Štev. 28. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 7. julija 1921. Leto LXI. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeniitvo LJubljana. Tie «piše, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: OredniStvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska uL 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati iranko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. 11 Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise sluib je plačati po 1 K za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon uredništva štev. SI 2. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- II ročiiine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celov&ka cesta 88/1 Poltni čekovni urad 5t. 11.197. Reklam» uje so proste poštnine. L. PERKO: Le v slogi je moč! Ko smo volili svoje zastopnike v višji šolski svet. se je vse divilo naši disci-plinj. zavednosti in odločnosti. Vspeh te discipline je bil res naravnost imponujoč, posebno našim nasprotnikom. To se je tudi poznalo po pisavi nam nasprotnih časopisov o nas pred volitvami in po volitvah. In ta uspeh je bil tako sijajno ven-čan le vsled1 naše sloge in edinosti, ko ni bilo razlike med nami ljudsko- ali osnovnošolskimi in meščanskošolskimi učitelji. Kakor pa sedaj vse kaže. takega uspeha ne bo več. kajti del teh volilcev. t. j. me-ščanskošolsko učiteljstvo se hpče ločiti od ostalega ljudskošolskega učiteljstva in hoditi svoja pota. Ker se teden za tednom razpravlja o zadevi v našem stanovskem glasilu, preobrača § 4 pravil UJU, bodi tudi meni, delujočemu vse življenje daleč v hribih, dovoljeno, da povem o tem svoje mnenje. Ne bom pri tem preobračal in zasu-kaval nobenega § naših društvenih pravil. pač pa kratko povedal: Društva me-ščanskošolskih učiteljev treba ni: z ustanovitvijo takega in sličnih društev med nami in bodi to katerekoli kategorije učiteljstva, smo razdeljeni in naša moč, naša sedanja združena armada oslabljena, našim in vobče šolskim sovražnikom v dobro in korist. Ko bi naši meščanskošol-skj tovariši z Bernotom vred malo pomislili nazaj, na naše stanje, boje. zapostavljanje in zaničevanje našega stanu, skratka na najtemnejše reakcijonarstvo ter s tega stališča sklepali premise v prihodnost. bi gotovo ne prišli do takih sklepov. Res, da smo dosegli veliko, zasijalo je nam solnce svobode, živimo:v svobodni državi, obeta in kaže se nam še lepa prihodnost na vseh poljih kulturnega dela. Toda solnce nad nami š£ lahko za-temni. nastane še lahko nam neljuba reakcija. In te temne oblake bodemo raz-oršili in reakcijo ustavili in potolkli le če bodemo tesno združeni, eden za vse in vsi za vsakega, ne pa če bodemo razdeljeni na razne kategorije, kajti v takem slučaju ni tiste vneme in odločnosti kot je v skupnosti. Moramo misliti, da sovražnik ne bo napadel vsega naenkrat, ampak le dele. počasi, seveda vse. Oni del, ki, ne bo naravnost prizadet, vzemimo meščanske šole, tedaj se njeni udje za stvar ne bodo z vnemo zavzemali kot bi se, če smo tesno združeni in nerazdeljeni. Dalje naj pomislijo meščanskošolski tovaiiši-ice. da so vendar del našega telesa, saj meščanska šola še vedno spada med ali v kategorijo ljudskega šolstva. Tovariši, upam, da jih smem še s tem imenom nazyati. imajo iste študije kakor mi. Poučujejo na meščanskih šolali celo kolegi, ki nimajo še izpita iz te stroke. Nič ne rečem, da morda oni ne znajo kaj več od nas. da so v tej ali oni stroki bolj podkovani; ludi strokovni izpit za te vrste šol v novejšem času ni ta kot je bil v prejšnjih letih. Danes, ko se obdržuje celoletne tečaje v ta namen, je vse nekaj drazega kot nekdaj, ko si ie redki posameznik le vzlic svojega izvanrednega napora izpopolnil svoje, znanje in položil izpit. In tovariši iz teh let. že priletni možje, gospodične ali gospe so bili vsik-dar najboljši, najpožrtvovalnejši udje naših društev in obče učiteljskih ter šolskih interesov. Vzemimo le našega starosta, predsednika Luko Jelenca. Nobeden nima proti temu. če je meščansko šolsko učiteljstvo temu primerno bolje plačano. To nam niti na misel ne pride. Nasprotno! Za njih pravice in gmotno vprašanje bodemo šli mi vsi v boj. kakor naj oni stoje tesno ob našem boku. ko se gre za naša gmotna ali pa šolska vprašanja. Naši interesi obče so tako tesno združeni, da so neločljivi, čemu potem ta razdelitev? Kar zadeva strogo specijalna vprašanja meščanskih šol katerekoli vrste. Je ob sebi umljivo. da je to naloea v prvi \isti meščansko-šolskih učiteljev. Vse to se pa lahko tudi uredi in razreši v okrajnih učiteljskih društvih, ni torej potreba nobenega separatnega društva. Znanje meščansko-šolskesra učiteljstva in njega nasveti bodo nam vsikdar dobro došli in hvaležno sprejeti. Le ne delitve, če hočemo ostati to in na tem mestu, ki smo ga dosegli LISTEK VILKO MAZI: Delo na gluhonemnici. Ko sem predlansko jesen nastopil svojo prvo službo na ljubljanski gluhonemnici. sem mahoma stal pred veliko uganko. Odprl se mi je čisto nov svet. Tujec sem bil, kamorkoli sem stopil, kakorkoli sem se okrenil. Zaman sem ti-pal po svojih izkušnjah z ljudske šole. ob labeni nisem našel opore. Prihajali so gojenci v spremstvu j-taršev. Nekateri so se dobrodušno smejali in pozdravljali znane obraze učite-'lev. Podajali so jim roke in jim odgovar-,ali na to ali ono vprašanje z več ali manj razločnimi besedami. To so bili gojenci, ki so že poznali zavod. Večina pa se jih '^ stiskala k materam in očetom, plašne so neizaupno buljile izpod čela in šlo "to |e samo na jok. To so bili novinci. . arši so dajali potrebne podatke, ki jih 'xe bilo treba vpisati na posebne pole, za-^la se je inteligenčna preizkušnja otroka zdravniški pregled. Naposled je dobil °vinec. ki je pokazal svojo zrelost za skupno in tesno združeni s trudom, z največjim naporom in vztrajnostjo. Bodimo edini, brez vsakega separatizma in razdelitve! Vaše zadeve naše zadeve, naša skrb vaša skrb! Živimo v demokratični državi, a ta demokratizem se naj Kaže povsod in v vsem. S ponosom kažemo na naš£ ujedinjenje. na naš centralizem, ker le tu je naša moč in naša rešitev. A tako početje, ko se cepimo na razne kose. četudi bi to zdaj še ne bilo opasno, kar bi pa znalo postati in bi tudi najbrže. pa diši in ima vse znake nekakega avtopotnizma. Proti temu smo pa, upam. vsi. Nazadnje se moramo ozirati tudi na naše srbske sotovariše. Oni so akceptirali vse naše načrte in predloge, tedaj bodimo v zgled tudi v..edinosti! Kratko: posebnih društev v naših vrstah iii rvrav nič potreba. Za zdaj zadostujejo popolnoma naša okrajna društva in teh se tr'dno držimo! Ce bodemo tesno združeni med seboj, smemo z največjim zaupanjem zreti v prihodnost, sicer bo naše delo polovičarsko. FR. ŠEUULA: Sprejem v meščanske šole. Zadnji čas se je čitalo v raznih .šolskih in meščanskih listih sledečo notico: Sprejem v srednje šole. »Letos bodo sprejemni izpili strogi. Zahteve so: računanje s celimi števili v zvezi z uporabnimi nalogami. iz slovenščine: spretnost v člta-nia in pisanju, početni .nauki iz oblikoslovja. poznavanje pravopisnih pravil, analiza prosto razširjenega stavka. Ne zadostuje samo mehanično znanje, naučeno v zadnjih tednih pred izpitom. Učiteljstvo^ naj priporoča srednje šole Ie onim učencem, ki nameravajo študirati do konca. Za praktične poklice, kmetijstvo, obrt. trgovino in drugo gospodarstvo je najbolj primerna meščanska šola.« Notica je čisto pravilno sestavljena, mogoče tudi tako zamišljena, v ušesih raznih bralcev bodisi učiteljev in neuči-teljev pa najdejo sosebno zadnji stavki čudni cdmev. zavod, listek s svojim imenom in je stopil v bivalnico. kjer ga je z radovednimi pogledi sprejela gruča starejših gojencev S pomočjo svojega »mednarodnega jezika« so nekateri takoj navezali nove prijateljske stike in jim še mar ni bilo za slovo od staršev, drugi pa so začeli tuliti v divjem joku in samo iskali prilike, da bi jo mogli odk uriti za odišlimi svojci. Noben božljaj ni zalegel. nobena igraCa, še jed jim je bila zoprna, samo nepotola-žljivo domotožje. Par dni kasneje pa so sq posušile Se te trdovratne solze in začele so se prve priprave za pouk. Bilo je skoro samo igranje, ki pa je že smotreno merilo k svojemu cilju. Začela se je vzbujati pozornost. prišle so prve vaje pravilnega dihanja, potrebnih gibov, vse tako diskretno. da otrok niti za trenotek ni občutil puščobe šolskih sten. Tako so se tudi igraje razvili prvi zavedni glasovi iji tako so se odprla vrata, ki so bila zapečatena s sedmimi pečati sedem dolgih let. S tem se je začel polagati temelj veličastni zgradbi človeškega govora, glas h glasu — opeka k opeki. Ko sem videl ta globoki temelj, ko sem videl, koliko samozatajevanja daruje ori tem prvem delu učitelj in koliko tru- da je treba učencu in sem pomislil, kako visoko bo treba graditi do podstrešja te palače, koliko težkih ur b'o za zidarja-mojstra in zidarja-učenca. predno se bo zasvetil pisani mlajček na. slemenu, mi je postajalo tesno in prišli so trenotki. ko sem se že odločil, da povežem culo in jo mahnem nazaj na ljudsko šolo. Gnalo me je tja. kjer je ta palača govora že zgrajena in jo je treba samo še ometati in opremiti. Pogrešal sem časov, ko sem stavil malemu učencu vprašanih in sem takoj dobil odgovor, ko mi je on razodel svojo misel in sem mu jo mogel gladko razložiti. In ko ie bilo v meni največ obupa ter ie bila cula že napol povezana, je prišla mahoma čudna rešitev in navdale so me vse druge misli, ki so mi bile vsedotle; tuje. kakor da sem bfbdil po temi in puščavi. Bilo je to takrat, ko so se začeli malini zidarčkom svetlikati prvi pojmi. Kolika sprememba pri njih in pri meni! Njim jo prihajalo v zavest, da ima giljanje govoril vse višji in koristnejši pomen nego samo prazno obdelavanje zraka. Jeli so zaznavati, da se jim začenja odkrivati skrivnost gibanja ustnic polno-čutnih ljudi in vsak dan jim je bilo večje hrepenenje, da bi kmalu mogli do dna te Ako se ozrem na materijah ki je po-sečal našo meščansko šolo ter še konCno primerjam izid šolskega leta ter upoštevam sodbe, katere sem slišal od raznih strani glede eiekta na novo ustanovljenih meščanskih šolah konstatiram. da je pri nas v Sloveniji meščanska šola res nek za vsem nov tip šolstva, ki se šele uvaja. Vsekakor pa bi morali merodajni činitelji in vsa inteligentna javnost meščansko Šolo boij poznati, saj smo jo imeli tuidl v bivši Avstriji, četudi Dri nas le malo in še te nemške. Konstatiram, da nimajo vsf meščanskošolski učitelji enotnih pojmov o pomenu meščanske šole. njenega ustroja in učnega načrta, ljudskošolski učitelji in tudi srednješolski učitelji pa jo po večini smatrajo za nek privesek ljudski šoli, slično obrtno - nadaljevalnim šolam ali ponavljalnim ali recimo nadaljevalnim Šolam. Da je to kolikortoliko res. nam pokaže dejstvo, kdo po ogromni večini pre^ stopa v meščansko šolo. Srednješolski profesorji radi tako govore: Ti nisi za gimnazijo, pojdi v meščansko šolo! Res, u tudi pridejo. Rad priznam, da je med srednješolsko mladino dokaj fantov, ki ne spadajo t je, in če tem ne gre dobro v latinščini ali grščini, bodo mogoče z lahkoto nadaljevali in skončali v meščanski šoli svojo naobrazbo, ker pa višje-gimna-zijec itak ne misli na meščansko šolo. ko ie že preko te sfere, se zamore slična opazka nanašati le na nižje gimnazijce. Ako pa ti kažejo razun napredka v latinščini še količkaj slabosti v ostalih predmetih. nikakor ne spadajo v meščansko šolo. Da taki nesrečneži v meščanski šoli tudi ne uspevajo, se je že večkrat dovolj Jasno pokazalo. Zakaj ne? Meščanska šola ima načrt, ki je vsekakor istoveten načrtu nižjih razredov siednjih šol, izvzemši jezike, pri vsem tem pa naj nudi še celo kopico praktičnih panog i risanje, georn. risanje, knjigovodstvo. vse realiie kot prirodppis in priro-doslovje, kemijo pa v neprekinjenim stikom z ozirom na kmetijstvo, obrt itd.). Tudi kaže urnik 30 tedenskih ur ter prekaša onega na gimnaziji. Zatorej je nemogoče, da bi v meščanski šoli cveli skrivnosti. .Z bornimi kretnjami so skima-vali ob tem ali onem predmetu, naj jim poveni njegovo ime, njegovo lastnost In opravilo. In ko sem jim dal razumeti, da bodo vse to doznali ob svojem času. ni bilo na njih obrazih obupa, ampak se je razodevala pravcata volja tekmovanja, kdo bo prej dosegel veliki cilj. ki mu ga je kazSla medla slutnja. Meni ' pa se ie razodevale vzvišeno delo človečanstva. Slutil sem veliko nalogo, ki ie pripela name prve niike do svojih daljnih koncev. občutil sem krasno zavest, da boin stal nekoč pred temi palačami v blagodejnih mislih, da je vse moje. kar se ponosno dviga v višine, bogastvo duha, ki mu je Rothschild komaj pohleven bajtar... In razvezal sem culo in vse težke misli so se razpršile. S slehernim dnem je ra-stel moj pogum, se je krepila moja volja in danes so mi daljne misli, da bi me še kdaj vleklo nazaj za kateder ljudske šole. Ni lahko to delo. ali lepo je in vzvišeno; vredno človeka, ki ga zanima skrivnostno snovanje duše od njenih prvih dihov do njenih daljnih smotrov. Nik-kjer bi ne mogel najti hvaležnejše psihološke delavnice, nego je gluhonemnica. Danes iščem odgovorov na vprašanja, ki isti. ki na srednjih šolah popadajo iz 3. 4 j predmetov. Še žalpstnejše pa je, ako se i tisti ponesrečneži, ki so si zlomili nogo kar pri prvem koraku v srednjo šolo, to ' je pri sprejemnem izpitu, odkažejo meščanski šoli in če tega vodja mešč. šole ne ve ter nasede in učenca sprejme. Vsekakor nam mora biti jasno, da se 1. mešč. šoi. razred nastavlja na dobro prebito 5. šol. leto. 1. razred sretj. šole pa na 4. šol. leto. Ce otrok vkljub mogoče predlože- j nemu šol. naznanilu ljudske šole iz 5. 6. i šol. leta sprejemnega izpita na srednji šoli ne prebije, je s tem pokazal da je ultra nesposoben za 1. meščanski šol. razred, ki glede računstva prekaša 2. gimnazijski razred. Ljudje, ki svetujejo takim fantom meščansko šolo, te popolnoma nič ne poznajo, ali jo pa tako bagate-lizirajo. da si domišljujejo. da je mešč. šola le pripravnica za srednjo šolo. Naše prvovrstne meščanske šole so pa pokazale jasno dovolj, da so dosegle svoj namen, kajti njihovi absolventi se niso le obnesli v javnem življenju temveč tudi na višjih srednjih šolah, kadetnicah in učiteljiščih najmanj tako izborno kot vsak gimnazijec, ki je prestopil tudi tje. Da se mi je zdelo prepotrebno enkrat za vselej pribiti, da vsi poklicani faktorji, učitelji ali neučitelji ne narede iz meščanske šole res le neko višjo stopnjo ljudske šole brez vsakega pomena. Cenjenim tovarišem na .ljudskih šolah pa svetujem, da skrbe v smislu mojih besed za primeren naraščaj meščanskih šoi. VINKO KLANŠEK: Ljudsko - šolski izleti in kmetijski pouk. Vsako leto pridno prireja ljudskošol-ska mladina izlete, na katere se polaga večja in manjša važnost; ponekod se jih obravnava z vzgojnega, drugod s poučnega in še drugod z zabavnega vidika. Sicer je izletna sezija za letošnje šolsko leto že pri koncu, vendar pa naj mi bo dovoljeno par besedi o tem vprašanju v upoštevanje v prihodnjosti. Izleti so brezdvonino velike važnosti za učitelja in za učenca. Ob takih prilikah učenci navadno popolnoma odkrijejo značaje in prosto razodenejo najrazličnejša zanimanja, ki jih sicer puste le medlo k izrazu; razširja se njih duševno obzorje in poglablja ljubezen do domovine; ko-nečno pa bodi izlet učencem tudi nekako plačilo in zadoščenjema trud in delo med letom. Nimamo namena obravnavati vseh dobrih strani izletov, temuč se omejim samo na eno in to je: propagiranje zanimanja za kmetijski pouk. kmetijske šole in kmetijsko-nadaljevalne tečaje. Vprašanje kmetijskih šol in krnetij-sko-nadailiev.alnih tečajev je pri nas v nrav počasnem razvoju, zato oa ni zamuditi najmanjše prilike, ki bi bila v stanu pripomoči več ali manj k hitrejšemu razvoju. da pridemo vsaj do delnih uspehov. Z ozirom na kmetijske šole smo pri nas v primeri z drugimi manj agrarnimi državami pravcati berači. Človek bi pa mislil, da teh par šol kmetski mladeniči kar oblegajo in nestrpno čakajo, kdaj da bodo vsled preobilice prosilcev zamogli biti sprejeti v zavod. Stvar izgleda malo drtugače Ni takega moledovanja za sprejem. kakor bi mislili in dobimo v teh zavodih še mnogo praznih klopi, ki čakajo oosetnikov. Pa zakaj to? Mar li naši kmetski mladeniči ne rabijo strokovne Kmetijske naobrazbe. kakor oni drugih držav ali mora biti pri nas res alfa in ornega vsega kmetijskega znanja izražena v besedah: kakor je delal stari oče in oče. bom delal tudi jaz, pa dobro, če hočemo kulturno in gospodarsko dvigniti naše kmetsko ljudstvo, miu moramo dati stanovske in strokovne naobrazbe v kmetijskih šolah in tečajih. Kako pa. če ga po končani ljudski šoli ne spraviš v učilnico? jih bo več vprašalo. Tovariši, tukaj pa odkrito! Ali vedo naši ljudje ali pa še boljše. naši šolarji, kaj je to kmetijska šola, kako je urejena in kaj jim lahko nudi? Ne vedo in ne bodo jasno vedeli, dokler jim bomo to le slikali z več .ali manj zbranimi besedami in jim poset kmetijske šole priporočali z več ali manj toplimi priporočili. Pokažimo jim vse to; jia lastne oči naj vidijo: kaj je taka šola, kako je urejena in kako se v nji poučuje, — in prisegel bi. da mora to na uspehih daleč prekositi vse slikovite opise. Naj ne zapusti podeželski otrok osnovne šole. da bi mu preje ne pokazali kmetijkega učnega zavoda. Za to. se pač nudi najlepša prilika ob majnišikih izletih. Malo je časa in denarja, zato pa družimo vedno in vsepovsod dobro s koristnim in izrabljajmo malenkosti. In naši kmetijsko-nadaljevalni tečaji? Ali ne bo pouk v njih olajšan? Če se bo učitelj opiral na to, kar so učenci že videli na kmetijski šoli ob priliki majniškega izleta in jim obljubil, da jih po zaključku tečaja zopet popel[e tja in jim ponovno privabi v spomin vse misli, ki so jih čuili za časa obiskovanja tečaja, ter jim pokaže praktično gospodarstvo v pravem Pomenu besede, kar je mogoče v ljudski šoli na ozkozagrajenem vrtu izvršiti le iluzor-no in izgleda, če malo pretirano primerjam, kakor bi pri požaru eksperimentiral z malo brizsalnico iz šolske omare — prosim. ali ne bo to za šolarje in odrasle mladeniče ogenj, ki jim bo posvetil, obenem pa dal našim nadaljevalnim tečajem prave iuči in goriva. Mimogrede bodi omenjeno, da sem letos napravil z učenci izlet na Grm, kjer so ti kar žareli začudenja in navdušenja, ali je mogoče to in to in tretje, kako vzgajajo drevje, s čim krmijo živino in prašiče, takih in podobnih vprašanj ni bilo konca. In ko zvedo, da ni v vsej stvari nobene nadjiaturne moči, temuč se operira le z naravnimi sredstvi s pomočjo znanja, bodo le redki mladeniču ki ne bi bili voljni obiskovati kmetijsko-nadaljevalnega tečaja. Pokaži učencem »čudeže« in ni škrat, da ne bi s tem vzbudil v njih radovednosti in zanimanja, s katerim bodo sledili pri pouku v nadaljevalnem tečaju in kmalu bodo prišli na to, da je s kmetovanjem znanje v tesni zvezi in da ta zveza prinaša velike dobičke. Ne spada sicer k stvari sami. vendar pa je moja sveta dolžnost, da omenim dej- stvo. ki me obenem podpjra v mnenju, da' bi taki izleti res mnogo pripomogli k večjemu zanimanju za kmetjjski pouk. — da se je ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, kateremu moramo pohvalno priznati. da je v izbornih rokah, stavilo našim izletnikom radevolje in z vsem na razpolago in gg. strokovni učitelji so pri razkazovanju posameznosti v zavodiu v kratkih, markantnih in poljudnih potezah podali izletnikom veliko novega v neizbrisen spomin, zato pa bodi izrečena ravnateljstvu in gg. strokovnim učiteljem zahvala z nado. da bodo imeli drngo leto polno izletnikov, ki bodo raznesli kot čebele pelod — svoje utise sirom domovine in sami pot.em z navdušenjem iskali prilike. za nadaljno stanovsko in strokovno naobrazbo. Upam, da mi tnerodaine oblasti ne bodo zamerile, če bi nasvetoval za prirejanje takih izletov tu in tam podelitev malenkostne podpore. Združimo torej lepo z dobrim in koristnim, pa bo za vse prav. Verjemite, da bo prirejanje izletov z ljudskimi šolarji na kmetijske šole jako dobra prvina v kemični formuli z recepta: za izboljšanje našega kmetijstva. Komur se zdi moja misel umestna, naj io upošteva, sicer pa vsak po svoje, kakor ve in zna, samo da pridemo z mesta. Telovadba v ljudski šoli. Poročila o uspehih telovadbe, ki so jo priredile ljubljanske srednje in meščanske šole dne 5. junija, so mi dala spodbudo, da označim svoje mnenje, kako bi bilo mogoče gojiti šolsko telovadbo podeželski ljudski šoli. .19. januarja 1920 je izšla v Beogradu naredba ministrstva prosvete pod O. N. Br. 374. V kolikor vem, o tej naredbi naša šolska vodstva še nimajo ne duha ne sluha. Dejstvo je. da odreja naslednje: 1. da se telesna vzgoja po vseh šolah vrši v glavnem po sokolskem sestavu, metodiki, estetiki, redu in disciplini — kar je naibrž tudi vzrok, da za ljudsko šolo v Sloveniji ta naredba formalno še ne eksistira. 2. da se vzgoji telesnega vežbanja po vseh šolah obračaj čim večja pažnja; slednjič pa. da se šolske dvorane, .dvorišča itd. stavi v ta namen na razpolago še drugim telovadcem, tem preje toraj šoli sami. O pomenu, koristi in važnosti .gojenja telovadbe je nepotrebno govoriti danes. Dokazov in že spoznanja o tem te dovolj. Žalostno je samo to, da manjka volje največ tam. kjer jo je največ potreba, to je med nami učitelji, ki smo udnuženi v organizaciji UJU. Všo ostalo pomanjkljivost volje, ki bi utegnila proceniualno odpasti na drugo učiteljsko organizacijo, lahko mirno spregledamo. Istina pa je. da. je izvrševanje te naredbe odvisno največ od Šolskega vodje. Je on za to, je.veliko za to; ni njega, ni navadno nikogar. Zato spimo spanje pravičnega in čakamo menda. kedai nam bo že iz predvojne in medvojne dobe znan glas tcpmbe zapel: me-mento mori! Onemu, ki bi rad započel. pa ne ve kje in kako se lotiti tega dela na podeželski ljudski šoli, priporočam po svoji skušnji in mnenju, naj upoštevajo to. če služi v kraju, kjer jg: 1. sokolska in kaka drugovrstna telovadnica, 2. ena izmed obeh, 3. nobene telovadnice a šola s šolskim dvoriščem, 4. šola brez dvorišča ali brez vsakega za telovadbo primernega prostora. 1. Kraj s sokolsko in drugovrstno telovadnico. Če nima šola svoje telovadnice. a hočeš gojiti telovadbo tudi na orodju, se obrni kot voditelj šole na sokolsko društvo s prošnjo, da to v svo.ie telovadbe prostem času prepusti telovadnico proti primerni odškodnini v vežbanje telesa šolski mladini. Težko, da bi se dobilo podeželsko sokolsko društvo, ki bi v to ne privolilo. V tem slučaju imaš gotovo tu pa tam na razpolago vaditelja tega društva ki ti bo dober tolmač za tehnične izraze telovadbe, ki jih morda še ne obvladaš — seve, če ti ni povpraševanje po teh pojasnilih preponiževalno. Tudi ves ostali način vežbanja,moreš pridobiti v tem vaditelju. Pridobivanje znanosti ti je v tem oziru zelo olajšano. 2. Isti postopek imaš tam, kjer je samo sekelska telovadnica. Drugačen, kjer je samo drugovrstna, pa sam za izvrševanje te ministrske naredbe nisi ne vzgojen ne priučen. Ako bi kot tak. kot je tu označeno, imel šolsko mladino udinjati, magari nehote in nevede, kaki politični stranki, ter priti zato kot vzgojitelj v nasprotje s točko 1, in 5 te minister, nar., je bolje, da se omejiš na izvrševanje te na-redlbe v smislu navodila pod 3.) ali 4.) Ako pa je tvoja osebnost dovolj sposobna in močna ter taka. da ni nobene opravičene bojazni v izpolnjevanju te naredbe. tedaj se po mojem zasebnem mnenju moreš podvreči gojenju telovadbe tudi v drugovrstni telovadnici. To mnenje zastopam zato. ker sem naziranja, da vzgajajo* znar čaje osebnosti — ne pa prostori. Zame pride v poštev boli kdo, ne toliko kje se vzgaja .Zato zavračam z istega stališča trditev, da bi bil čut staršev ali otrok žaljen, če bi šola učila šolsko snov po šolskih predpisih pod šolskim nadzorstvom in odgovornostjo šolsko mladino telovadbe v kakem izvenšolskem prostoru. — Da pa tudi kraj vzgajanja ni povsem brezpomemben, priznam. Zato izrabi raje možnost pod 3.) ali 4.). ako je katera prejšnih nemogoča. 3. Kraj brez vsake telovadnice, a s šolskim dvoriščem. Teh slučajev bo morda več. Hočeš li šolsko dvorišče preurediti v telovadišče, ne bo take težave, če imaš zato potreben prostor in mal načrt. Če imaš dvorišče do 200 m2 obširno, tedaj odgovarja ta prostor obsežnejši današnji telovadnici. Opremljenje prostora s telovadnim orodjem bi bilo v slični uvrstitvi. ko v zaprti telovadnici, če je temu približno sorazmerna dolžina in širina dvorišča z ono v telovadnici. Dolžina naj bi obsegala od 15 m do 17 m. širina od 10 m do 13 m. Tu je dovolj prostora za razred, ki ima 80 otrok, od katerih jih polovico odpade na deklice, druga polo- : vica; 40 dečkov lah^o vezba proste vaje. ' če se računa na porabo prostora a 4 m3 na osebo. Ta prostor more zadostovati za bi me sicer nikdar ne zanimala in ko so vendar vredna mislečega človeka. Z vse diugega vidika se mi prikazuje človeško dejanje in nehanje, najlepši pogled pa se mi odpira v tisto največje čudo. mimo katerega romajo neskončne procesije z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi — v čudo» govora. Ne poznam trenotka, ko bi mogel tožiti o dolgočasju, čim tišja samota me obdaja, tem bogatejše so mi misli — v človeku se mi razodeva človek... Vsa ta tajnostna vrata mi je odprlo delo na gluhonemnici. Debele knjige govore že o tem delu, še debelejše bodo .govorile, zakaj iz ene uganke se rodi sto novih in nikoli jim ne bo konca ... Napisal sem te skope vrste predvsem onim tovarišem, ki se mislijo s prihodnjim šolskim letom posvetiti našemu poklicu. Kdor čuti resno voljo, kdor se ne straši velikega, toda hvaležnega dela i naši bivši gojenci nas nikdar .ne pozabijo. temveč nas ob sleherni priliki radi obiščejo), naj se oglasi. Vse podrobnosti mu bo radevolje obrazložil ravnatelj. Opozorim samo na ugodnost znatno skrajšane službene dobe in na mirno strokovno delo. ki ga ne more greniti nobena birokratska muha. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. julija (glej razpis v Ur. Listu št. 63 z dne 10. junija t. 1.). RUDOLF DOSTAL: Dijaške počitnice. Široka in bela cesta se vije od Ljubljane črez Črnuče in Domžale, skozi Dob in Prevoje. dalje v Lukovico črez črni graben, preko Trojanskega sedla v Savinjsko dolino. Važna nekdanja »cesarska« cesta, ki je videla nebroj vojnih pohodov različnih narodov. Na severu kipe v oblake Kamniške planine, skozi Jerma-nova vrata -gleda koroško nebo. Vsa ta pokrajina s svojo zgodovinsko rokovnjaško romantiko je kar posejana s starodavnimi gradovi, ki so dali toliko snovi našemu pisatelju ¿anku Kersniku. Tja na desno se odcepi rodovitna moravška dolina. na koncu prijazen trg Moravče, ki se še vedno zanj prepirajo Prešernovi raziskovalci. Lepa je ta pokrajina, lepa je ta cesta v poletnem času, ko se vije v zgodnjem jutru v solncu okopana med zelenim drevjem kot reka skozi vasi. mirno belih kmetskih hiš z zelenimi oknicami in s kitami rdečih nagelnov. Zame je ni lepše pokrajine na svetu. I To je bilo torišče, to je bilo obiležje mašili dijaških počitnic. Po materi Morav-jčan sem prihajal leto za letom tja na po-! čitnice in prebredel vso krajino, vse vasi in trge od Kamnika pa dol do Ljubljane, V Moravčah je že tedaj vodil šolo tovariš Janko Toman. takrat v najlepši moški dobi. eden najagilnejših slovenskih učite- ljev na polju narodne prosvete. Nas dijake je bodril k dobremu in plemenitemu, izposojal nam je knjige ter nas je navduševal za narodne ideale. S tuštanjske graščine črez Hribce pa je prihajal takratni visokošolec Makso Pirnat in aranžiral dijaške sestanke. Dijaški sestanek! Kak čar je bil v besedi sami! Janko in Makso sta bila iniciatorja, mi dijaki pa za njima z vsem ognjem, z vsem oduševljenjem! Prvi umerjen, tih. dosleden, drugi ognjevit, navdušen, razborit! Poziv je bil kratek: dne tega in tega v tem in tem kraju sestanek! Šlo je od ust do ust, od vasi do vasi. Pa nas je prihrumelo od Kamnika in Kranja pa dol do Ljubljane in še preko nje šestdeset, osemdeset do sto in še črez: enkrat v Dofou, pa v Moravčah, v Lukovici itd. Posebno v spominu mi je ostal neki sestanek pri podružnici na Gradišah nad Lukovico. Polegli Srno okoli cerkve v travo. Med nami pa se je dvignila mala drobna postava Pragotina Lončarja. Prihajal je takrat s praške univerze domov na počitnice. oa nam je govoril o Masaryku, o takratnem češkem pokretu. Nismo ga povsem razumeli, zlasti mlajši, a slutili smo instinktivno, kai nam je hotel povedati. Bilo je tiho in svečano tam v božji naravi. da si komaj čul cvrčanje murnov v travi. Lončar je pridigal, mi smo pa poslušali skrivno razodetje. V žejne naše dijaške duše smo vsrkavali besede o svobodi, o bratstvu, o demokratizmu ... Ko je utihnil, je vstal naš Makso. Klobuk širokokrajnik si je potisnil v tilnik, podjetno si je zavihal brke, nato pa so mu vrele iz ust besede o domovini, o milem materinem jeziku- besede vžigajoče, pla-meneče. da so kmetje spodaj na ooliu začudeni obstajali. Časi, ki se nikdar več ne vrnejo, zlatih dni spomin! Prirejali smo tudi glediške predstave. Navadno nam je služil skedenj za oder. Igrali smo Govekarjeve narodne igre. Občinstva muo imeli vse polno iz kmetskih vrst. še danes vidim v duliu kmeta, ki se je zvijal od smeha in se tolkel po kolenih, ko je gledal svojo fotografijo v Blažu Mozolu. ki ga je mojstrsko igral sošolec Breceljnik. Pa naj misli kdo o Krpanovi kobili karkoli, v tisti dobi Je bil to edini repertoar, ki smo z njim moglj in znali med narod. Pri prosti zabavi, se je potem razvila, smo zapeli navdušujoče domorodne pesmi: Od Urala do Triglava, Slovenski svet, ti si krasan, ^ boj! itd. Take sestanke smo prirejali silno tajno. ker so bili po takratnem disciplina1" nem redu strogo prepovedani. Pa šoIsKe oblasti so jih vendar ovohale, toda bile so pač počitnice, pametni profesorji so za-tisnili eno oko. še pametnejši pa obe in dijaški sestanki so se vršili naprej. Zakaj sem vše to napisal? Ali današnja mladina res samo žog^ bije? Ali je še kje kak Janko, kak Makso- redovne vaje tej množini, ali igre v dveh ali morda še treh skupinah. Orodje bi postavil ob eni vzdolžni strani: kroge in /r0g. ob drugi širini bradljo. Vprašanje je: kako nabaviti. Po mo-iem mnenju: s šolskimi otroci in njihovimi starši. Otroka je treba pridobiti zase in nu vzbuditi veselje do predmeta. Imaš Otroka, boš imel kmalu tudi njegovega očeta ali mater. Seve, če nimaš za telovadbo ne sposobnosti ne veselja ti sam, ga -otrokom ne boš mogel ne vzgojiti", ne o-oatam tudi vidiš gugalnico: na vodoravni hrastovi veji je privezana vrv. na nji se koleba na podloženi deščici kopa otrok. Opiši, kako bi se z malimi stroški nabavili kroge na šolskem telovadišču. Imeti bi morali le: dvoje 5 do 6 m visokih smr&-kovih debel, v širini 10 cm. debelino 12 centimetrov tesanih, ali saj 13 do 16 cm v premeru, 4 opore a 1.5 m dolge, tram 2 do 2.5 m dolg ter 10 do 12 cm širok in debel. Težkoča bi bila le z nakupom dveh a 3 m dolgih ter za palec debelih vrvi m 2 krogov, ki jih izdeluje Bašin in drug v Ljubljani. S prostovoljnimi prispevki od staršev, ki imajo kai premoženja, pa šoli niso ravno sovražni, bi se dalo tudi to fou-Biti. Ako pa ne: nauči otroke eno igro, če ^e bo dovolj, pa drugo. Poveš namen prireditve. pobereš vstopninp, saj svojega %eka vsak rad gleda, plačaš, pa je. — Sevg. vse naenkrat to ne bo nastalo. De-Polagoma, brez nadlege, a vztrajno, ^e imaš kroge konci drugega leta svojega dela, imej zavest lepega uspeha. Bradlja — s to je težavneje. Če otrok še ni vW.el kaj podobnega in ni videl telovaditi tem orodju, mu boš potrebo težko opi-Sal Je ra tudi druga isiina. da upora, ki največ vežba na bradlji, za otročjo ^>bo od 6. do 14. leta tudi ni preveč priporočljiva. Preveč opore ima za posledico Krive lakti ter hibe v ramenih in tilniku. To pa le, če bi vežbala mladina samo | oporo preveč in nič drugega. V svrho | pravilnega razvoja telesa, pa je to orodje i potrebno. Nabava bi ne s_tala nič več kot drog. če bi imeli na razpolago les in človeka ki bi znal in maral v prostih zimskih dneh zastonj narediti. Za več let uporabno izdelavo bradlje bi poleg natančnega opisa bila potrebna tudi risba. A kdor bo prišel tako daleč, si bo pri bližnjem telovadnem društvu to orodje v navzočnosti mizarja ali tesača že natančneje ogledal ter po možnosti priredil. Enostavno se da postaviti na ta način, da se zabije v zemljo 4 kole v za bradljo primerni razdalji, nanje pritrdi vzdolž dve jesenovi lestvini v prerezu elipčaste oblike, pa je bradlja za silo narejena. Tako si prišel do najpotrebnejšega orodja, po moiem mnenju saj v dveh in pol leta. Izrabljeno in pokvarjeno bo treba nadomestovati. kar pa upam. da ne bo težje, ko bo potreba sama podpirala nabavo. kot pa začetek, ki dela s prošnjo. Kraj. kjer šola nima nobenega potrebnega prostora za pouk telovadbe, je tudi mogoč. Imaš poljsko pot. cesto, morda kak pašnik, ali v gozdu kak raven ¡prostor. če ni predaleč, pohiti ob uri šolske telovadbe tja. Na podlagi tu podanega poskusi udejstviti, kar moreš. Ako ni tega. poskusi, kar moreš na. pašniku; če tega ni. se Dosluži proste cesie. kadar ni prašna. In če niti to ni mogoče, privošči otrokom ob uri telovadbe prost izlet v gozd. Naj poskočijo, zavpijejo in se raz-vedre. Imenitno se jim bo zdelo, da sme-io brez vsakdanjega »mir« kričati tudi poleg tebe. Navezal jih boš nase. sam pa ne boš niti v tem slučaju storil nič več, kot kar je tvoja šolska dolžnost — še izza avstrijske dobe, ne mogoče kak nov »bal-kanizem To sem zapisal zato. ker se mi je zdelo potrebno I. Stenovec. Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 21. julija t. 1. v Cvorani restavracije Rosenberg v Slatini Ra-dinci. Začetek točno ob 10. uri Vspored: I. Odobritev zadnjega zapisnika. II. O kmetijsko -ia-daljevalnih tečajih. Poroča višji nadzornik za kmetijstvo g. Žnidarič. III. Prirodopisni pouk v ljudski šoli. Poroča tov. Ivanjšič. IV. Volitev delegatov in namestnikov za pokrajinsko skupščino UJU v Celju. V. Razni predlogi in nasveti. Vsi pevci se pozivajo, da se pridno vadijo in se polnoštevilno udeležijo skupne vaje na dan zborovanja' Manjkati ne sme nobeden! Tudi vsi drugi v Radince! Na veselo svidenje. — Predsednik. +Šoštanjsk0 in vransko učiteljsko društvo priredita v četrtek, dne 14. julija ob pol lil. uri skupno učiteljsko zborovanje v Smartnem ,ia Paki z naslednjim dnevnim redom: 1. Predavanje poverjenika za uk in bogo-častje g. dr. Skaberneta o prosvetnem delu učiteljstva. 2. Predavanje nadzornika za šolsko vrtnarstvo g. A. Skulja o urejevanju in oskrbovanju šolskih vrtov. 3. Slučajnosti. Z ozirom na predavanja g. poverjenika za uk in bogočastje in g. nadzornika za šolsko vrtnarstvo vabimo najvljudneje še gornjegraj-sko, celjsko in slovenjgraško učiteljsko društvo, da se zborovanja v častnem številu udeleži. Prijave glede kosila je nasloviti na tov. Weberja, nadučit. v Smartnem_ na Paki. Opozorimo še posebno na jako ugodno železniško zvezo. Na svidenje! Vink0 Stopar, t. č. predsednik šoštanjskega učit. dr. -f Učiteljsko društvo za cerkniško - loški sodni okraj je zborovalo 14. maja t. 1. na Rakeku v zvezi z logaškim učit. društvom. — Po odhodu Italijanov smo imeli v okraju naenkrat 2 učiteljski društvi. Ker ne kaže, da bi se društvi s pičlim številom članov vzdržali tudi naprej, so sklenili člani obeh društev, da se združijo v prvotno učiteiljsko društvo, ki ima ime »'Logaško učiteljsko društvo«. S tem je prenehajo življenje obeh društev v okraju in z njim tudi delovanje obojih lunkcijonarjev. Radi tega so člani sprejeli skupna društvena pravila in poslovnik ter na podlagi teh 'izvolili 6 odbornikov in 3 namestnike. Le-ti so med seboj izvolili za predsednika tov. Kosina iz Igavasi, za namestnika tov. Napokoja iz Planine, tajnikom tov. Ponikvarja iz Starega trga, namest. tov. Doljaka iz Igavasi in tov. Šulerja iz Rakeka, blagajničarko tov. Mo-dic Alojzijo iz Dol. Logatca in za namestnico tovariš Irmo Remžgar iz Cerknice. Pregledova'lca računov sta tov. Punčuh Leop. iz Gor. Logatca in tov. Modic Marica iz Cerknice. Na inicioativo tov. Žnidaršiča, ki je predaval na zborovanju *0 smernicalh in organizaciji našega izvenšol-skega delovanja«, se je izvolil »Odsek za izven-| šolsko dedovanje«, katerega predsednik je tov. I nadzornik Kabaj, odborniki so tov. Znidaršič 'z Grahovega, Doijak, Napokoj in tov. Pogorelče-I va iz Planine. Društvo je nominiralo na tem zbo- rovanju tudi svoja zastopnika v okr. šolski svet in sta to tov. Kosdn in tov. Štravs iz Dol. Logatca. Za namestnika sta tov. Znidaršič in tov. Kozamernik Justina iz Dol. Logatca Na zborovanju je podal tov. nadzornik Kabaj navodilo za sestavo podr. učit. načrtov, posebno pa za zem-ljepisje in zgodovino. Dotaknili se je tudi urado-vanja zamud in drugih uradnih spisov, zlasti prošenj. + Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 23. junija 1921 ob 14. uri v šolskem poslopju v Radomljah. Navzočih je bilo 46 članov in članic. V svojem pozdravnem nagovoru pozdravi tovariš predsednik Tomo Pe-trovec gospoda nadzornika, katerega prisotnost je posebno vsled točke, ki obravnava podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino, potrebna. Nadalje omeni tovariš predsednik, da je neorganizirane tovariše in tovarjšice povabil k vstopu v naše društvo. Nekaj izmed te!h se je oa-svalo vabilu in odgovorilo, drugi pa se izogib-ijejo vsake organizacije. To so parasiti in take učne osebe niso vredne, da jih smatramo za *o-lege. Zapisnik zadnjega zborovanja se prebere 'n odobri. Tretja točka dnevnega reda je podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino. Z ozirom na ta načrt poda tovariš Turk smernice, po Katerih se je podrobni učni načrt izdelal. Na željo 'tnvariša Tomana prebere tovariš Knez podrobni učni načrt iz zemiljepisja za enorazrednice. Z ozirom na podrobni učni načrt iz domoznanstva za prva tri šolska leta, stavi tovarišica tajnica ta-le predlog: Vsak učitelj, ki je zaposlen v kamniškem okraju, naj izbira zgodovinsko snov, ki se tiče domačega kraja. V poštev pridejo različne pripovedke in pravljice, nanašajoče se na domači kraj, zgodovinski podatki domačega kraja; Turki, Francozi, Rokovnjači, itd., nadalje irnemt-nejše osebe, rojene v domačem kraju. Vso to snov naj zbira učitelj sam zase, da jo potem uporabi pri domoznanskem pouku. Z ozirom -a ta predlog prosi kamniško učiteljsko društvo, naj okrajni šolski svet da ta nalog vsem šolskim vodstvom, da se to izvede. Tovariš predsednik izrekla zahvalo vsem, ki so sodelovali pri odseku za sestavo podrobnega učnega načrta za zemljepis in zgodovino. Nato nadaljuje tovariš Ivan Stenovec svoj referat o naredbi ministrstva prosvete kraljevine SriS Br. 374, 19. januarja 1920, Beograd in mi. Vsebina referata ie bil način izvršitve telovadnega orodja; Prvi del referata izide na željo vseh v »Učiteljskem Tovarišu«. Vsi navzoči soglašajo z referatom In tovariš predsednik se zahvali predavatelju. j Pokrajinskega zbora UJU v Celju se udeleže naslednji tovariši: tovariš predsednik Tomo Petrovec, njegov namestnik tovariš Janko To-man, delegata sta tovariš Anton Germek in tovariš Miroslav Praprotnik, namestnika pa tovariš Rudolf Knez in tovariš Viktor Sotenšek. Nadalje se sprejme predlog tovariša Smaj-deka: Kjer se šole oficijelno udeleže procesne ali kake druge prireditve z učiteljstvom, mora biti udeležba šolske mladine pod šolsko zastavo. Ta predlog se pošlje poverjeništvu UJU v Ljubljano, ki ga predloži višjemu šolskemu svetu. Nadalje predlaga tovariš Šmajdek z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu«, da si morajo učitelji, ki hočejo biti udeleženi pri akcijskih družbah in pridobitnih zadrugah kot člani upravnega sveta ali odbora, izposlovati odslej dovoljenje višje šolske oblasti, sledeče: Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj takoj poizve, kaj je s to notico, in če je to res, naj stori vse potrebne korake, da se ta odlok prekliče. Ker ni nobenega predloga več, se zalivali tovariš predsednik zborovalcem, želi navzočim vesele počitnice in izaključji ¡zborovanje. + Belokranjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 25. junija 1921 v Metliki. Predsednik K. Barle pozdravi vse navzoče, piedvsem došlega gosta prof. Cemiča, našega rojaka in . okr. šolskega nadzornika M. Pretnarja, kateri se vedno radevolje odzove zborovanju. Po končanem pozdravu so zaorili živahni »živio« klici, nakar se je g. okr. šol. nadzornik M. Pretnar zahvalil za prisrčen pozdrav in v lepem govoru pojasnil cilj našega dela, upajoč, da bo rodilo zborovanje mnogo dobrih ukrepov v povzdigo in procvit narodnega šolstva. Nato se je prešlo na dnevni red. Zadnji zapisnik se je odobril, ne da bi se prečital, ker je ž a itak vsem znan iz »Učit. Tovariša«. O drugi točki dnevnega reda, kako postopaj učitelj pri zgodovinskem in zemljepisnem pouku, bi moral poročati tov. F.ranjo Lovšin. Ker ra isti ni utegnil posetiti zborovanje, je pa prečital njegov referat tov. Božo Račič. Reierat tov. Fr. Lovšina nam je nudil mnogo lepih naukov. Predsednik K. Barle je izrekel zahvalo tov. .Lovšinu za trud in prosil, da bi referat objavil tudi v »Učit. Tov.« Zelo lepo je nato opisal podrobno prosvetno učiteljevo delo med narodom, tov. Božo Račič. Zanimivo je podali smernice o podrobnem prosvetnem delovanju izven šole zlasti mlajšim tovarišem, posebno če jih zanese usoda v kraj, kjer ni ustanovljeno še nikako društvo za povzdigo narodne blaginje. Končno je predlagal naslednje resolucije: 1. Miaistarstvo prosvete naj založi več serij diapozitivov iz najrazličnejših strok, predvsem pa propagandnih in naj skrbi za zadostno število skioptikonov, da bodo predavanja uspešnejša in bolj zanimiva. — Vsak okraj imej svoj skiop-tikon. 2. Da se predavanja kar najbolj razširijo, naj se predavatelje primerno nagradi. 3. Pritegnejo naj se k podrdhnemu narodnemu delu tudi uradniki vseh strok in naj (se poa-lede prosvetnim odborom) predavajo v svojih strokah. Vse navedene resolucije je belokranjsko učiteljsko društvo soglasno sprejelo s pripombo, da naj iste udejstvi. Pov. UJU Ljubljana potom centrale v Beogradu pri ministarstvu prosvete. Predsednik je izrekel tov. Božo Račiču iskreno zahvalo za dobro uspelo predavanje in gi naprosil, da bi referat priobčil tudi v »Učiteljskem Tovarišu«. Tudi te referata tov. Tončiča o vzgoji veselega otroka smo prejeli dokaj zanimivih naukov. Med tovarišem Račičem in Tončičem se" je o tem razvila živahna debata samo glede nekaterih točk. V sploSnem je bil pa referat tov. Tončiča zelo skrbno zamišljen, zakar mu je predsednik izrekel priznanje in zahvalo za trud. Slednjič je 'poročal Se predsednik tov. K. Barlé o »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb«. Omenjeno društvo je zalo toplo priporočal, ker skrbi za zanemarjeno deco. Omenil je par slučajev, kako izdatno pomoč je dobila osirotela deca metliškega sodnega okraja. Apeliral je na vse navzoče, da naj vsak pristopi kot član v svojem sodnem okraju, če že tako društvo obstoja. Članarina je stala dosedaj 2 K letno. Sklenilo se je pa na zadnjem občnem zboru v Metliki, da se ta neznatna članarina poviša na 10 K letno. Priporočal je tudi, da naj vsak v svojem sodnem okraju vzbuja smisel za to pre-potebno društvo, da se ustanovi, kjer še ne obstoja. Za informacije in navodila o ustanovitvi takih društev je pa vsakemu on vedno na razpolago. Predsednik K. Barlé je tudi poročal o »Učiteljskem zdraviliškem domu«. Omenil je, da "e je zadrugi »Učiteljski zdraviliški dom« posrečilo doseči začrtani namen. Zadruga je kupila eno-nadstropno zgradbo (vilo Budapest) v Rogaški Slatini. V zgradbi je v devetih popolnoma opremljenih sobah 12 postelj in 5 divanov na razpolago. Zdraviliška doba enegia gosta traja največ 3 tedne, zato je v letošnji sezoni omogočen poset 80—120 gostom. V tem oziru je vabil vse navzoče, da bi pristopili v najobilnejšem številu k zadrugi: Pristop je mogoč slehernemu. Delež 1000 K in 20 K vstopnine se mora vplačili naenkrat ali pa tekom 10 mesecev v poljubnih 10 obrokih. Prijave se naj pošiljajo tov. šolskemu ravnatelju A. Gnusu na Dol pri Hrastniku. Po navedenih referatih se je vršila volitev delegatov za Celje. Izvoljeni so bili tov. K. Barlé, tov. Aleš Šoštarič, tov. Joško Zalar — namestniki tov. Novak Gregor, tov. Marija Za-krajšček in toy. Vida Božiči Društveni blagajnik V. Menard je nato pobral nekaj zaostale polletne članarine. Ostalo bo pa izterjal potom položnic, ker je društvo pristopilo k poštnemu čekovnemu uradu. Vpo-sial bo v ta namen vsakemu članu po 3 položnice; na prvi bo znesek zaostale polletne članarine, na drugih dveh pa četrtletni ostanek za drugo poJovico leta. Opozarja se vse člane, da ne bo kdo zavrgel položnice in da bo v redu plačeval, ker drugače irtia blagajnik prevelike sitnosti. Prosi se tudi, da bi vsak prej ko mogoče plačal celo članarino, ker se je Pov. UJU Ljubljana je parkrat obrnilo na blagajnika, da potrebuje večjo vsoto denarja. Ustrezite v tem oziru po svojih močeh! Pri slučajnostih se ni utegnilo veliko govoriti, ker je prekmalu potekel čas zaradi neugodne železniške zveze. Zborovalce je metliško učiteljstvo spremilo na kolodvor z željo, da bi se zopet prihodnje šolsko leto srečno sešli. Prihodnje leto pa naj bi nihče ne manjkal pri zborovanjih, ker le močna edinstvena organizacija stavi močan temelj za-početi zgradbi narodnega šolstva. V. M—d. + Učiteljsko društvo za celjski okraj }e zborovalo dne 23. junija t. 1. v Celju ob mnoga-brojni udeležbi. Predsednik tov. Sivka otvori zborovanje ter obvesti društvenike, da je predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve odobrilo nova društvena pravila. Čestita tov. Vioglar-ju ob priliki poroke g. tov. Knezovo ter jim že'j mnogo sreče; nadalje častita tov. Zdolšekovi na dobro prestalem izpitu. Na to nam poroča tov. predsednik o poteku in najvažnejših debatah širjega sosveta našega poverjeništva. Slišali smo marsikaj zanimivega, česar se v javnosti ni moglo obdelovati. Tov. blagajničar pnosi društvenike, da mu poravnajo drugo ¡polovico članarine najkasneje do 1. julija t. 1. Kot delegati za pokrajinsko skjupščino v Celju so bili izbrani: Sivka, Brinar, Schreiner Lj. in Voglar Fr. Namestniki: Bizjak, Wudler R-, Schreiner St. in Pesdevšek. Sledilo je na to predavanje tov. Bizijaka > matematičnem zemljepisju v osnovni šoli. Poslušalci so z vnemo in z velikim navdušenlem sledili zanimivim izvajanjem ter z glaisnim ploskanjem izrazili svojo zadovoljnost. Ker je bilo to zadnje zborovanje