO FLORJANĆ1Ć, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. So nrgaeroča svoje bogato zalogo razne kuhinjske posode v raznih kvalitetah in prvovrstnih znamk. Aluminijasti loncd ld kozice posebno močne in do največjih velikosti vedno na zalogi. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine št. 16 z dne 2. t. m. objavlja zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o državnem prometnem osebju, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o poštno - hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu v kraljevini Jugoslaviji z dne 30. novembra \92\ pravilnik o prehrani obsojencev kazenskih in tem sličnih zavodov ter objavo generalne direkcije državnih železnic v zadevi uradniških legitimacij, odnosno iz-rablienia ugodnosti na vožnji. — Zgraditev klančine na Grosupljem. Uprava državnih železnic namerava zgraditi na železniški postaji Grosuplje klan-čmo. Obravnava za razlastitev potrebnih zemiišč se bo vršila 17. t. m* s sestankom komisije na Grosupljem ob 8.13, odnosno ob prihodu jutranjega potniškega vlaka iz Ljubljane. — Mednarodni kongres geometrov. V septembru se bo vršil v Bernu in v Ženevi mednarodni kongres geometrov. Našo državo bosta zastopala vseučiliški profesor D. Andonovič in načelnik oddelka za kataster v finančnem ministrstvu St. Nedelj-ković. — Tovariši iz svetovne vojne! Naš tabor dne 19. avgusta nepreklicno, nas zopet zove k udeležbi. Zvesti tradicijam, se udeležimo vsi kot en mož. Tabor se bo vršil ob vsakem vremenu. Za polovično vožnjo smo prosili, odloka še ni. Tovariši, toda to naj ne bo ovira in pričakujemo polnošte-vilno udeležbo. Možje in fantje, na svidenje na Brezjah. — Glavni odbor Z. S. V. LJubljana. — Zahvala. Krajevni odbor druStva Rdeči križ v Guštaniu se tem potom naj-iskreneje zahvaljuje vsem darovalcem in nabiralkam dobitkov, prodajalkam srečk ter vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da ie tombola minulo nedeljo tako sijajno izpadla. Obenem pa prosim vse te dobrotnike, da ostanejo Rdečemu križu še nadalje zvesti in naklonjeni, čistega dobička je bilo nekaj nad 3500 Din. Ta denar je že naleien za zidanje Zdravstvenega doma v Guštanju. Vsem še enkrat prav prisrčna hvala! — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V umobolnici v Milwaukee je 2. julija umrl 251etni Josip Savić. V umobolnici je bil že dve leti. — 4. julija je preminula Agneza Hren - Perme, stara 22 let. Pokojna je bivala v Lake Michigan. — 6. julija je umrl v sirotišnici v Wauwatosi 671etni Josip Žemljic. Pokojni je bil doma iz Bele Krajine. V Ameriki je bival 21 let. — V Clevelandu je umrl 321etni Alojzij Lah. — V \Varensvillu je v sanatoriju umrla 19-letna Karolina Zadnik. V Clevelandu je umrla 631etna Marija Bukovec, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ameriki je bivala 36 let. — V Springfieldu je umrl 55-letni Josip Grobelnik. Pokojni je bil s Koroškega. — V kraju Indianopolis je 19. junija preminul Alojzij Komlac. Pokojni je bil doma iz vasi Bučka pri Krškem. V Ameriki je bival 25 let.e — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj je bilo po veČini krajev naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33, v Skoplju 30. v Beogradu 26, v Zagrebu in Sarajevu 25, v Ljubljani 22.8, v Mariboru 22.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.5 mm, temperatura je znašala 11.4. — Obsodba zaradi nesreče v kamnolomu. V Splitu se je te dni vršila zanimivi razprava. Zagovarjali so se direktor kamnoloma in tvorničar cementa »Split< inž. Friderik Graf, inž. Semper in nadzornik Milan Zore zaradi težke nesreče, ki se je pripetila lani 27.4 Aprila. Usodnega dne se je utrgala v kamnolomu velika plast skalovja ife pokopala pod seboj delavce. Pet delavcev je bilo težko ranjenih, trije se pa bili mrtvi. Državno pravdništvo je v obtožbi navajalo, da je podjetje brez dovoljenja oblasti začelo eksploatirati severni del kamnoloma, poleg tega pa tudi ni napravilo potrebnlB varnostnih naprav. Razprava je trajala tri dni. Direktor Graf je bil obsojen na tri mesece zapora, Semper je bil oproščen. Zore pa je bil obsojen na mesec dni ječe. Državni pravdnik se je pritožil, pa tudi obsojenci so vložili priziv. — Vlak povozil delavca. V sredo popoldne je v Crvenki vlak povozil preddelavca Filipa Schafferja. Mož je hotel tik pred prihodom vlaka prekoračiti progo. Lokomotiva ga je zgrabila in mu odtrgala obe nojri ter vdrla prsni koš. Nesrečnež je bil takoj mrtev. V žepu suknjiča so našli 30 tisoč dinarjev, ki bi jih moral izročiti kolodvorski blagajni. — Dve žrtvi neurja na Hrvatskem. V Križevcih in okolici je te dni divjala strahovita nevihta, med katero je padala debela toča, ki je uničila v nekaterih krajih vso letino. V vasi Dubovac je vihar porušil skedenj, v krajih Bojnikovac in Stara vas, ki ležita na hribu, je vihar vsem hišam odnesel strehe. V vasi Lemež je vihar porušil hišo kmeta Geganiča, v vasi Gjugji-na je pa izruval mogočno drevo, ki je pad= lo na kmetico Magdo Lackovič in jo ubilo. Najbolj so pa bile prizadete vasi Drene, Cudinac, Bukevje in Sv. Ivan. V teh krajih je padla zelo debela toča. V vasi Cjepidlaka je težko bruno, ki se je odtrgale s strehe, ubilo 41etne Branko Vikasmović. Škoda je ogromna. privat. Detektiv. Zivod Rimska e. © Iz LJubljane —lj Trgovine z delikatesnim blagom In mlekarne smeje biti po nalogu g. bana jutri v nedeljo dne 3. t. m. z ozirom na gasilski kongres ves dan odprt«, Na* čelstvo gremija trgovcev. —lj Otvoritev poštnega urada Ljubljana 6. Včeraj je začela poslovati na Rimski cesti v hiši gospe Bohinc nova pošta, na kateri je tudi brzojav in telefon. Upravnik te pošte je Anton Babic, ki je doslej upravljal poštni urad Ljubljana 5. Uradnica Vida Kušar, ki je zadnji čas službovala v Radovljici, je pa prideljena temu uradu v izvrševanje manipulacijskih poslov. —lj Obnova zunanjega liea ljubljanskih hiš. Na Šmartinski (prej Kette-Murnovi) cesti je prebeljena pritlična oziroma enonad-stropna Poljšakova hiša (št. 22). V Streliški ulici se renovira Zavod sv. Marte (hie. it. 2), da bo čim v boljšem skladu z Mestnim domom, ki je bil v zadnjem času lepe obnovljen. —lj Bencinska črpalka na Dolenjski cesti. Te dni so začeli kopati svet pred Če-šnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti, da se napravi podzemeljski prostor za bencinski rezervoar. Na Dolenjski cesti je selo živahen promet % avtobusi, avtomobili in motocikli, zato je črpalka nujno potrebna. Prej ali slej treba napraviti bencinsko črpal* ko tudi na Tržaški cesti. —lj Z mestnih nlie in trgov. Iz Semeni-škr* ulice so izginila tista zoprna >kurja očesa« ter je napravljen gladek tlak is por-firnih plošč. Zdaj se tlakuje z majhnimi granitnimi in perfirnimi kockami prostor za stolnico do škofijske palače na Gosposvet« ski cesti se dela ozir. popravlja asfaltni hodnik od kavarne Evropa in naprej ob Planincev! hiši. Pričakovati je, da se popravi izrabljeni asfaltni tlak tudi na ostalih hodnikih ob cestah in v ulicah —lj Manjše zidav« io adaptacije. V Ko« rvtkovi ulici je v delu prizidek in adaptacija pri enonadstropni hiši (hiš. žt. 21), ki je lastnina gospe Pavle Pleterske. Gospod Pirnat, želzniiki uslužbenec v pokoju, ki ima svoje ognjišče in dvorišče v Verstov-škovi ulici, si dela tik ceste klet in drvarnice. Napravljeni bodo globoko v klet ter ne bede nič metili lepote te moderne ulice. — Prost. gas. društvo v Zg. Sliki proslavlja letos 251etnico obstoja. V skrom. nih razmerah tedaj se je na pobudo ideal* nega posestnika in gostilničarja Ivana Pav* šiča društvo ustanovilo. Vsestranske — re» sevalno kot kulturno se je društvo, katere* mu je načeloval g. Pavšič, najlepše razvi* jal© v ponos Zg. Šiški in tudi okolici. Da bi v društvu bilo prijetnejše, je iz članov ustanovil pevski zbor, ki ga je tudi sam vodil* Uspešni razvoj je pa prekinila vojna, ki je na žalost ugrabila več članov in tudi idealnega ustanovitelja. Mrtvilo je bilo ne« kaj let v društvu, dokler se niso po vojni zopet sešli agilni možje. Z novimi močmi so se prijeli započetega dela. Z velikimi žrtvami so si zgradili že lansko leto nov Gasilni dom, ki ni v ponos le Zg. Šiški, temveč vsem podeželskim društvom. Da bo ta proslava čim lepša, prirede marljivi ši* Šenski gasilci v nedeljo, dne 10. avgusta na dan »žegnanja« veliko vrtne veselico na vr* tu tovariša Jožeta Cerneta poleg Gasilnega doma, na katero ste vabljeni vsi — od blizu in daleč. Ur. Igror Tavčar specijalist za notranje bolezni na Bregu št. 8 ne ordinira od 1. do 16. avgusta. —li Umrli so v Ljubljani od 27. julija do 2. avgusta: Jakob Razinger, bivši sedlarski mojster. 80 let, Japljeva ulica 2; Josip Bahovec, bivši veletržec. 79 let, Sv. Jakoba trg 7, Juh Bruno, dijak. 14 let, Erjavčeva cesta 28, Ema Raunacher, mestna učiteljica v pok., 60 let, Gradišče 11. — V bolnici: Sonja Kozlevčar, hči hran. ur., I mesec, Poljanska cesta 15, Janko Ur? bane, sin urarja, 4 dni, Cerknica, Valentin Hribar, sin posestnika, 30 let, Cirkuse 5, Antonija Oselj, dninarica, 21 let, Smlednik, Jožefa Kralj, žena vpok. želez, premikača, 51 let, Sp. Kašelj 22. Frančiška Sušnik, dninarica, 79 let, Sava pri Javorniku, Premrov Franc, podpreglednik fin. kontrole v pokoju, 65 let, Petrova vas 1, Majda Grund, hči delavca, 1 leto. Gerbičeva ulica II .-4, Mihaela PetrovčiČ. žena žel. sprevodnika, 48 let, Černetova ulica 8, Stanko Logar, sin delavca, 3 leta, Jegličeva cesta 10, Marija Rebolj, tobačna delavka v pok., 61 let, Tržaška cesta 7, Franja Kikelj, služkinja, 29 let, Kopališka ulica 2. Marija Kern, poljska dninarica, r*8 let, Moste 20, Florjan Peternelj, oglar, 56 let, Golnik IS, Ana Jerina. žena livarja, 40 let, Moste, Pre-dovičeva ulica 21, Franc Breščak, brezposelni zidar, 44 let, Pokopališka ulica 29. —lj Tečaj za konserviranje na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani bo od 18. do 23. avgusta t. 1. 41^ r—lj Inventurna prodaja se vrši od 2 do 18. avgusta A. Šinkovec ml. K. Soss, Ljub* ijana, Mestni trg. Glej današnji oglas! —lj ChrUtofov učni zavod, Ljubljana, vpisuje ve*» avgust in september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din; mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci popust. Pouk prične 1. oktobra. Dnevni in večerni tečaji. Zavod preskrbuje službe. —lj Pozor, gasilci! Gostilna pri Tičku na Gričku v nedeljo ob 4. zjutraj svež golaž, pivo, celi dan na razpolago gorica in mrzla jedila. 415n Advokat ir. Davorin jjros naznanja, da je otvonl advokatsko pisarno v Xoveoi mestu v hiši ge. Stefanovič, Ljubljanska c. 257 Kolesarsko in moto-ciklistično društvo „Sava v Ljubljani priredi ob petletnem jubilejnem obstoju svojega društva dne 15. avgusta 1930 kolesarske dirke na športnem prostoru SK Ilirije eb pol 2. uri popoldne. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu. Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo na prireditveni prostor. V slučaju 6labega vremena se dirke prelože. Vsi prijatelji kolesarskega sporta vljudno vabljeni. Po končanih dirkah se vrši razdelitev daril zmagovalcem v hotelu >Bellevue< ob 10.30 uri zvečer. Spored dirk: 1. Pozdravni krog vseh sode-lovalcev. 2. Dirka seniorjev. 4 krogi: L darilo, II. darilo, III. darilo. 3. Damska med-klubska dirka: 3 kroeri. I. darilo, II. darilo. III. darilo. 4. Dirke za klubova prvenstva kolesarskih društev: -Sora Št. Vid; sLjubljanica* Dobrunje; :* Zarja t Zg. Kašelj; >1 riglavc Zadobrova-Sneberje; 10 krogov. 5. Juniorska dirka »Save: 5 krogov, L prehodni pokal darilo in kolajna. II. darilo, III darilo. 6. Glavna društvena dirka *Savo- : 15 krogov, I. prehodno dirk. dvokolo ^Bilisc in kolajna, II. darilo, III. darilo. 7. Medklubska juniorska dirka: 10 krogov, L darilo. II. darilo, III. darilo. 8. Glavna dirka pododbora Ljubljana: 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo >Trophee de Fran-cet in kolajna, II. darilo, lil. darilo. 9. Glavna mednarodna kolesarska dirka: 20 krogov. I. dirkalno dvokolo >Styria< in kolajna, II. darilo, III. darilo, IV. kolajna. Splošna določila. Vse dirke se vršijo na prostoru SK Ilirije ob 15.30 uri. Prijave dirkačev do 11. avgusta do 18. ure v društveni pisarni, Kar-lovfka cesta 4. Prijave za vse točke Din 10.—, poznejše prijave Din 20.—. 1. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. # 2. Dirka se po pravilih KoturaŠkega Saveza kraljevine Jugoslavije. o. Dirk« ]© odprta za v*e člane klubov, kattiii so včlanjeni v koturaške m Saveza kraljevine Jugoslavije. 4. lovratek na start &e označi z daljšim z*onenjein. 5. Vsak dirkač dobi svojo številko z vplačilom po Dir. 10.—, ki se pri vrnitvi fcte-vilke vrnejo. 6. Nalogom vodstva se ima vsak dirkač bre?pOjiojno \ okoriti. 7. Protesti se vpoštevajo najkasneje 1*1 minut po izvršeni točki z vplačilom zn^s-kd Din 50.-—, kateri znesek se vrne, ako Jo prot* £t odobren. 8. Vod?tvo dirke si pridržuje praviro spremembe programa. Za kol. in mot. društvo *Sava< v Ljubljani: F. Batjel. predsednik: I. Rozina tehn. vodja; A. Gregorčič, tajnik. N06AVltt>it60M Najbo^se, naftraine^e. raio najcenejše! 13 šotor Rdečega križa Ljubljanski obl. odbor Rdeč. križa ie dal ob priliki vseslovanskega gasilskega k on* gresa na trgu pred Narodnim domom po* staviti novi bolniški šator, ki zbuja po svo* ji lični in solidni vnanjosti splošno pezor« nost občinstva. Sator, ki ga je dobavila znana dunajska tvrdka M. J. Elsinger in sinovi, je dolg 16 m, širok pa 13 m ter je v njem prostora za 30 do 40 bolniških po* ste4j. Naš Rdeči križ se ni pomišljal vz» dati razmeroma visoko vsoto (okrog 50 tisoč Din) za napravo, ki utegne biti ve« like koristi v primeru, da se v kakem kra« ju pojavi epidemična bolezen, ko je. treba nuditi bolnikom potrebno nego in jih ob# enem izolirati od ostalega prebivalstva. Vnanje stene in streha so iz močne plat« nane jadrovine, notranje pa iz tanjšega blaga. Ta dvojna stena omogoča uporabo šatora v vsakem vremenu, tudi v ziro&kem času, ker se da notranjščina tudi s pečmi ogrevati. Dnevna svetloba prihaja vanj skozi šestero lin, za zračno ventilacijo pa skrbita dve lini v strehi. Občinstvo ima priliko, da si ogleda zanimivo sestavo ša* tora tudi v notranjščini proti skromni vstopnini 2 Din, ki se pobira v prid Rde» čeonu križu. Vsak posetnik, ki plača vstop« nino, dobi obenem brezplačen izvod prav« kar izišle propagandne brošure: »Rde-či križ — čemu je, kako deluje?« Gasilceui v kroju pa je dovoljen prost vstop. Vabimo aa neobvezen ogled v trgovini! Kopalne potrebščine: Dam. k>op. obl., hlačna, volnena . . pretf Ptn 98 sedaj 75 D. kop. obleka, hlačna, volnena . . > » 82 > 67 D. kep. obleka iz milanese tricot > » 85 > 4£ D. kop. obleka jaquard, vzorčasta > > 95 > 65 Damska kop. obl. krilna, volnena > > 110 > 79 Damska kop. obl. krilna, volnena > > 138 » 98 D. kop. obl. voln., tricot, slikana > > 298 > 325 D. kop. obl., kasak, jaquard . . > > 98 > 69 D. kop. čevlji, platneni, črni . . . > > 33 » 27 Damski kopalni čevlji, grumijasti ...... od Din 39 Otroški kopalni čevlji.......> 19 Otroške kopalne obleke .....„...> > S2 OtroSki solnčniki............> > 15 Damski solnčniki, japonski ....,.,.> > 29 Kopalni pasovi, platneni . .... ^ .... > 6.50 Kopalni pasovi, grumijasti ..,,,„.,..> 7.^- Perilo — pletenine: Damske hlaciee, svilen tricot kratke..... Din 23.— Damske hlačice, svilen tricot, dolge..... > 28.— Damski pulloverji, Cista volna, beli . Din 69 in > 39.—^ Damske nogavice, flor ^ ..... . » — Damske nogavice, svilene » 17.^ Damske obleke t BJtamin, Ia, vzorčaata . •# • « prej Din 180 sedaj '46.— Etami©, zadnji kroj m , , > > 228 > 175.— iz pralne svi|e .' . . . • P > > 140 > 110.— pralne, iz Ia turinga ...» > > 125 > 95-— iz pralne svile, zadnja moda . . > > 260 > 195.— iz cr6pe georgetta............Din 460.— iz modnega foularda .... prej Din 430 sedaj 350.— za tenis, platnene..... > > 360 > 2S5.— Bluze s Imitacija surove svile . , , . prej Din 79 sedaj 69.— iz Ia popelina > > 128 > 110.— iz čiate pralne svile ..... > > 290 > 250.—» SvUa t Pralna svila, vzorčasta, meter.......Din 8tt.— crepe de chine v barvah . . . prej Din 95 sedaj 69.— foulard svila, vzorčasta . , , > > 88 > 65.— Lame svilen 95 cm sir. v barvah, meter . . . Din 39.— Pri ostalih modnih svilah 15—20 % popusta. Damske rokaviee, usnjene, pralne . . . • . Din 69.— Damske rokaviee, usnjene, pralne, dolge ♦ , , > 128.— Damski robci, barvasti, komad.......Din 2.30 Damski robci, beli, s Širokim robom, komad . , > 1.80 Pošiljamo proti povzetju Stev 174 tSLOVSNSKI NAROD^ dne 2, avgusta 1930 Stran 5 H krstu rdečega tiča Jirtr! bo krščeno drago letalo našega Aerokluba, zgrajeno doma — Prvi je vodi novo letalo pilot Janko Čolnar Ljubljana, 2. avgusta. * Jutrišnji dan bo za našo mlado civilno avijatiko, zlasti pa 2a letalstvo v Sloveniji, zgodovinskega pomena. Krščeno bo novo športno letalo ljubljanskega Aerokluba, konstruirano in izdelano doma po načrtih inž. Stanka Bloudka. O konstrukciji, grad* nji, dograditvi in prvih poletih novega avi* jona smo že večkrat poročali. Vendar pa hočemo mimogrede omeniti posebnosti in konstrukcijo novega letala. Konstrukter inž. Bloudek se je držal na* čela moderne gradnje — črna manjša teža, tem manjši zračni odpor. Da to dosežemo, je treba konstrukcijo kolikor mogoče po* enostaviti, t. j. posamezne večje teže po možnosti koncentrirati na eno točko. E>ru* go važno dejstvo je, da se ni uporabil si* stem prostih kril, marveč so krila, katerih nosilci so križani, pritrjena z jeklenimi profiliranimi žicami na podnožje ali vozilo. Razumljivo je, da je zato tudi konstrukcija vozila drugačna. Posledica tega je, da osta* ne krilo kljub razmeroma mali teži odpor* nejše. Važno je bilo tudi nameščenje tan* kov. Tanki so bili odstranjeni iz letalčeve bližine in nameščeni v krilih. S tem je se* veda varnost povečana in izkjučena even* tuelna nevarnost eksplozije bencina. Ben= cin črpa iz tanka v krilu avtomatična čr* palka, če bi pa ta odpovedala, je letalcu na razpolago rezervni tank, ki je nameščen za motorjem. Bencina lahko vzame letalo a seboj za 4 ure. Novi avijon je opremljen z motorjem Cirrus Mark II, ki je bil naročen v Angliji. Motor lahko razvija do 200 km hitrosti na uro — gre za specijalni dirkalni motor — ima 80 HP, njegov akcijski radius znaša 600 km, plafon, L j. dosegljiva višina, pa 4500 metrov. Že pri prvih poletih se je po* kazalo, da so vsi ti podatki točni! Pilot Čolnar doseže ž njim povprečno 180 km na uro, in sicer zato, ker sila motorja za* radi propelerja, ki dela premalo obratov, nI izrabljena. Aeroklub je zato naročil v An' gJ i ji še en propeler. Letalo je bilo nad leto dni v gradnji in je veljalo okoli 250.000 Ddn, za popravila pa je moral Aeroklub plačati okoli 20.000 Din. Sedaj je avijon gotov in jutri bo na svečan način krščen. V zvezi s krstom prvega doma zgraje* nega letala naj se spomnimo tudi moža, ki se je prvi dvignil z našim rdečim tičem v zračne višave. V mislih imamo prvega pilo* ta ljubljanskega Aerokluba nizke, bolj šibke postave. Čolnar je celo leto delal v mehaničnih, motornih in mižat« skih delavnicah, kjer se je strokovno iz* obraževal, koncem leta 1916 pa je moral v pilotsko šolo in spomladi 1917 je že letal z vojaškimi aeroplani. V septembru istega teta je prejel tudi letalsko diplomo. Na fronto je moral v viharnih pomlad* nih dneh leta 1918, ko se je Italija priprav« ljala na odločilni napad. Bil je piloMoto* graf. (Photograf*Einsitzer) in je moral kot tak često preleteti fronto ter fotografirati sovražne postojanke. Seveda je bilo to združeno z največjo nevarnostjo. Čolnar je pa imel srečo in čeprav je bil na fronti polnih osem mesecev, je vedno odnesel zdravo kožo. Veljal je za enega najpogum* nejših letalcev. Janka Čolnarja Čolnar, ki je star 34 let, je gorenjska korenina. Rojen je bil v Radovljici, kjer je trgal tudi prve hlače v tamošnji osnov* ni šolL Ko je izbruhnila vojna, je bil star 19 let. Bil je fant od fare in zato ni čuda, da so ga takoj vzeli k vojakom. Janko je moral seveda k Janezom. Pri Janezih pa nI ostal dolgo, poslali so ga v Dunajsko Novo mesto- Sklenili so namreč, da bo Janko pi* k»t, za kar se jim je zdel primeren, ker je Konstrukte? jraovega letala inž. Bloudek Po prevratu je ostal Čolnar aktivni vo* jaški letalec. Eno leto je ostal pri vojaški eskadrili na provizornem šišenskem aerodromu, 1. 1920 pa je bil premeščen v Novi Sad, od tu pa v Zagreb, kjer je ostal do 1. 1923, nato pa je prosil za odpust iz voja* ške službe. Leta 1924 je bil ustanovljen ljubljanski Aeroklub, kateremu se je Col* nar takoj prijavil. 2al je Aeroklub po krat* kem obstoju nehal delovati. Sele 1. 1926 je Aeroklub zopet oživel in kupil leto kasneje svoje prvo letalo »Ljubljana«, s katerim leta Čolnar od vsega začetka. Včasih je pi* lotiral tudi drugi izkušeni ljubljanski pilot, g. Gabrijel Vodišek. Čolnar o svofih poletih in novem letalu Kot vojaški pilot je imel Čolnar do* volj prilike letati z najrazličnejšimi letali. Letal je z vsemi vojaškimi letali razen s »Spadom«. Najboljši in najokretnejši avi* j on je po njegovem mnenju »Berg«. O no* vem letalu našega Aerokluba pravi, da mu je zaupal že od začetka glede na kostruk* cijo in delo. Sam je pomagal graditi letalo, videl in vedel je že vnaprej, da bo izredno stabilno, kajti znane so mu bile vse po* drobnosti. Čolnar se je z novim letalom že večkrat dvignil v zračne višave. Prvi start novega avijona je bil na binkoštni ponedeljek na aerodromu v D. M. v Polju. To je bil težko pričakovani trenutek za navdušenega pilo* ta. Omeniti moramo, da je vsak prvi po* skusni let, oziroma preizkušnja letala skraj* no nevarna. Drugod startajo prvič z novim letalom samo šefpiloti, ki so poklicni letalci in poleg tega od tvornic dobro pla* čani. Ti so stalno v treningu. Čolnar pa ra* zen »Ljubljane* že dve leti ni pilotiral no* benega letala in poleg tega je bila »Ljub* ljana* skoro leto dni na pregledu v Berlinu. Kljub temu se Čolnar ni bal in junaško je sedel h krmilu novega tiča. Najprej so poskušali »rulati« po zemlji, kar se je do* bro posrečilo. Toda motor je imel takoj pri prvem startu muhe. Kar venomer ie na* 1 Rdeči tU. ki bo jutri svečano gajal in vse popoldne niso vedeli, kaj mu prav za prav je. Končno se je avijon dvig* nil, toda samo za hip. Tedaj so ugotovili, zakaj gre. Premalo bencina je dobival, pa ni šLo Dovodne cevi so bile namreč nekoliko preozke. Kasneje so dotok bencina pro» vizorično uredili, nakar so z letalom po* novno »rulali«. Po kratkem zale.tu se je letalo dvignilo v zrak. Krožilo je kakih 10 minut, potem je pa gladko pristalo. Čolnar pravi, da je bil to eden najlepših trenutkov v njegovem življenju. Drugi start je bil nekaj dni kasneje v Šiiki. Start je šel gladko, letalo se je lepo dvignilo, ko pa je bilo kakih 200 metrov visoko, je bil Čolnar zaradi premalega do* toka bencina v motor prisiljen pristati. Pri tem je avijon doletela mala nezgoda: na koncu njive je zadel ob mejnik mestne ob* čin in se precej poškodoval. Morali so ga popraviti in pretekli teden je šel ponovno na start. To pot je šlo v redu. Gladek in nagel start krasen, skoro navpičen dvig in brezhihen krožni polet nad aerodromom in okolico. Motor je de* loval brezhibno, krmila so parirala na vsak gib. Bil je užitek gledati vitko rdečo ptico, kako lahno je krožila v zraku. Letanje z »Lojzetom«, tako so namreč letalo neoficijelno krstili, je po Čolnarjevi izjavi vse nekaj drugega • kot z vojaškimi avijoni. Letalo je v zraku izredno stabilno, uboga vsak gib krmila, je izredno okretno in uporabljivo in bo odgovarjalo vsem za* htevam modernega pilota. Čolnar je mne» nja, da spada med najboljša športna letala te kategorije. Svečan krst Slovesen krst novega ljubljanskega le* tala bo jutri ob 11. Letalo bo blagoslovil škof dr. Gregor Rozman, kumovala pa bo ga Ksenija Hribarjeva, soproga veleindu* strijalca g. Rada Hribarja, predsednika ljubljanskega Aerokluba. Udeležba naših in inozemskih let&l Svečane proslave in krsta novega letala se udeleže poleg številnih prijateljev in po* bornikov letalstva tudi letalci iz ra/nih kra* jev Jugoslavije, pa tudi \/. inozemstva. Naš Aeroklub je prejel do včeraj obvestilo, da se udeleže proslave nastopna letal.t: Aeroklub Zagreb, ki je sedaj po številu letal in obsegu delovanja gotovo najmočnej* ši v državi, pošlje letalo »Kraljevič Tomi' slav«, tipa »Havilland Mots«. Rezervni avl* jatiki iz Zagreba bodo zastopani z enim letalom, znani graški letalec Ramor prileti s svojim trisedežnim letalom, komanda vaz* duhoplovstva pa bo zastopana s tremi le* tali, ki prispo iz Zagreba. Vsega skupaj bo torej jutri na startu poleg obeh domačih osem letal. Ob 600 letnici Kočevja A aut a j Schite i's as, mon a fair* licKs gbont unleg t ben dr Nochbar epos Bsondrs feirt. Deschpegn kamn a bir haint z ai z Gaschtn, das bi ai z Airn 660 jarign Unsiedlung aus as Beschte binsehn. 600 Jur schaibn Nochbarn a longs Labn, a binsehigs Vblkle, a fesehte und trutzgs Volkle schaits af GoU scheabaschn Bodn, bel vor 600 Jur insehre Vorfuhrnurbar hond gmoeht. Von dorthar schaibn vorn Schik* salz nandr gpolt und glittn habn mit* nondr 600 Jur und haint frainbr inseh mitnondr an dan grossen Tuge. Viel hobn durch gmoeht. Erinarn bir inseh haint noch endr fost vrgassnr Zait bu kain Unterschied et iseht g ban zwi* schn Air und insehrin Blute. Bir dankn d bai an dMaur aufgbaut as Laichn inseherr Vorfahrn belai hont grett t do vvestliche Kultur und s Kri* stentum — vorn siegaichn Orient. Zur Zait bie noch ubers ritterlche und aristokratisehe Ungarn dTiirkn hont geherrscht, schaibn bir mitsehont insehern Nochbarn Horige und Bau* ern, Arme und Waisen hint gpliebn af insehr r Scholle, bu br noch haint fesehte steabn. Dar Gschichte sturmisehe Zaitn in insehrn ruhign Boldungn hont gzoigt, dasš br zvvischn inseh Nochbarn hubn beln verschetzn die Murchstoine. Bir Nochbarn! Ihr inseh — bir Eu! A den* no hot sichs gezoigt, das br gute Noch* barn schaibn und a hainte blaibn. Den 600 Jur hobn gtailt d Laidn und hobn gschmiedt die stahlern Bandn in Bfute von 6 Jurhundrten g hšrtt. Haint, bei Eurer Vaier, belder a in* schr Vaier iseht, du loehn bir. Sischt holt gban untr Nochbarn — bie benn a Huhn bar gsprunga ubern Zaun. Vorn Vaiertuge hot schi obr dr Himmel geklaret. Frai und glaich belabn schain mit* schont olln Burgarn in inseherer HoU mot Jugoslavien. Olle glaich verainigt in Liebe zu inseherer Hoimot, oll sehtolz af i n* schr Keniglichs Hausch. Heil Gottscheab und schain Pro* tektor Andreas. Heil Konig Aleksander 1. Stara pravica je, da sosed obleče praznično obleko, ko praznuje njegov sosed. Zato tudi mi danes prihajamo s svečanimi mislimi k vam v goste, da vam čestitamo in želimo srečo ob va* sem velikem godu. šest sto let smo si sosedje. Dolgo življenje male družine! Trdna si in ži* lava družina na kočevski zemlji, ki so jo pred šestimi vekovi prvič preorali tvoji predniki. In od tedaj smo si sosedje na de* lavnik, na težki delavnik, ki je trajal 600 let, zato smo si dobri sosedje tudi danes — na tvoj veliki praznik. Trpeli smo skupaj, naj se skupaj tudi veselimo! Koliko smo prestali... Spomnimo se samo tistih časov, tistih že skoraj pozabljenih časov, ko ni bilo .razlike med našo in vašo krvjo. Na zid Evro* pe mislimo, na zid, iz naših prednikov trupel sezidan, ki je rešil zapadno kuU turo in krščanstvo pred zmagovitim orijentom. Nad silno, vitežko in aristokratsko Madžarsko je svetil polumesec, le mej* niki naše domovine se niso premakni* li niti za ped. Mi sosedje, tlačani in kmetje, reve in sirote se nismo pre* maknili — in smo obstali, kjer stojimo še danes. Visoke vihre zgodovine so razma* jale tudi naše mirne gozdove. Pa smo hoteli prestaviti tudi svoje mejnike, sosedje. Vi nam, mi vam. Tudi tedaj se je izkazalo, da smo si dobri sosedje in ostali smo, kakor je po pravici. Zakaj 600 le smo delili trpljenje in skovali smo jeklene vezi, v krvi šestih stoletij kaljene. Danes, na vaš praznik, ki je tudi naš praznik, se pa sme jemo. Bilo je kakor med sosedi — kakor bi skočila čez plot kokoš. Pred praznikom se je pa nebo zjas* nilo. Svoboda! Nismo več tlačani — sami gospo* darji in vsi enaki! Vsi enaki državljani Jugoslavije, vsi združeni v ljubezni do svoje domovi* ne, vsi ponosni na svoj kraljevski dom. Slava Kočevju in njegovemu po* kovttelju Andreju, slava Aleksandru L! Iz zgodovino Kočevja Prihod Nemcev na Kočevsko je nedvomno dokazan šele z izpiskom, ki ga je ohranil potomcem Valvazor in ki pravi, da je češki kralj Kari IV. (1348—1378), ki je vladal tudi nemški državi, po srečni vojni s Franki in Turižani poslal ;z nemških kra- jev grofu Ortenburgu na njegovo prošnjo 300 mož z ženami in otroci, katere je grof naselil sredi svojih obširnih kočevskih gozdov. To naselitev Nemcev spravljajo zgodovinarji v dobo od 1350 do 1360. Vse kočevsko dno pod Fridrihštajnom se je imenovalo MooswaId, kar pomeni močvirnati Tako čisti VIM Vaše nože! Krožnike, sklede, ponve in jedilni pribor, SnaziŠ z VlM-om se cisti in sveti. gozd. Šele okrog leta 1363. se pojavi v zgodovini ime Kočevje v listini »Gotsche«, namesto prejšnjega Mooswalda. To ime je pomenilo dolgo pokrajino ob reki Rinži. Ko se omenja leta 1377. pri župni cerkvi okoli sedanjega pokopališča že naselje kot trg, nosi ime trg v Kočevju. To starinsko, nedvomno slovensko ime je polagoma razširilo svoj pomen tudi na druge kraje, kjer so bih naseljeni Nemci. Na njihovo clavno naselbino se je skrčilo le na videz šele leta 1471., ko je dobil trg v Kočevju mest-pravice. Priseljevanje Nemcev bi se t>ilo najbrž še nadaljevalo, da niso leta 1418. grofje Ortenburgi izumrli in da ni bil kočevski trg leta 1469. med navalom Turkov na naše kraje požgan. Nujno opozorilo hotelirjem, gostilničarjem itd. Zakon o avtorskem pravu je izšel dne 26. decembra 1929 m je od tistega časa že veljaven. Ta zakon določa, da dobivajo avtorji t. j. skladatelji kakršnekoli glasbe, ki se izvaja v javnosti, gotove dohodke za tisto delo. Taki zakoni so uvedeni že skoro v vseh državah v Evropi in se morajo povsodi nastražje izvrševati. Isto* tako je prišel pri nas ta zakon že v de* cembm lanskega leta v veljavo, ter se pričenja vsled raznih pogajanj še le s 1. junijem 1930 strogo izvajati. Kazni za ne* upoštevanje teh predpisov so velike naj* manj od Din 1000— naprej. Izrečena je biLa že prva obsodba in dotični, ki teh predpisov ni upošteval je bil sodno obsojen na Din 20.000.— z vse* mi stroški vred. Zato sd štejemo v dorž* nost vsa cenj. načolstva na to resno opozoriti, da vsak v svojem okolišu povabi zadružne člane na priglas lnstrumetntov, katere imajo v svojem lokalu in da se na njih svira v svrho razveseljevanja ali pa pri plesnih prireditvah. Priglasiti se mora vse bodisi radio, gTamofon, glasovir, or* kestrion, citre, harmonika, tamburice itd. vse kar služi za javno proizvajanje godbe. Privatniki temu niso podvrženi. Te in* strumente je priglasiti potom vprašalne pole kakoršne smo že svoj čas vsem za* drugam in slednjič tudi posameznikom z stanovskim listom Gostilničarjem raz-po* slali. Ako pa jih kje primanjkuje, naj se piše Zvezi po nje. Ako se vršijo prireditve od drugih prirediteljev je lastnik lokaila soodgovoren za plačila avtorskih tantijem in mora te* daj gostilničar opozoriti prireditelja, ako je zadostil avtorskemu zakonu t. j. da je pred prireditvijo zaprosil za dovoljenje izvajanja godbe. Člani zadrug naj posil* jajo taka naznanila zadrugam ali Zvezi. Te pa jih morajo tedensko pošiljati za* stopniku avtor, centrale v Ljubljani, Graj* ska planota st. 1. Pri glasbenih prireditvah je navesti tud* ves program točk, ki se bodo izva* jale, ter ime avtorja t. j. skladatelja do* tičnih glasbenih del. Za one, ki bodo red* no in točno priglašali take prireditve se bode dovoljevalo na podpisano takso 10 do 15% popusta. Takse so določene za večja mesta po 50 para, za Ljubljano 30 para in za de* želo 25 para od vsakega gosta ali obisko* valca prireditve. Za posamezne stalne instrumente kakor glasovir, gramofon, itd. pa se bo določila povprečna letna tak6a. Zveza je morala prevzeti obveznost za redno izpolnitev tega avtorskega zako* na, zato apelira na vse članstvo, da se temu pozivu brezpogojno odzove m na* redbi pokorava. Do konca julija mora biti to točno urejeno, zato prosimo za* družna načelstva, da že z ozirom na ako* do, ki bi posameznika mogla doleteti prevzemo dolžnost vse člane o tem točno obvestiti. Svatbe aH le priložnostno raz* veseljevanje, ki se ne prirejajo stalno n. pr. po kakem harmonikarju, ciganih aii citrasi in drugačno igranje le za svojo zabavo ne podleže določbam tega zakona, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Ogle|te al nove šasije INTERNATIONAL, kater* Vam nudijo vsled svoje najboljše kakovosti sigurnost obrata in Vam jamčijo za največjo provožn jo kilometrov na najslabših cestah pri najmanjših stroških. — Vsakovrstne šasije sa avtobusov tovorno vosov©, ikropUnlks, hrisgalne itd. tor traktorje z nosilnostjo do 30 ton. — Zahtevajte ponudbe! Brsskonkiirenčne cene! Plačilne olajša ve! — Stalna zaloga rezervnih delov! ***** Glavna zastopstvo: O. 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 Stran 6 »SLO-VBrKSK-I- NARO D«, dne 2. avgusta 1930 Stev 1 /4 Konec francoske podmornice „Curie" Kako se je potopila L 1914 pred Puljem francoska podmornica, katere se je balo vse avstrijsko vojno brodovje V knjigi Paula Chacka »Podmornice gToze« je opisanih nekaj junaških činov francoskih podmornic v Jadranskem morju. Največje junaštvo je tvegal poveljnik podmornice »Curie« poročnik Byrne. Dobil je povelje, naj poskusi o božiču 1914 prodreti v vojno pristanišče v Pulju in povzročiti zmešnjavo med avstrijskim vojnim brodovjem, ki ni imelo poguma spoprijeti se s sovražnikom na odprtem morju in zato je bilo skrito v pristanišču, zavarovanem z minami in dvema solidnima mrežama tako, da mu. nobena podmornica ni mogla blizu. Podmornica »Curie« je igraje prodrla prvo mrežo. Toda od druge mreže se je zamotala debela jeklena žica med crpalni aparat in njega zaščitno napravo. Junaški poveljnik je hotel rešiti podmornico in zapovedal je: —Levi motor naprej — z desnim motorjem zadrževati! Hitreie ... s polno paro! Podmornica se obrne na mestu in okrene s trupom navpično proti dnu — 10 stopinj, 20. 25, — to bi bila katastrofa. — Ustavite vse! zapove O, Byrne. Od zgoraj iz kioska se začuje mornarjev glas: ^ — Gospod poročnik, žica še vedno držn. Od motorjev se začuje skozi megafon glas. To je glas drugega strojnika Bracheta. ki sporoči: — Zadaj je nekaj počilo. Mislim, da je bil kabel, s katerim smo na Malti pred odhodom pritrdili vijak. O' Byrne je ostal navidez miren, v resnici mu je pa postajalo tesno pri srcu. Pomembno je pogledal svojega pobočnika in odgovoril drugemu strojniku: — Dobro, prijatelj, pazite dobro na amperometre na motorjih in sporočite mi, če bi opazili nenadno izpremembo. Ker se je zaščitni kabel pretrgal, je nevarnost, da bi se mogel namotati na en vijak ali pa kar na oba. Poldne je. S tem trenutkom se pričenja za 26 mož broječo posadko podmornice »Curie« brezupna borba, ki je trajala celih pet ur. Kakor ujeti kit je skušala podmornica raztrgati krepko mrežo. S polno paro se je pognala zdaj naprej, zdaj zopet nazaj. Motorji so strahovito brneli in delali neverjetno število obratov, toda vse je bilo zaman. Debela jeklena žica je krepko držala svojo žrtev. Morda bi pomagalo, če bi razgugali podmornico, je šinilo nekomu v glavo. Motorje so pustili brneti in posadka se je vrgla z vso svojo težo 2 ton na kvišku štrleči prednji del ... Podmornica se je zagugala. toda jeklena žica ie Še vedno tiščala v njenem boku. Vsi se razočarano spogledujejo in molče. Zrak v podmornici postaja težak ... vsi že težko dihajo ... samo pospešno dihanje in dviganje prs jasno priča, da postaja nesrečnim ujetnikom na dnu morja slabo. Posadka skuša prevaliti podmornico na drugo stran in zato se zalete vsi na zadnji del. Podmornica je zdaj nagnjena z nosom navzgor za 30 stopinj. Ker je dolga 52 metrov, sega njen nos skoro do morske gladine, dočim so vijaki 30 m pod vodo. Za podmornico je to zelo nevaren nagib, ker je polna težkih akumula- torjev in bi se utegnili prekepdcniti. In res, v akumulatorjih že sumljivo brenči. Treba je torej podmornico previdno poravnati, da se ne razbije ob morsko dno. Za silo so jo vsaj deloma poravnali, toda zopet zaman — žica še vedno krepko drži. Težko dihanje izmučene posadke prehaja v hropenje, kajti med naporno borbo z napeto žico so porabili več kisika, kakor bi ga sicer v normalnih razmerah v 20 urah. Iz levega motorja so že začele švigati iskre, kajti njega napetost je narasla od 1000 na 2000 amper. Vijak je napet do skrajnosti, toda zaman. Zaradi prenapetosti strojev se začenjajo segrevati že tudi električni kabli, izolacija na njih se začenja napenjati — a zrak. ki je že itak težak, se naporni s čudno paro. Uboga posadka se bori skoro že. tri ure. Drgetanje in guganje 550 ton težkega telesa premika sicer težko zaščitno mrežo, toda pretrgati je ne more — gotovo plava plutovina te mreže že dovolj dolgo na površju, da je lahko kdo opazil tam gori ta čudni pojav. Toda trajalo je celo uro, predno je »bedeča in bistra« posadka avstrijskih ladij ugotovila, da se godi nekaj sumljivega — da se je ujela v mrežo sovražna podmornica. Toda kaj početi proti nji? Ura kaže dve. Vrnimo se k podmornici »Curie«. Desetkrat se je že vzpela liki konj pod ostrogo... Na morski gladini so se kosi plutovine besno premetavali. Te-d~j je pa dobila vsa podmornica nevaren velik nagib in pomolila je svoj nos nad gladino, kakor bi grozila vsej avstrijski eskadri, katere topovi so začeli besno streljati po *ej čudni prikazni. Toda nos podmornice, katerega noben strel ni zadel — se je znova potopil pod gladino. Besno streljanje na površju se je zdelo posadki v podmornici kakor bobnenje daljnega neurja. In zopet je nastala tišina. Posadka podmornice, že napol mrtva, molče poveša glave. Težko, topo dihanje s j izpreminja na hladnih bokih podmornice v curke vode. Stisnjeni zrak, ki je že 20 krat izpraznil posode za vodo, je povzročil v podmornici tak pritisk, da so vse mornarje pod njim bolela ušesa m da jrm je tekla kri iz njih. V tem je zadel trup podmornice strahovit udarec, kakor da je udarilo po njem hkrati tisoče kladiv. Sovražnik je vrgel na podmornico ogromen klopčič težkih verig — zdaj ni več niti mislriti, da bi se dal izstreliti torpedo po sovražnem brodovju — torpeda so pritrjena zunaj ob straneh p Imorn. in 40 m globoko je gotovo že prodrla vanje voda in jih uničila. Sicer pa — če je hotel kateri mornar vstati in kaj narediti, je takoj ves onemogel omahnil nazaj in zaspal. Ogljikova kislina je zaplavila ves spodnji del podmornice. Tes je poginil. Ob štirih popoldne. - Zadnji poskus, fantje, za Francijo iii za čast naše drage »Curie«. Z nepopisnim trudom in premagovanjem strašne utrujenosti so skušali nekateri mornarji pognati motorje. Podmornica se je znova dvignila, njen nos Albert Jean: Po modi Vabilo Pechaniardovih je prišlo s pošto ob sedmih. Kristina Laboretova je prečitala Štiri rdeče tiskane vrstice in vzdihnila nejevoljno. — Kaj pa je? — je vprašal mož. — Pechaniardovi nas vabijo na coctail z bridgem. Prihodnji petek bodo imeli goste. — Dobro, odgovoriš, da prideva. Gospa Laboralova je ugovarjala, da ne zna igrati bridge. — Boš pa samo gledala. — Od coetaila se mi vrti v glavi. — Boš pa prosila, naj ti postrežejo z limonado. — Ah morda bo tudi ples, kakor je bil zadnjič. — No in? _Saj veš, da se nikoli nisem mogla naučiti tanga, ne charlestona. Laborel se je s sarkastično radovednostjo ozrl na svojo ženo. Molče je študiral to krepostno obličje v katerem ni bilo nič skrivnostnega, to intelegen-tno čelo in te dobrodušne oči. Potem mu je zdrknil pogled na bujna prsa. polna zdravja, in na rob krila, kjer so se videla lepo zaokrožena meča mlade žene. In svojo sodbo je izrekel glasno, porogljivo: — No kakopak — ti nisi po modi! Tisti hip je planil v sobo deček in se vrgel Kristini v naročje. — Mamica, naloge ne spravim skupaj, — je priznal odkrito, — Mi boš pomagala? — Daj sem! — je odgovorila gospa Laborelova laskavo. In začela je čitati na glas: Dva vlaka odpeljeta s kolodvora drug proti drugemu, prvi ob 10.35, drugi pa ob 11-8.. Laborel je stopil iz sobe in zazdehal! kakor lev, ki ima slabo prebavo. ★ Ob istem času je znameniti krojač Pablo Nastase sanjal z rokami pod glavo v svojem salonu, polnem nikla in emajla. — Kaj neki bi si izmislil za bodočo sezono? — se je vpraševal. Obroček v nosu je doživel fiasko. Ženskam se je bil pristudil vijoličasti puder in oranžno barvilo. Po barvi obleke barvani nohti so bili že preveč vsakdanji. S krznom obrobljene kopalne obleke so postale obupno hitro banalne. Zdaj si je treba se je pokazal nad morsko gladino in znova so zagrmeli sovražni topovi. — Poveljnik, akumulatorji so docela prazni. — Spustite torej podmornico na c'no, je dejal O* Byrne svojemu pobočniku. — Bodite tako prijazni in prinesite mi vse tajne listine. Pobočnik se je kmalu vrnil, držeč v rokah sveženj listin in svečo, da bi jih sežgal. Toda zrak v podmornici je bil že tako neverjetno izrabljen, da niti sveča v njem ni več gorela. Nastala je noč. — Vsi na svoja mesta! je zapovedal O' Byrne. Vzemite rešilne pasove in bodite pripravljeni poskakati takoj v vodo, čim se dvignemo na površje. Pomnite, fantje, vsi na noge in rešite se, predno začno streljati po vas. Takoj na to se je pojavila »Curie« nad gladino in posadka je poskakala v vodo. Deloma so jo pobile avstrijske granate* večina je bila pa rešena in ujeta. O' Bvrne sam je bil težko ranjen, pozneje je bil izmenjan in umrl je doma. . Podmornica »Curie« se je pogreznila na dno. Napoleon ni Ml božjasten Proti trditvi, da je bil Nap > ecn božjasten, kakor so bili mnogi drugi velikani svetovne zgodovine, in da se je imel za svoje presenetljive uspehe v prvi vrsti zahvaliti železni vo ji, katero je vzgojil v premagovanju te bolezni, nastopa zdaj odlični francoski kirurg dr. Raoul Baudet. Dr. Bau-det razpravlja o izjavah raznih zdravnikov glede Napoleonove božjastn in očita jim mnoge netočnosti in znanstvene zab ode. Posebno je vzel na piko avtorja teorije o zvezi med genijal-nostjo in blaznostjo Cesara Lombrosa, ki je uvrstil Napoleona med epileptike po rojstvu in dr. Cesara Juarrosa, najnovejšega zagovornika teze o Napoleonovi božjasti. Oba sodita, da je Napoleon božjast podedoval, samo da dr. Baudet dokazuje, da se ta trditev ne da podpreti z nobenim dokazom. Govorilo se je namreč, da je bil Napoleonov oče Carlo Buonaparte pijanec, njegova sestra Pavlina histerična, mati Latitia pa bolestno lakorrma. Dr. Baudet dokazuje, da je bil Napoleonov oče vedno trezen in da je vse življenje študiral, histeričnost lepe Pavline je pa močno pretirana. Kar se tiče lakomnosti Napoleonove matere, je treba omeniti, da je morala biti varčna, ker je imela osem otrok, ker ni verovala, da bo cesarstvo dolgo trajaio in ker je dala v odločilnem .trenutku Napoleonu vse svoje premoženje. Od svojih roditeljev in prednikov Napoleon ni podedoval božjasti in spon ni bil božjasten. Zato je brez vsake podlage trditev Cesara Juarrosa. da bi bil umrl Napoleon docela neznan, če bi ne bil božjasten. Podgane vohajo nevarnost Ko so v norveški prestolici napovedali zadnjo veliko vojno podganam, se je znova potrdilo naziranje mnogih naravoslovcev, ki so opazovali podgane in ugotovili, da se vedno pravočasno umaknejo preteči nevarnosti. Oslo sicer ni velemesto v pravem pomenu besede, vendar premore okrog 600.000 podgan. Iztrebiti so jih nameravali temeljito in v ta namen so pripravili 1500 ton strupa, katerega so razmetali po kleteh in Skladiščih. Dokler je trajalo zatiranje, ni bilo v vsem mestu videti zastrupljene podgane. Pač pa so jih videli ljudje v celih krdelih bežati iz mesta po vseh cestah. To vest so potrdili tudi oni, katerim je bilo poverjeno vodstvo zatiranja podgan. Vse kaže, da so nekatere podgane strup pokusile in kmalu je vsa podganja zalega vede a, da jo hočejo ljudje zastrupiti. Kakor bi se domenile, so se podgane izselile mesta v okolico. Nevarna pustolovščina Madžarski listi poročajo, da je opazil te dni strojevodja osebnega vlaka, namenjenega iz Rakoskeresztura v Ra-kosliget v svitu reflektorjev na tračnicah človeško telo. Takoj je ustavil vlak in skočil z lokomotive, pred katero je ležalo krepko zvezano onesveščeno dekle. Strojevodja jo je vzel k sebi na •okomotivo in odpeljal na postajo Ra-kosliget. Tam so takoj poklicali zdravnika, ki jo "je spravil k zavesti. Dekle je izpovedalo, da se piše Marketa Horvath in da je stara 17 let. Popoldne je odšla baje na izprehod z nekim mladeničem, ki se je izdajal za cirkuškega akrobata. Trdil je, da jo zveze tako, da se ne bo mogla ganiti, kar je smatrala za šalo in dala se mu je zvezati. Ko jo je zvezal, se res ni mogla ganiti in prosila ga je, naj jo razveže, toda mladenič se je zasmejal, češ, da naj kar ostane zvezana. Bala se je, da bi utegnil imeti z njo slabe namene m zato je začela kričati. To ga je tako, razjezilo, da je planil na njo, ji zamašil usta z robcem in jo odvlekel na železniški tir, kjer se je onesvestila. Ce bi ne bil strojevodja tako pazil, bi bilo dek*e plačalo svojo pustolovščino z glavo. Bojevita ženica Louis Gunzy je zahteval sodno ločitev od svoje žene, češ, da grdo ravna z nJim. Očital ji je zlasti, da mu skoro pri vsakem obedu meče krožnike v glavo in da mu je nekoč prebila celo nosno kost. Poleg tega ga je pa še varala z drugimi. S takimi tehtnimi razlogi je stopil nesrečni mož pred pravičnega sodnika in ga milo prosil, naj ga reši bojevite žene, sicer mu preti mučeniška smrt. Sodnik se je ozrl na moža in na ženo, potem je pa počal v smeh. Mož meri namreč 188 cm in tehta 85 kg, žena pa meri 155 cm in tehta 70 kg. Sodnik v Nonvalku v Ameriki, kjer se je to pripetilo, je vprašal moža, je-li mogoče, da ga slabotna ženica tako neusmiljeno muči. Mož je pa odgovoril, naj sodnik kar sam vpraša ženo. Sodnik jo je res vprašal in dobil je odgovor, da je mož pri obedu vedno tako klepetal, da si ni mogla pomagati drugače, kakor da mu je metala krožnike v glavo. Pa tudi sama je odpra zaklop-nice svoje zgovornosti tako temeljito, da je sodnik brž razdrl zakonsko zvezo po ženini krivdi. Pisava m zakonski jarem Odlični grafolog dr. Pierre Menard je ugotovil, kakšen vpliv ima zakonsko življenje na žensko pisavo. Proučil^ je temeljito pisavo mnogih deklet in žen in spoznal je, da se pisava pod vplivom zakonskega jarma znatno izpre-meni. Imel je zbirko pisem 18 mladih nevest in žen in razdelil jo je na der pred poroko in po poroki. 2e čez dva tedna po poroki se pisava mlade žene znatno i-zpremeni in sicer v vseh podrobnostih — poteze, poedine črke, lega črk, vez med črkami itd. Dr. Menard pravi, da bi mogla grafologija najbolje povedati, je-li zakon srečen ali ne. Dresirane bolhe ' V pariških javnih zabaviščih je med drugimi atrakcijami tudi bolšje gledališče. Nihče, kdor tega gledališča še ni videl, bi ne verjel, kako imenitno se dajo bolhe dresirati in kaj vse znajo radovednemu občinstvu pokazati. V Parizu je celo trgovina, označena z veliko napisano desko, na kateri je napisano: Tu se kuntijejo človeške bolhe. Živalske bolhe se odklanjajo.- Ta kurijozni napis potrebuje malo pojasnila. Strokovnjaki v dresiranju bolh namreč pravijo, da so človeške bolhe neprimerno bolj nadarjene in da jih z mnogo večjim uspehom dresirajo kakor živalske bolhe. Kdor ima mnogo bolh. jih torej lahko v Parizu vnovči. če si jih da v dotični trgovini poloviti. V knjigarni. — Kaj bi rad. deček? — Knjigo iz izložbenega okna ukleniti moža«. — Cemu ti pa bo? — Papanu jo kupim. — Zakaj pa papanu? — Ker je stražnik. Kako Sokolski nastop na Jezici Kakor vse dosedanje prireditve, je bil tudi nedeljski javni nastop ježenskega So» kola odlično obiskan s strani telovadcev ir» publike. Grajamo pa društva Ljubljanski Sokol, Sokol I in Sokol II, ki niso poslala nobenega telovadca na Jezico. Mislimo, da je pravilna gesta vodilnih društev naše žu-pe do društev po deželi vse kaj drugega, ne pa popolna abstinenca! Na nastopu so sodelovala vsa društva kamniškega okrožja ter St. Vid in Šiška. Tudi ne odgovarja se» danjim težnjam kraljevske vlade, če njen zaupnik, namreč naš občinski komisar, kljub vljudnemu vabilu ne smatra za svojo dolžnost posetiti javni nastop domačega .Sokola kraljevine Jugoslavije. Gospodje, ki se bojkotirajo sokolsko delo, gotovo ne spa-dajo med one funkcijonarje, ki so vredni zaupanja na najvišjih mestih. Ob 14. uri je odšla izpred 1'rbančka pe» stra sokolska povorka. Tvorilo jo je poleg godbe Sokola I še 35 članov, 23 članic. 7 moškega naraščaja, 22 moške in 31 ženske dece. Na čelu povorke je bil kamniški pra-por. Neprestano dohajanje publike je vzbujalo nado na najlepši potek prireditve. To«5» no ob pol 16. uri je vkorakalo na telovadi* šče 58 članov in dosti skladno odvežbalo težavne beograjske vaje. Dobro se je od-rezal ženski naraščaj (17), a izvrstno čla-niče (26), prav posebno ljubek pa je bil skupni nastop dece z zastavicami in cvet-nimi loki (48), dočim nastop sicer izvrst-nega moškega naraščaja (26) radi neskla nosti z godbo ni tako posrečeno uspel. — Orodna telovadba domačega društva je pokazala krasno telovadno sposobnost zlasti članov in naraščaja. Jezica je z njimi pohvalno prikazala odlično tehnično stanje svojega Sokola. 1'gaiala je tudi orodna telovadba gostov. V spomin lOletnega sokolo-vanja na. Jezici je br. Kregar orisal začetek in poznejše napore domačega Sokola: poudarjajoč, kako je mala peščica delavcev Sokolov pripomogla društvu do moči in veljave, čeprav je nad njo ležalo traino nasprotovanje neprijatelja. Pozval je domačine na pristop v organizacijo, katere krof nosi sam kraljevski naslednik prestola. Po telovadbi se je razvila animirana zabava v veselje gostov in društvene blagajne. Udeležba je pokazala živo solidarnost in uprav prijateljsko vez okoliških društev in društev kamniškega okrožja do Jezice. Saj so ta društva sodelovala s sledečim Šte* vilom telovadečih: Moravče 5. Kamnik 8, Mengeš 13, Šiška 17, Radomlje 20. Domžale 22. št. Vid 35 in Jezica 54, skupno 175. Iz tega je razvidna živahna organizatorna aktivnost omenjenih društev, dolžnost javnosti in naših oblasti pa je učvrstiti še ma-terijelni temelj njih delovanja. —že. izmisliti nekaj res senzacionalnega. Tedaj se je pojavil na pragu Azijec z lakiranimi zobmi in ponudil gospodu kup pisem. — Pošta! Pablo je odpiral pisma približno tako, kakor tiger ovčji trebuh. Samo en karton z rdeče tiskanimi črkami je vzbudil za hip njegovo pozornost. —Bridge in coctail pri Pechaniardovih, prihodnji petek! ... Hočeš nočeš se bom moral udeležiti. Mati in hči pustita vsako sezono pri meni dvesto tisoč. In ko si je bil zabeležil datum v no-tez, je vzel svoj album osnutkov in začel študirati razne vzorce tetoviranja obraza, katere je hotel sporazumno s sosednim salonom lepote neusmiljeno vsiliti svojim odjemalcem. ★ Kristina Laborelova je naenkrat začutila, da počiva na nji pogled onega neznanca in da ji sledi. Zardela je v zadregi in povesila glavo. Zamorski orkester se je zvijal v bobnenju železniške katastrofe. Neki bankir iz Chicaga je stavil s Pechaniardovim, da poje na mah tucat zelenih oliv s koščicami. Vojvodinja de Montblazon-Revernv je položila karte na mizo in izjavila, da je dobila. Madame Laboretova se je čutila malo zapuščeno v tej zmesi ultramo-dernosti in ko je opazila, da indiskretni gospod, ki jo neprestano gleda, riše nekaj na svojo manšeto, se je stopnjevala njena zadrega v obup in najraje bi bila zaplakala. Ko je napravil neznanec zodnjo potezo s svinčnikom, je krenil proti vratom. Madame Pechaniardova, ki se je poslavljala od svojih gostov, mu je prihitela naproti. — Oh, dragi mojster, kaj že odhajate — Oh, dragi mojster, kaj že odhajate? — Moram! — je odgovoril Pablo Nastase. — Dela imam čez glavo. Kakšne nove chef-d'oeuvre nam pa pripravljate? — je vprašala gospodinja vsa v ekstazi. Mojster se je zasmejal in odgovoril malomarno: — Modo jutrišnjega dne! ★ Vabilo Laborelovih prihodnjo zimo je prišlo s pošto ob sedmih. Irena Pechaniardova je prečitala štiri rdeče tiskane vrstice in vzdihnila nejevoljno. — Kaj pa je? — je vprašal mož. — Laboretovi nas vabijo na lipovo bo\vlo s pletenjem. — Dobro, odgovoriš, da prideva. — Če pa ne znam plesti. — Boš pa klopčič držala. — Po lipovem cvetju se mi dela slabo v želodcu — Boš pa prosila naj ti postrežejo z oranžnim cvetjem. — A morda prinese njihov paglavec že zopet matematično nalogo, kakor zadnjič ... — No in? — Saj dobro veš, da se nikoli nisem mogla naučiti seštevanja in odštevanja. Pechaniard se je s sarkastično radovednostjo ozrl na svojo ženo. Molče je študiral to emajlirano obličje, to nizko, s prilepljenimi lasmi zoženo čelo in te tope oči. Potem mu je zdrknil pogled na izsušena prsa, katerih ogrodje je tičalo v svilenem životku ploščato in tenko, kakor likalna deska, ustavil se je tudi na robu krila, kjer so se videle paličaste noge. In osorno je izrekel svojo sodbo: — No kakopak — ti nisi po modi! AUBURN ESrABLISMEO rooo ^ Svelovnoinaaa Monstmiciia teolro 6 in 8 ciL kvalitetni avtomobili Amerike s pogonom na zadnja ali prednja kolesa, vsi modeli opremljeni s hidrauličmmi zavorami, amortiaerji in centralnim mazanjem sistema Bijur. — Nain/oveiši modeli na zalosi! Plačilne olai- LjaMfaaa, T Najn/ovejši modeli na zalogi! Plačilne olajšave! Rezervni deli na zalogi! stopetvo: O. tUŽEK, ttflea it« xx Stev. 174 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1930 Stran T Z bodočimi glasbeniki v Solunu in Atenah Izlet slušateljev zagrebške Mttzfčke akademije v Grčijo. — Vtisi s prve etape Malokatere telesne vaje pripomorejo zeni do izpopolnitve njene lepote tako kot plavanje. Dobre plavalke imajo vedno lep stas in ako so previdne tudi zelo lepo polt. Paziti morajo na to, da jim voda in prehudo solnce ne pokvari kože__Pravšna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki ženi lepo in nežno kožo. Pred kopel jo na prostem in zvečer preden se gre k počitku se uporablja nočna krema Elida. Ona povrne koži maščobo, ki ji je bila odvzeta. Po kopelji in vsak čas podnevi, ob solncu in ostrem vetru se poslužujte dnevne kreme Elida. Ta sčHri kožo ter ji da toliko opevano aJabasmi podobno barvo. Sohm, 19. frrfrja. Ob koncu letošnjega šolskega leta so sklenili slušatelji zagrebške Državne Muzičke Akademije misel, prirediti ekskurzijo na Balkan, zlasti v Grčijo. Rečeno, storjeno. Temeljito so se pripravili na pot, za potnega maršala so si izbrali Vrhni-čana g. Danijela G ruma. Zagrebško akademijo poseča namreč tudi nekaj slovenskih dijakov in dijakinj. Prav primerna družbica, 20 gospodov in dam, med njimi nekaj Ljubljančanov, ki so bili sprejeti kot gostje, ie krenila "na pot iz Zagreba v soboto 12. t m. — na čelu z rektorjem Akademije, znanim glasbenikom g. Lhotkom. Družba se je ustavila za en dan v Beogradu, nakar je nadaljevala pot proti jugu s presledki v Nišu in Skoplju, kier so jih zadržali čari, ki prihajajo povsem v orijentalizem. Več sto rojakov iz dravske banovine živi v Skoplju. Ko so nekateri zvedeli, da so prišli med nje rojaki, so jim šli rade Izletnica v razgovoru z gardistom grškega prezidenta volje v vsakem pogledu na roko. Po prisrčnem slovesu pri polnočnem brzovlaku smo hiteli ob Vardarju proti jugu. Jutranja zora nas je pozdravila v Gjev-gjeliji, naši obmejni postaji ob grški sosedi. Konec — stop! Tu se formira poseben vlak do Soluna z grškim osobjem. Triurno čakanje smo porabili za ogled solunskega bojišča, kjer se je na črti do Dojranskega jezera koval ključ do naše svobode. 2e 12. leto teče od onih krvavih dni. Neme priče: iz železobetona zgrajena mit-raljezka gnezda, jake kaverne, razpletene žične zapreke pričajo o burnih krvavih spopadih. Ko smo sedali v Gjevgjeliji na grški vlak. smo si utrgali uro svojega življenja: Kadar je pri nas ura osem, imajo Grki že devet. Počasi smo se odpeljali proti Zdomeni, prvi železniški postaji na grškem ozemlju. Brez vsakih sitnosti smo pasirali policijo in carino. Nato pa smo se v zmernem tempu pomikali od kolodvora do kolodvora, Vardar nam je delal tovarišijo, zdaj je spremenil svojo barvo že v rdečo, gosto, ilovnato Prav po domače se je pomikal nas vlak. Vročina silna, žgoče ozračje, grški železničarji so posedli na Postajah v senco; ko so se za silo odpočili in ohladili, je zazvonil najprvo zvonec na postajnem poslopju, počasi so se vrnili železničarji na svoja mesta, iz službenega voza ob koncu železne kače so se začuli zamolkli glasovi trobente, pa smo se pomaknili po razbeljeni progi do prihodnje postaje, kjer se je ponovila vsa komedija znova. Pokrajina nudi le malo Pestrosti: dolgočasna polja, njive cvetočega tobaka, v stran pomaknjene vasi, številne čaplje nudijo še največ zanimivosti, črede goveđe stoje obupano, silijo v vodo aH pa se sklanjajo pod začasne slamnate strehe. Kot rešitev nas je pozdravljal po 15-urni vožnji Solun, domačija sv. Cirila tn Metoda. Na kolodvoru nas prijateljsko sprejemajo člani jugoslovenske kolonije z našim konzulom g. Radošem Stepano-vičem na čelu. Hitro nas razmeste v hotelu »Modem«, prijaznem in udobnem domu. Sto in sto neporabljenih vtisov nam nudijo obširni predeli Tessalonike. Ogledali smo si našo svobodno zono, kjer so nas sprejeli naši rojaki z dr. Vrvićem, di* rektorjem na čelu. Pohiteli smo v solunsko kopališče Aricu, kamor nas je povedel ko-mendant naše pristaniške zone Gojko Ko-vačevič. Seveda smo se sestali tudi oficijelno v Jugoslovanskem klubu, pa ne na — čajanki (vročina!), temveč ob skodelici sladoleda in čaši limonade, kjer smo izmenoma prepevali naše in poslušali grške narodne pesmi. Atena, 25. julija. Prisrčno smo se poslovili skozi okna brzovlaka, ki ga je zasedla izletniška družina slovensko - hrvatskih muzičkih akademikov, od naših spremljevalcev, jugoslovanske kolonije v Solunu. Naš vlak se je zagrizel v noč... Ko smo se obrnili v Tesaliji proti Larissi, nas ie vrgel s klopi nenavaden sunek, dolgi, ostri piski pa so nas spravili k oknu: na isti progi je hitel proti nam brzovlak — z nasprotne strani... Po komaj smo se — hvala bogu! — otresli te nadloge, je prišel hujši sovražnik: komarji — papataciji. Joj, grozanski, nadležni obisk. — Ej, pa smo imeli pomoč takoj pri rokah. Odprla je naša Diana — med bivanjem na klasičnih tleh je dobil vsak naš član ime iz grške historije — kovčeg In je privlekla na dan — brez smeha, prosim! — pihalnik za mrčešjo smrt: Flit. Izvrstno, prepotrebno orožje, ki ga moraš ob slični priliki ponesti seboj, seveda ne smeš pozabiti kinina, salmiaka in še par stvari, ki jih za pot na naš Jadran ali na Bled gotovo ne potrebuješ. Ko smo pomorili nadležne nočne goste in zaprli okna, smo v miru nadaljevali vožnjo. Atene! V polnem dopoldanskem solncu je žarelo ogromno morje hiš, ki se razrašča že dve tisočletji, kot zvesti, stari čuvar pa kipi iz tega srebrna Akropola. S pobožno ponižnostjo in spoštovanjem smo stopali v mesto, katerega kulturi prednikov se klanja ves svet. Dobra organizacija našega izleta; pa, evo — pozdravlja nas uradnik našega poslaništva. *Hotel?« — — »Seveda, hotel!« Tedaj pa se je začela za naše kovčega bitka med atenskimi hotelirji. Kdo bo zmagal? Uradnik našega poslaništva — žal smo se ž njim pomenili le v slabi nemščini, drugega ni znal — nas je dirigiral v hote! »Astir«. Odšli smo polni lepih nad. — Kaj, to so Atene? Strašne ceste, ob julijski vročini pa po tleh med ozkimi ulicami, z malih »štacu-nic« moreč smrad (!) po česnu, čebuli, ribah, papriki — in sto drugih dišavah (!) — in z nasprotne strani — prav isto, sredi tega venca živih vtisov naš hotel Astir. Uporno smo se ustavili pred hotelom. Sunkoma so se povrnili naši delegatie — pa smo krenili z našimi bisagami iskat drugi hotel. Sreča nas Avstrijec, ki nas je spoznal kot tujce in dejal svarilno: »Pazite se, varujte se, — tu ste sredi »švindlerjev«! Zal, smo se večkrat že prepričali o tem. In smo se končno nastanili v hotelu »Tourist«. Z njim se razgovarjamo v jeziku »mozaikos«. To je naše novo besedovanje. Sestoji pri nas iz živopisanega narezka jugosiovanščine, nemščine, francoščine, angleščine, italijanščine, ruščine, bolgarščine, esperanta, sanskrita — z druge strani grščine, z obeh pa največ v narečju vlog papana Danila: z mahanjem rok. Sicer pa nudijo Atene dovolj tudi za same oči. Naj naštevam? Predvsem seveda nebeška Akropola, potem Tezejevo svetišče. Philoppasonov nagrobnik na najvišji Pred akademijo znanosti v Atenah točki Aten, hram Jupitra — Olimposa, v skalo vsekan Sokratov zapor, Stadion, ki mu je bil položen temelj že pred 2260 leti, pa je danes še najbolj impozantna športna stavba na svetu itd. Z Baedekerjev v roki, ki je prepoln besedila o teh nenadkriiiivfli zgradbah, hitimo občudovaje; naši taksiji drve skozi zamotan vozel po divnih, asfaltnih cestah. —nč. O Lescah in Lescanih Lesce, 30. julija. Kdor je poznal Lesce kot skromno, pri* jazno vasico, posejano s par desetinami belih hišic in ležečo ob skrajnem robu ro* dovitne in bogate ravni, ki se širi ▼ ob» sežnem trikotu do Begunj in Žirovnice pod Karavanško gorovje, bo pač težko našel v današnjem naselju tradicijo naših vaških selišč. Kot izhodiščna postaja za letoviščar* ski Bled so Lesce krepko zadihale s svo* jimi pljuči in se kajpak ozrle na svojega soseda pri blejskem jezeru in ga tudi v marsičem posnele. Lesce se po zaslugi naših državnih ob* lasti in seveda tudi po iniciativnosti Lešča* nov samih modernizirajo. Dober vtis na* pravi izredno čist in bogato s cvetjem okrašen kolodvor, ki ga izpopolnjujejo dolge vrtne grede cvetic tja do cestnega prelaza. Nova, zidana stranišča so edina te vrste na tej progi. Tlakovano cestišče pred kolodvorom, ki ga podaljšuje napram dvorski čakalnici podjetje inž. Dukiča, je obdano z obeh strani z lično ograjo. Vse* kakor je kolodvorski prostor skrbno iz* delan in preurejen, kakor se važnemu po* ložaju, ki ga ima, tudi spodobi. Odstranje* na je iz bližine postajnega poslopja skla* dišcna lopa progovnega mojstra. Nižje doli se gradi nova stavba. Leščani si grade novo petrazrednico Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Dela na stavbi prav lepo napredujejo. Izdeluje se sedaj drugo nadstropje in je gotovo, da bo novi, vsem zahtevam današnjega časa odgovar* jajoči hram prosvete še letos pod streho. Šolska stavba bo služila tudi gospodinjski in obrtni šoli, poleg tega pa so določeni v poslopju prostori za občinski urad. V suterenu je velika dvorana za prireditve. Posebno je prav, da je oder zelo globok, česar o največ naših podeželskih odrih ne moremo trditi. V šolo je že speljan vodo* vod iz glavnega voda med Hlebci in Le* scami. Tudi kopalnice so na vidiku. Šolska stavba ima krasno lego, s pestro panoramo na gorske velikane Karavank in Julijskih Alp. Z dograditvijo poslopja, ki bo najim* pozantnejše v vasi. bodo Lesce tudi v re» prezen tati vnem pogledu dokaj pridobile. Prizadevanja gg. župana Ažmana, župnika Avsca in upravitelja Kneza z vsemi va* ščani bodo dokumentirana najlepše s pro* storno, učnim namenom posvečeno stavbo. Pouk v novem poslopju se prične s šolskim letom 1931'32. Gradi pa podjetje Ivana Plemlja z Bleda. Staro poslopje bodo sča* soma odstranili. Imajo pa vaščani ^e drugo skrb. Zad* nje neurje je dokaj pokvarilo leseno stre* ho cerkve, ki že tudi sicer kliče po pre* kritju z opeko. Namerava se tudi preple* skati zvonik. Svetišče je v ostalem zgodo* vinsko zelo pomembno in sega njega po» stanek v 13. stoletje nazaj. Cerkev je bila trikrat prezidana; prestavljen je bil tudi cerkveni stolp. Notranjščino hrama krase ob glavnem oltarju številne freske. Žal, da utegne tok časa nekatere umotvore uničiti in to zaradi nastopajoče vlage. Posebnost Je tudi prvi lestenec v ladiji, prenesen po vojni iz kaznilnice v Begunjah; nekdanja last grofov Lambergov in kupljen po se* danjem, obče priljubljenem župniku g. Av» scu. Na koru je še pruka iz L 1712. Zu» nanjost cerkve bi kazalo uvidevno, v ob* varovanje zgodovinskih prič, prenoviti; prav tako tudi stolp. Kakor v bližnji Radovljici, se tudi v Lescah močno uveljavlja industrija plete* nin Poleg Jegliča je še tovarna Šušteršiče* vih, ki ta čas svoje objekte širijo s prizid* kom za delavnico. Ne zaostajata v obratu tovarna za verige in Lavrtanikova za čo* kolado. Zaslužek imajo predvsem mnoga dekleta. Podjetni gostilničar Janko Sumi je renoviral svoje gospodarske objekte. Tudi letoviščarji prihajajo med Lešča* ne. V soboto so pokopali neko Srbkinjo, simpatično mladenko iz Beograda. Gospo* dično, ki je študirala medicino, so spremili na zadnji poti poleg domaČih, prota Jan* kovic in izredno mnogo občinstva. Mladen* ka je že tretje leto iskala leka zrahljanemu zdravju v Lescah — žal zaman. Blag ji spomin! Leščanom, ki so v brigi za povzdigo svoje ljubke vasi že prav lepo napredovali, želimo čim več uspehov tudi v dosegi ci* Ijev, ki jih imajo še pred seboj. Naročajte „Našo dobo"* Nedelja, 3. avgusta. 8.00: Slavnostna služba božja na Kongresnem trgu. — 8.30: Slavnostno zborovanje vseslovanskega gasilstva v zbornični dvorani Univerze. — 10.30: Slavnostni sprevod celokupnega gasilstva. — 16.30: Javni nastop čehoslovaškega in jugoslovenskega gasilstva na športnem prostoru Ilirije. — 17.30: Koncert jeseniške godbe. — 20.00: Poslovilni večer in koncert delavske godbe >Zarja<. — 22.00: Časovna napoved in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda (Erich Herse). — 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 4. avgusta. 12.30: Plošče. — 13.00: Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30: Iz današnjih dnevnikov. — 18.30: Harmoniko igra g. Kokalj. — 19.30: Die Erkenntnistheorie des hI. Augustinus. Versuch eines Ausgleichea zwischen Augustinus und Thomas von Aquino, predava vseuč. prof. dr. Fr. Veber. — 20.00: Puccini: La Boheme, opera na ploščah (rezervirano za ev. prenos). — 22.00: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 5. avgusta. 12.30: Plošče. — 13.00: Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30: Iz današnjih dnevnikov. — 18.30: Citraški kvartet >Ves-na<. — 19.30: Dr. Pavel Breznik: Radio v službi ekspedicij na južni tečaj. — 20.00: Prenos iz Zagreba. — 22.00: Časovna napoved in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda (Erich Herse). — 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 6. avgusta. Opoldanski program odpade. — 18.30: Ohcetna godba Magistrov. — 19.30: Ura dobre knjige. — 20.00: Prenos iz Prage. — 22.00: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Avgustus Muir: ti Krog zločina Roman Brž je preskočil stezo in se skril v travo. Nekdo se je bližal za vogalom hiše. Opazil je luč, ki je metala dolge sence. Ko je pa hitel čez travnik, da bi prišel med drevje, je slišal, da je neznanec pospešil korake. Mož z lučjo v roki je moral dobro slišati, kajti George je slišal, kako se je spustil v dir. George se je vrgel na travnik in obležal mirno. Neznanec se je takoj ustavil in dvignil luč. Potem je George slišal, kako je postavil luč na tla. Videl je, da hita neznanec proti njemu s krepe-1-cem v roki. Treba je bilo napeti vso gibčnost, da se je umaknil udarcu. Posrečilo se mu je skočiti v stran. Planil je na neznanca. Ves presenečen je opazil, da mu bo prav lahko kos. Neznanec je zahro-pel in omahnil. Krepelec mu je padel iz rok. George mu je pomagal na noge, prijel ga je za ovratnik suknjiča in ga držal korak od sebe. Bil je starec upadlih oci in kosmatega obraza. George ga je odvedel k 1u-Či in mu pogledal od blizu v obraz. Starec ga je nekaj časa apatično gleda:!, potem je pa dejal: — Vedel sem, da so nocoj v gozdu tuji ljudje. Kaj pa počenjate v gozdu? Imate slabe namene? — Kdo stanuje v tej hiši? — je vprašal George osorno. Starec se je vzravnal. — Jaz in moji prijatelji, je odgovoril saimoz a vestno. — Kdo pa so vaši prijatelji? Drhteč prst je pokazal v zrak, kjer je krožila sova. — Norec, — je zamrmral George sam pri sebi. Potem je pa vprašal: — Je še kdo v tej hiši? Starec se je skušal iztrgati iz Geor-govih rok. — Prišli ste s slabimi nameni. Kaj hočete tu? Kar se je starcu zjasnil obraz. Pobral je luč in posvetil Georgu v obraz. — Ce se ne motim, me poznate, — je dejal George in ga presenečeno pogledal. ^ — Ali se ne pišete Bentlev? — je vprašal starec. — In če bi se pisal tako? Bentley! Starca je obšla groza. Bentley! — Vi ne smete v to hišo! — Položil je drhtečo roko Georgu na ramo in ga potisnil v gtrmovje. — Odidite — hitro odidite! Obrnil se je in obstal nepremično z lučjo v rofcL Kar se je začul za vogalom hiše osc-ren glas. George ga je takoj spoznal. Bil. je glas Marca Sternholda. V naslednjem hipu je Sternhold znova zaklical. George se je skril v grmovje. Starec se je z drtaečim glasom 0£.a- sil in hitel ves prestrašen čez travnik h grbcu. • George je malo počakal, potem ie pa zlezel iz grmovja in se znova približal hiši. Sternhold je silil v starca z vprašanji, na katera pa ni dobil zaže-ljenega odgovora. — Pojdi v hišo! — mu je zapovedal grbec končno. — Prepusti to meni. — Vzel je starcu luč iz roke in stal nekaj časa na stezi, kjer se mu je pridružil še nekdo. Spregovorila sta nekaj besed tako tiho, da ju George ni mogel slišati, potem sta pa krenila v hišo. V istem hjpu je George spoznal Sternholdovega spremljevalca. Bil je sosed profesorja Caspiana na Lauriston Square, znani londonski specijalist dr. Ivor Dravton. Mož, katerega skrivajo Mollv se je zbudila šele o pol desetih. Trajalo je nekaj minut, predno se je docela predramila in zavedla, da je v neznani sobi. Potem se je spomnila starca razoranega obraza in groza jo je obšla pri misli, na njegove prijatelje pod streho. Oblekla se je in dogodki prejšnjega večera so vstajali pred njo. Svojo usodo je bila zaupala profesorju Cas-pianu, toda edino, kar ji je povedal, je bilo, da jo pošilja iz Londona, ■ da bo na varnem. Kako dolgo bo morala ostati v tej skrivnostni hiši? Sklenila je oditi v pritličje in zvedeti, kar se bo dalo. Ko je pa stopila k vratom svoje spalnice, se je začudila, kajti bila so zaklenjena. Skušala je odpreti dvoje drugih vrat. Ena so vodila v lepo opremljeno kopalnico, druga pa v sprejemnico. Presenečena se je ozrla po spre-jemnici. Na mizi je stal isti pisalni stroj, katerega je rabila v hiši profesorja Caspiana. Pri njem je ležal sveženj listin, v katerih je spoznala znanstvene razprave, ki jih je prevajala. Celo njen slovar in pomožne knjige so prinesli zvečer sem. Njeno presenečenje je doseglo višek, ko so se vrata odprla in ko je vstopil Maddox. — Naj vam takoj prinesem zaju-trek. gospodična? Njegov obraz je bil brez izraza. V njegovem vedenju ni bilo ničesar, kar bi pričalo, da se je dnevni red v profesorjevi hiši količkaj izpremenil. o — Kako dolgo bom morala ostati tu, Maddox? — je vprašala, ko je po-grinjal mizo. Sluga je zmajal z glavo. — Če imate kako naročilo za profesorja Caspiana, ste lahko brez skrbi, da mu sporočim, — je dejal s svojim tihim, zastrtim glasom. — Zakaj so moja vrata zaklenjena? Sluga je skomignil z rameni. — Tako mi je bilo naročeno, gospodična. Molly ga je začudeno pogledala. — Da. gospodična. Dokler ne pride sam po vas, ne smete pod nobenim pogojem *z te sobe. Odšel je, ne da bi Še kaj rekel in ko je bila z zajutrekom pri kraju, je tiho pospravil z mize. Kaj tiči za to odredbo? — se je vprašala. Zakaj so jo zaprli v to hišo? Kaj ji profesor Caspian ni zaupal? Ali pa si je Maddox vse to izmislil? Je bilo kaj v tej hiši, kar je moralo ostati nji prikrito? MoIly je sedela do poznega večera pri pisalnem stroju in si skušala pregnati iz glave težke misli. Po večerji, ko je hotela čitati roman, je vstopil v njeno sobo starec. Stal je pred njo v zadregi in sklepal koščene roke. — Gospodična, ali me boste poklicali, če bi kaj rabili? — Pokleknil je k peči in položil nekaj polen na ogenj. — Ce vam bo kdaj težko, ali če bo vas strah, mi povejte. Meni ni nikoli tesno pri srcu, ker imam svoje prijatelje, vi pa razen starega Kempa nimate nobenega. Molly se mu je zahvalila in starec se je hvaležno nasmehnil. Prvi občutek odpora, ki ga je čutila do njega, je bil izginil. Spoznala je. da ima opraviti z dobrodušnim, prijaznim možem. Govoril je z njo dobrih deset minut, potem je pa deial. da mora oditi. Čudno se ji je zdelo, da hiše sploh ni omenil, in da ie njo plaho pogledal, ko je hotela napeljati pogovor na to. Med večerjo je slišala, kako se je ustavil nred hišo avtomobil. Ko je pa omenila to staremu Kempu. je takoj obmolknil in odiiitel iz njene sobe. 98em 8 tSCOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1930 Stev. 174 Uporabljajte Castrol olje Nad g let hkttva g BBSJSB «»otaeiklov> Preko lOO svetovnih lordov v letu X*Z+. Nešteti uspehi pri svetovnih konkorencah v veh delih »veta dokasnjejo, da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mestu. 350 cem A. J. S. je zmagal pri dirki »Kilometer Lance« v Logatcu dne 25. aprila 1930 v svoji kategoriji! Vsi modeli na skladišču! — Plačilne olajšave! — Vsi rezervni deli na zalogi! — Zahtevajte cenike! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11 Materijal za zasipanje jam in vrtov v velikih množinah na razpolago pri zgradbi palače Pokojninskega zavoda. Refiektanti naj se zglasijo na stavbišču na Dunajski cesti. DVOKOLESA — TE2A OD 7 KG NAPREJ najlažjega to aajnvodernejšega Upa najboljših svetov-mii tovarn Otroški vozički od oajpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusa naročnika Šivalni stroji, motorji, pneumatika. posamezni deK. VeRka ^zbera. najnižje cene. Prodaja na obroke Ceniki franko »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles In otroških vozičkov. LJubljana, Karlovška cesta st. 4. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEš, Ljubljana (poleg- hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtlskanje takoj! <-*JL_l_I_ILJLJLJaLJLJ!_OL^ Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-sMh opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino. Ljiljana. rš?>!odvor- ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. — Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1 honetni zavod 13 premog 11 Linliilani prodaja po najugodnejših cenah samo oa debeio Premog domači In inozemski za domačo kurjavo U) industrijske svrhe Kovaški premog ^ KA U 0 livarn i škv plav-U H O {arski m plinski Bri kete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta stev. 15/1 POLETNE nouosTi damska in moška — lahka oblačila PRI N01fHK-U UUBLJfUIH Kongresni trg štev. 15 Mag. st. 24.030/30. ref. V. Razpis. Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje oddajo slikarskih in kleparskih del v poslopjih „Liceja" in „Mladike" v v Ljubljani Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami pri mestnem gospodarskem uradu, soba 15. Ponudbe je vložiti do 9. avgusta 1930 ob 11. uri dopoldne istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 1. avgusta 1930. Klavirji! Svarwn pred nakupom navideznega blaga, cenih klavirjev! Kupujte na obroke d Din 400.— prve svetovne tabrikate: Bosen-dorfer, Ste*nway. FSrstee Hotrl. Stinzl original, ki so nesporno najbolišil (lahka, preoinza mehanika). Prodaja iife iz k] učno le sod Izvedenec in biv. očat. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posoievalnlca. Mag. št. 24829/30 ref. IX. Razpis. Občinska oprava mesta Ljubljane razpisuje oddajo zidarskih in ostalih del za naprave s javnega stranišča v Spodnji Šiški. Navodila in razpisne podloge se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2JH, v času uradnih ur od ponedeljka, dne 4. avgusta 1930, naprej. Ponudbe je vložiti do dne 9. avgusta ob 11. uri dopoldne istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 28. julija 1930. Ml vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje kltšarna 4* a? Pozor lovci! Za lovsko sezono nudi puškama F. K. Kaiser, Ljubljana: Nove vrste lovske patrone znamke »R« basane z nemškim liasloch brezdirrmirn smodnikom m v zaogi bodo »Geco« patroni z nemškim »Rothweilskim« smodnikom. Obiskovalcem J jgo>lovenskega gasilskega kongres« se priporoča ODStilna M Mi m Prešernova ulica štev. 9, dvorišče Točilo se bo dvojnomaično zagrebško pivo, prvovrstna štajerska vna. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Senčnat vrt, kegljišče. 2117 Priporočata se J. in A. Žiekar Poceni in vendar najboljša je SEVER JEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu In 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po Izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal! RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 > mM al i og1asi< Vsaka beseda 50 pmz-. Plača se lahko tudi n znamkah-Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamko nm m i— nđćovarlamo- - Najmanj*? oglas Oii» Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra e. 33. Koncesionirano elektro-tehnično podjetje Havliček Fran, Ljubljana, Sv. Petra cesta ftt. 5, telefon 3421 (hotel Soča) gradi, projektira, popravlja vsa v to stroko spadajoča dela. — Specialna delavnica. 2145 Velika prodaja dežnih plašče v, pelerin, plaht za vozove, avtomobile itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo še do 3. avgusta. — Jančigaj, Tavčarjeva ulica 1 (poleg Figovca). 2094 L Stjepušin um Jmfenka 5? priporoča oaJMJŠe tambure, tiče, škole, partiture I ostale potrebščin« ta »ti glazbala. -Odlikom aa pariškoj iUoibf Cjenici franko. Starodavna gostilna pri ,Krofu4 Ljubljana, Sv. Petra cesta 46, udobno obnovljena — toči zajamčeno pristna vina po zmernih cenah, in sicer: drobni rizling, silvanec, minoritski moz-ler, cviček in viško črnino. Sveže pivo. Mrzla in gorka jedila. Na obilen obisk vabi 2151 Lastnica. Čevljarji pozor! Prodam v Dugem selu svoja posestvo z dobro uvedenim čevljarskim obrtom. Hiša ima 4 sobe, 1 kuhinjo, 1 delavnico, 2 manjša prostora za pomočnike, jedilno shrambo, hlev, kozolec, klet drvarnico, hlevčke, studenec na dvorišču, vrt pri hiši in 1 oral gozda, dalje vse čevljarsko orodje, 2 stroja (levorame-na in cilinder), pohištvo, kuhinjsko posodo in ostalo. Naprodaj radi odhoda v domovino. Cena vsemu 110.000 Din. — Natančna pojasnila daje Rudolf Prohazka, Dugo selo pri ZagTebu. 2134 IBBBBBBBBBB Krušno moko in vse mlevske izdelke ved» no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Izdelujejo se najnovejM angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV od priprostega do najfinejšega tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F, B« L. tovarna dvokole* in otro-kih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Kreditni zavod za trgovino in industrijo i LJIBLIANA, Prešernova ulica štev. SO