pa. 1 slovenska stran 31. juli 1978 - Naše Novine- 9 PIŠETA IN UREIUJETA: LOIZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN VTISI Z OBISKA V DOMOVINI PO SLOVENIJI Brez dvoma je najsvetlejši in najsrečnejši in ob enem nepozabni trenutek, potovanja in obisk,- domovine, ko se na domačih tleh srečaš in objameš s svojimi brati, sestro, materjo. Naj-grekejše pa je ob slovesu, ko se posloviš od svojcev, svojih najdražjih, vendar v tolažbo ti je, da smo se le videli, skupaj preživeli lepe trenutke. Ob slovesu pa ti pozdrav "na svidenje" daje PRIZNANJE PORTOROŽU PORTOROŽ - Na slovenski obali v tem času ni le visoka turistična sezona, marveč so v teku tudi priprave, da se uresniči določitev Mednarodne oceanografske komisije. Ta je na svoji 9. skupščini sklenila, da postane sedanja Morska biološka postaja v Portorožu mednarodni visokošolski raziskovalni centar za ekologijo morja. Odločitev pomeni vsekakor veliko priznanje slovenski znanosti in še posebej Portorožu. Po dveletnih pripravah, so marca letos začeli z izgradnjo centra, potem ko je raziskovalna skupnost SRS zagotovila finančna sredstva v vižini 6.500 din, kar naj bi zadostovalo za izgradnjo prve faze. Piranska občinska sk- upščina pa je brezplačno odstopila v ta namen izredno ugodno lokacijo v neposredni bližini hotelskega kompleksa Bernardin, na sami obali. Iz ekološkega programa" Združenih narodov pa so Portorožu namenili opremo za znanstveno delo, aparature in literaturo V mednarodnem raziskovalnem centru v portorožu bo potekalo raziskovalno in štueijsko delo. Zlasti poleti bodo prirejali tečaje za jugoslovanske in tuje študente poseben poadarek pa bo na dvoletnem podiplomskem študiju o ekologiji morja, smotrnem izkoriščanju njegovega bogatstva, problematiki in varstvu morskega okolja, tovrstni tehnologiji in očuvanju marikulture. Portorožu bo tudi eden izmed centrov za raziskav-no v okviru programa Zd-. ruženih narodov za čistočo Sredozemlja. poguma, da je slovo lažje. Ko križariš po dolgem in počez po Sloveniji, občuduješ in uživaš ob vseh narav- VISOKO ODLIKOVANJE DR JOŽI VILFANU LJUBLJANA - Jugoslovanski predsednik Josip roz Tito je ob 70-letnici za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je posebnega pomena za napredek države, odlikoval dr. Jožo Vilfana z redom z rdečo zastavo, član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj s soprogo Pepco pa je čestital dr. Joži Vilfanu. Ob 70-letnici dr. Jože Vilfana je založba "Lipa" izdala izbor njegovih govorov in člankov z naslovom "Delo, spomeni in srečanja". Vilfanova knjiga predstavlja bogato življensko pot jubilanta kot pravnika, diplomata, borca in državnika. SLOVENIJA JE (TUDI) POMORSKA DEŽELA šernu. Društveni prostori so bili nabito polni in okoli doma se je kar trlo ljudi. Za vse žal ni bilo prostora, vsi obiskovalci pa so lahko slovesnosti sledili po zvočnikih. Nad vhodom v dom so na visokih drogovih plapolale štiri zastave: jugoslovanska, slovenska, avstralska in društveni prapor. Vzdušje je bilo praznično. Vhodna veža v naš dom, v kateri je stal z društvenim praporom pokrit Prešernov spomenik, je lepo in moderno urejena, da je vzbujala med obiskovalci začudenje in pohvale. Kulturni spored smo začeli s tremi prelepimi slovenskimi pesmimi. Sledili so pozdravni govori častnih gostov. Ploskanja iin navdušenja ni bilo mogoče izmeriti. Govor o življenju, delu in pomenu Prešerna za slovenski narod je bil povzet tudi v angleščini, tako da smo velikana naše poezije predstavili tudi gostom, ki ne razumejo slovenščine. Nadarjeni reoitatorji so predstavili občinstvu nekaj najlepših Prešernovih Tu delujeta dva muzeja: Pokrajinski v Kopru in Pomorski v Piranu. V Kopru ima svoj sedež založba Lipa, katere posebnost so Pesniški listi. Tu je tudi uredništvo tednika Primorske novice in revije Obala. Trem večjim likovnim galerijam se pridružuje še Forma viva kot »galerija na prostem«, v kateri imajo poleti domačini in turisti možnost, da opazujejo kiparje pri klesanju v kamen. Od amaterske dejavnosti je najbolj razvita pevska in glasbena. Pevci se združujejo v zbore, godbeniki v sestave harmonikarjev, tamburašev in pihalcev. V Kopru imajo tudi glasbeno šolo. Ni pa se na vsej obali ob- držalo stalno gledališče, čeprav prihajajo občasne pobude zanj zdaj s te, zdaj z druge plati. Kinematografi so pomemben raz-širjevalec množične kulture. V vseh je na obali okoli 2500 sedežev, prizadevajo pa si, da bi z raznimi kulturno-vzgojnimi načini vzgojili filmsko publiko tudi za najzahtevnejši spored. Še bolj množična medija sta radio in televizija. Oba imata svoja studia v Kopru. Koprska televizija, ki jo veliko gledajo tudi v Italiji, ima med vsemi jugoslovanskimi studii največ gledalcev. Vsak šesti prebivalec slovenske obale je po statističnih podatkih vključen v kakšno od telesnovzgojnih dejavnosti. Morje daje specifične možnosti veslačem, jadralcem in drugim vodnim športom. KAM JE USMERJEN NADALJNJI RAZVOJ? . Izgradnja luke in "bolj ali manj z njo povezane industrije je v ospredju pozornosti načrtovalcev razvoja na slovenski obali. V ta namen je rezerviranih ali pa že izrabljenih 1600 ha površine. Neposredno z luko se bo povezovala dejavnost sodobne rafinerije nafte s toplotno električno centralo in petrokemijsko industrijo. Ta industrijski kompleks je izrednega pomena ne le za slovensko obalo, marveč za gospodarstvo celotne republike, seveda pa bo pri tem treba zelo paziti ng varstvo narave. Ker je glavni ekološki dejavnik človek, so v ta namen že začeli izobraževati kadre, ki bodo vedeli, kako se takšna dela dobro in ekološko čisto opravijo. nih lepotah. Ne mbreš se nasititi zelenih gozdov, pisanih travnikov, valovanja žita na polju ter naših gora. Vse z zanimanjem opazuješ in misli kar nemorejo slediti vsemu kar vidiš, slišiš in doživiš. Močan vtis daje, ko vidiš kako se življenje spreminja, povsod se marljivo dela in gradi. Tako na polju je ročno dalo zvečina zamenjal stroj. Kosca vidiš le kje v kaki strmini, kamor s kosilnico ne moreš. Povsod marljivo gradijo tako v mestu ali na vasi, tako tudi naše vasice dobivajo popolnoma novo podobo. Idila kmečke vasi in hiše izginja. Prašne ceste počasi a vztrajno izginjajo in nadomešča jih asfalt. Življenje utripa hitrejše, kot smo bili nekoč navajeni. Vsak se bori za boljši kos kruha, za boljši jutri. Ko se prebudiš v sončno junijsko jutro še slišaš kot nekoč petje ptičev in se zsanjaš nazaj v mladostna leta. Zanam pa pričakuješ, kdaj bo gospodar sklepal koso, kmalu zaslišiš brnenje kosilnic in traktorjev. Koder hodiš in kamor prideš ti kot "tujcu" iz daljne Avstralije radi pokažejo in povedo o svojih uspehih in napredku. Res slovenski narod je vztrajen in žilav in delaven. Brez togob tudi ne gre, predvsem kmečki živelj najbolj občuti uime, ki si leots kar podajajo roko: mraz, pozebe, deževje in toča. Komaj se je slovenski narod opomogel od potresov je 20. junija vznemirila vest o potresu v Solunu. Nekje v Egejskem morju se je zemlja premaknila in Solun s svojimi 600 tisoči prebivalci je doživel apoka-lipso. Zemlja se je hitro umirila, ne pa tudi morje. Tevtonski premiki v globini zemlje so vznemirili Egejsko morje, začelo se je premikati. Valovi so prihrumeli tudi v Jadransko morje, visoki do 10 metrov. Tako je n. pr. dobesedno zalilo na Korčuli mestece Velo Luko in naredilo ogromno materialno škodo. K" sreči človeških žrtev ni bilo. Ta pojav je vznemiril vso jadransko obalo. Ljudi doma vznemirja tudi terorizem okrog po svetu, -kot usmrtitev v Italiji Alda Mora, v ZR Nemčiji Schle-zerja, v Seni predsednika Jemna, nemiri v južnem Libanonu, v Afriki itd. V domovini vidijo v tem terorju nevarnost za mir in demokracijo. Neposreden vzrok temu je tudi naval tujih turistov na Jadran, posebno iz severnoevropskih držav. Jugoslavija je poznana kot miroljubna država in turisti se počutijo varne na oddihu pri nas. Posledica tega je posebno v Sle-veniji druga neprijetnost; ceste posebno od mejnih prehodov pa do Jadrana so bile dobesedno zatrpane in zamešene. Radijska služba s prometno policijo je stalno opozarjala in usmerjala te nepregledne množice avtomobilov. Vzrok prevelikega prometa na naših cestah so tudi številne prometne nesreče. Slovenija kot tudi ostali, plačuje prevelik krvni davek. Nič bolje ni v južni Avstriji, cesto na relaciji Graz-Št Ilj so domačini hudomušno prekrstili v Tode- sstrasse /cesta smrti/. Radi preobremenittev cest se promet" počasi prenaša nazaj na železnice, posebno tovor in tako dobiva železnica zopet na svojem pomenu. Lahko bi vam dragi bralci pripovedoval še v nedogled o srečanjih z znanci, prijateljih, o naših povratnikih itd. Cas in prostor tega ne dopuščata. Med bivanjem v domovini sem skušal prislu- hniti narodu, vživeti se v njihovo mišljenje, v njih ritem življenja, deliti z njimi veselje in žalost, življenje ima kot povsod po svetu svoje senčno in sončno stran. Kot je zapisal naš pesnik Župančič: Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelest, hodil po zemlji sem naši in pil nje bolest! Lojze Košorok PAVLA GRUDEN kar po domaČe Kogar globoko boli razkol ki ga je bratska vojna zadala slovenskemu narodu, in ki ga je naš narod doma že prebolel, a nas Slovence v zamejstvu, posebno v Avstraliji, še vedno kruto zasleduje, ta se je že neštetokrat poglobil v iskanje korenin tega zla. Brez dvoma je to zlo nacionalizem -v našem slučaju ga imenujem slovenizem. to je tisti političen šovinizem - prenapetost -, ki ga je pri nas zanetila Bela garda. Ta se je leta 1942 za časa velike italijanske ofanzive pridružila Italijanom. Po razpadu Italije pa se je postavila na razpolago Nemcem v borbi proti partizanom. Da bi nam vsem končno postalo jasno kako napačno pot so ti ljudje izbrali, je potrebno da se globlje spoznamo z rojstvom, ne samo francoskega apmak tudi italijanskega in nemškega nacionalizma. Kot zaveznica ali tekmica, je vera prisilila nacionalizem, da je zavzel svoje stališče. Oče francoskega naciona-luzma, Rousseau (rušo/ francoski mislec in pisatelj /1712-1778 in povzročitelj francoske revolucije je smatral, "da je kriščanstvo vera le za duhovnike, kajti ponižnost, ki jo krščanstvo uči, bo zarodila diktaturo in gospodovanje tujcev nad Francijo". Gledajoč na katoliško vero z narodnega stališča, je trdil, da ta postavi človeka pred dve vrsti zakonov, pred dva vladarja in pred dve domovine. Kdor želi napraviti iz krščanstva narodno vero in jo želi uvesti kot del ustave v zakonodajni sistem, ta s tem škoduje državi in veri. Ti se trgajo od Kristusa, katerega kraljestvo ni s tega sveta. Z vmešavanju vere v posvetne interese, vero omadežujejo in pretvarjajo jo v orožje tiranov in orode preganjalcev". Vendar, kakor smo videli, sta nacionalizem in katoliška vera s pomočjo prilagodljivosti Cerkve in preračunljivosti Napoleona vzporedno uspevala. Za časa tretje republike, ki je bila veliko manj oprezna s cerkvenim oblastmi, je državna oblast zahtevala izključno posvetno vzgojo. Leta 1880 je ukinula celo jezuitski red. Leta 1890 si je papež Leon XIII poskušal prizadevati, da vzpostavi dobne odnose z režimom tedanje republike za katerega mu je bilo jasno, da se je ustalil za dokaj časa. Toda ni mu uspelo, ker ga je v temu preprečevala francoska klerikalna stranka, ki je zagovarjala celo celotni nacionalizem kot smo ga spoznali za časa Napoleona. Do preloma je prišlo 1. 1905. Zanimivo je vedeti, da je ravno v tisti dobi. ko je cerkvena oblast v Franciji začela slabeti, Leon XIII 1. 1888 iskal boljši odnos z britansko vlado, nije v ta namen posvaril Irce, da naj se zdrže od revolucionarnega delovanja, ker v borbi za ideje ni bolj škodljivega načina od nasilstva in kri-vičnosti. Še bolj zanimivo pa je dejstvo, dočim je pred 32 leti Leon XIII pozival Irce k miru in Pokorščini do Anglezov, da je papež PIUS XII Litvance, ki so se sami postavili za "severno stražo" katolicizma za časa ruske-poljske vojne 1. 1920, celo hrabril da naj se iska-žejo vredni svoje naloge, pa četudi bi z žrtvami morali plačati dosego tega svojega ideala, a Benedikt XV. 1918 pohvalil Irce v borbi za njihove verske in civilne pravice. Vrnimo se v Francijo, ko je 1. 1905 Pius X za časa ločitve države od Cerkve napisal v svoji encikliki Ve-hementer nos /Z večjo silovitostjo/: Mi ne moremo torej brez močne žalosti opazovati kako je francoska vlada ravnokar storila dejanje, ki vžiga, na verski podlagi že tako prenevarno razdražene strasti, kar izgleda kot preračunano pognati vso deželo v nered. L. 1918 je levičarski senator de Monzie začel predlagati, da Francija vzpostavi diplomatske odnose z Vatikanom, kar se je uresničilo 1. 1921. Pius XI, ki je papeževal od 1922-1937 je podpisal konkordate s Poljsko, Lit-vansko, Latvijo, Rumunijo, Bavarsko, Prusijo, Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in nekaterimi manjšimi evropskimi deželami. Iz gornjega je razvidno, da je Cerkev pripisovala veliko važnost političnemu nacionalizmu. Kjerkoli so katoličani živeli v večjem številu, jih je ssamouprava duhovništva zapletla v sporna vprašanja državnih postopkov, kar je seveda povzročalo jezo med političnimi nasprotniki Cerkve. Katoličani so namreč ščitili samoupravo duhovništva in njihovih organov in njihovo pravosodje nad vzgojo in družinskim življenjem. Zapletenost takih problemov je čestokrat zahtevala papeževo posredovanje in sklepanje mednarodnih pogodb. Kar pa je zadevalo politično borbo narodnih manjšin, je Cerkev tem posvečala veliko manjšo pozornost. Kar se tiče kulturnega nacionalizma se Cerkev posebno tam, kjer mora tekmovati z državnimi šolami, zelo trudi za visoke uspehe v svojih Šolah. Zato je v Italiji, kjer Cerkev ni imela tekmecev, posebno v revni južni Italiji, nepismenost preprostega ljudstva ostala na nizki stopnji. Nadaljuje prihodnjič. EJ TRIBINAČITALACA 77 EU TRAG Odlazak živi u meni ne zato što želim več moram otiči tamo iza dalekih planina juga. Posle vetra i oluje skiopio sam svoja krila u pregradu duše rasplakane nad živom rekom lečeči jad. Nekom ne govorim da i ovo jutro što odzvanja niz puteve bolno mi se čini priroda o proleču sneva tamo iza dalekih planina juga gde mirno spava moje rodenje u jednom tragu. Zoran Brkič LJUBAV I MRŽNJA Od davnina osta da voleti treba, i s ljubavlju svojom složni biti treba. Ako nekog mrziš nečeš imat sreče, ko voleo nije srečan biti neče. Zašto mrzet nekog? to je mnogo strašno, u ljubavi živet to je nešto krasno. Zato ljudi moji složimo se mi, u ljubavi srečno živet čemo svi. Dragan Stojanovič Canberra OKREČEŠ MI GLAVU Okrečeš mi glayu, ostajem da patim, Očekujuč sreču da.se meni vrati. Nepoznajem ženu što je s'tobom znala. Mada ljubav prema tebi nije osječala. Sve se manje na dam i želja se gubi, Znam povratka nema, tebe druga ljubi. Kako možeš u životu očekivat sreču, Moram da te kunem, hoču ili neču. Sad je tvoje ime moga srca rana, Naša ljubav nije bila obostrana. Kad ne bude sreče više, kad izgubiš osječanja, Okreni se i vidjet češ: Još krvari moja rana. Stefa Vanovac S.A. IZNENADNI DAR POZNANSTVO Želela bih upoznati karak-ternog i zgodnog muška-rca do 43 godine, pravoslavne vere. Imam 41 go-dinu. Pisati na adresu: 22 Mindarie Street, NARRABUNDAH, 2604 Poslije dugog i zamornog leta stadoh na tlo zavičaja moga, gledam mnoštvo užurbanog svijeta, svako želi da zagrli svoga. Tu i mene sada neko čeka, od radosti noge mi klecaju, nekog grle brača nekog seka, stare majke od sreče jecaju. Spazih čiču staroga i sijeda, nekog traži kao da se brine upitah ga koga tražiš djeda? zagrli me "jesil' ti to sine?" Tužne riječi srce mi slomiše, zanijemismo od sreče i muke, oteše se suze kao kapi kiše, kad osjetih roditeljske ruke. "Otišo si sine, davno, kao mali bijelim suijetom da potražiš sreču mi o tebi dugo nijesmo znali strijepio sam da te više ni videti neču." "Sad ne žalim ni da umrem sjutra žarka me je želja obasjala kao sunce što obasja jutra bože dragi na daru ti hvala". Milorad Damjanovič Adelaide O H O h H < 0« ■J ■ 0« 375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662 ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI Obratite' se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu. *U Boji ili *Crno bele PISMO KOJE NISI NIKAD PRIMILA /DAN PRVI/ Moja draga djevojčice ... Da znaš, da je to velika šteta, Što nas godine dijele ... Ali, zar je to bitno? Ili je izgovor samo ...? Prolječe i Jesen po nečem su slični. Dali to smjeta? Pupoljak je najljepši, Kad se rascvijeta rano ... Znaj; Jače se ljubav jeseni osječa U svakoj pori kože, Nego prolječa plahog, Što pred sobom raspjeva sve! Ponekad sam tužan ... Mislim: Dali je sve to tako Bože!? Dali je grijeh, kad Jesen zrela zavoli Nežno Prolječe? - Smiješno ... Zar ne? Ipak, ipak vjeruj, Da je to velika šteta, Što sam nezapažen prešao Što sam nazapažen prošao kraj tebe ... I, što smo se srijeli samo. A mogli smo biti mnogo bliži, I pored tolikog svijeta ... Sličnosti imamo puno. Mislim da sam u pravu ...? /lijepo je bilo tamo/ Šta misliš ti o tome? Ne, možda je manje bolno, ako bi svoje osječaje krili? . Nemoj se zabrinuti ... To su časkanja samo. -Pokloni sebi ravnom, sve svoje radosti ... Ipak, prosuo bih ti pred noge, Gitavi zagrljaj Crvenih Kranfila. '"znam da su ti mili* Da ...! Bar da mi je Dece-nija manje ... Ili bei toliko više. Oprosti ...! /DAN DRUGI/ ...Oprosti, što ti tako pišem Po malo kraj tebe, posta-jem i ja veliko dijete. Zar je čudno; vidjeti u plamu tvojih očiju, Mladega sebe!? Zašto obziri, i red stvari postoje? - Oh, kako si okrutan svi-jete! Šteta je da je tako ... Inače bih mjesto patnji -doživjeo tebe. Da, tako je to: Treči, ili treča, kad hoče, Sve zlobom pokvariti može. Samo se možda nismo osvr-tati Trebali na sve? Zbog svega sam dosta tužan Ti sigurno nisi? ... Oh, Bože! Ipak, bolje je gledati život Sa veselije strane. Zar ne? ...Zašto svemu daješ ton, i pravu boju? Volio bih da te neko drugi čini. Neko ... kod kog sve to negih toliko volio ... I zašto se sfneješ plavetni-lom Neba, Kad je za mene Nebo ne-dostižno? Bolno je to - povlačiti se u tišini onda, Kada osječaš da bi voleti htio! ..vZar još što reči treba? ... Listaj uči bilježnicu, Zamisli Jiako sam ozaren bio ... -Naišao sam na datum tvo-jeg rodendana. sječaš li se gdje, i kada si ga zapisala? volio bih da ti dodem toga dana ... Ne neču ti doči! ali poslaču ti poklon. A možda si me več iz sječanja izbrisala? /DAN TREČI/ ...Dali ti se kad javlja Dara Ona se je ponekad ponašala čudno ... Reci, zar sam ja trebao biti luka, U koju bi ona uplovila u traganju za srečom? Bože, koliko je ona očeki- vala od mene?! Žao mi je ... prevarila se je grdno. Mi nismo isti svijet. /Zar ju je trebalo učiniti patnicom još večom?/ Kako je lako mogla izgovoriti: "Dragi, ja te volim!" /Zvučalo je otužno/ Sječaš li se, kako sam samo bijesnio, kada kaže: "ne, ne plaši se" ... Pa i ono: "Zar ja uvjek prva, trebam da te molim?" ... Zaista, život joj je malo dobrog dao. Da ju nišam upoznao, bilo bi mi draže ... Inače, kako si ti sada? Volio bih vidjeti svoj profil mili. Oprosti, da sad ti to kažem. /Znaš da to nekada nišam smeo glasno/ Zbilja, kako tvoji Hemoglobini i Krajnici? Dali su sad bolje? Trebaš više posvjetiti pažnje svojim zdravlju, -Da ne bude kasno ... Piši mi po nekad ... O čemu ...? Pa znaš; Bilo o čemu, ali piši ... Recituješ li kome; Lorku, Prevara, Desanku, i tako dalje? Sječaš li se kako sam volio da te slušam? Šetaš li još kad po kiši? -Piši o svemu ... Onako spontano, I vragolaste kao nekad - u detalje ... /DAN CETVRTI/ ...Jesi li skoro srela neke "fantastične" oči? Kako su tvoji kod kuče? Pozdravi ih, ako se sječaju mene? Ali, ja samo pitam ... Reci i ti nešto ... Mislim da ti čitam misli ... Moji me problemi još uvjek muče. Ne! Ne poznaješ me dovolj no. Neznam kada ču prestati da skitam? Sjeti se: Nekada sam u tebi gradio lik žene kakvu želim. -Da li sam to smeo? Ne, nije lako odbaciti komplekse! ...Inače kao i uvjek, po malo pišem. A ti? Znam da puno učiš. Ali Muzi poezije oduži svoj deo. /Ah, miJirske duše .../ Srečan sam, kad komad prošlosti brišem ... Čučuriš li još sa: "Srečkom", "smješkom", i mečetom "Miškom"? Ili ih ne voliš više? Ne ljuti se. Biču malo pakostan. -Kako stoje stvari sa konturama tvoje biste? /Ne zgražavaj se viškom/ Znaš da sam te punačkom volio. Ja, da imam više kilograma bio bih radostan ... Ja sam i dalje isti. Još uvijek tražim sebe ... Zaista, trebao bih da se menjam, Jer sve ovo ničemu ne vodi Ja još uvijek ne mogu pripadati nikom, -Jer mi Srce zebe, /Uz malo sakarzma, sebi u album stavljam/ -Patiti, to je danas u modi /DAN PETI/ Možda ti previše pišem? Ne pomisli tako. Bilo bi mi žao. Volio bih da me se sječaš kao prijatelja, Jer mi smo to bili. Poželi kad moje riječi utjehe i razumjevanja. Nekada sam ti ih cesto dao Potrebno ti je iskustvo ... Zaboravi da su te kada uvrijedili ... Inače, kako se provodiš? vjerujem da ti kao i meni, dani lete. Kako bih ih ustavio? -Patina prošlosti da ne skrije, Ono lijepo što je u nama Ne, ne mogu se mijenjati tekovi života ... 1 Kako si nemočan svijete ... Jednom čemo biti ono, što u suštini jesmo -Prašina ... Prašina samo Možda se pitaš kako moji živci? Ne, ne mogu te obradovati - Loše, kao obično ... ti svoje čuvaj. Bez njih je teško. Imao bih ti još mnogo toga reči ... A vidiš nema mjesta, jer sam otišao u širinu. /To je meni slično/ Završiču ti ovo pismo, a onda več moram leči ... Na kraju; Želio bih, Da u tvojem sječanju bude za mene mjesta. Možda nisi otkrila koliko si mi draga? Da, tako je to obično ... Neko mora trpeti udarce sudbine, I kriti osječanje često ... Laku Noč, i sve najlepše ti želi, -Neko, ime počinje sa /SL/ ično ... Slavko Šparovac Vic.