Dom 103 Bilten Zavoda Marianum Veržej in salezijanskega poslanstva v Veržeju 2015 Družinski duh. Delavnost. Duhovnost. D ragi gostje Penziona Mavrica, Zavod Marianum Veržej se po desetih spoštovani obiskovalci Centra letih lahko ponaša z jasno identiteto, ki DUO in prijatelji Marijanišča, zajema družinskega duha, delavnost in Zavod Marianum Veržej spodobi se, da se vam ob izteku leta krščansko duhovnost. Da ni zadosten le 2015 zahvalimo ter vam na naslednjih sam sebi, temveč podaja roko vsem, se se po desetih letih lahko straneh predstavimo utrinke življenja odraža v pestri ponudbi in sodelovanju z ponaša z jasno identiteto, Zavoda Marianum Veržej in salezijanske-vsemi, ki nam prihajajo naproti, naj si bo ga poslanstva na desnem bregu Mure. to lokalna skupnost, socialne in vzgoj-ki zajema družinskega duha, no-izobraževalne ustanove, društva in Zavod Marianum Veržej je bil ustanovljen delavnost in krščansko združenja vseh barv in oblik širom naše konec leta 2005. V teh letih se je zgodilo duhovnost. marsikaj. Penzion Mavrica, nekakšen motor Zavoda, po prenovi starega »kloš­tra« nudi skromno, a udobno namestitev družinam, upokojencem, skupinam in po­sameznikom, željnim oddiha, srečanja s seboj in z bližnjimi ter spoznavanja novih krajev in ljudi. Center domače in umetno­stne obrti, nekakšne roke Zavoda, je prav tako v prenovljenih prostorih združil roko­delce z obeh strani Mure in z roko v roki z lokalno skupnostjo razvil kopico lastnih dejavnosti, ki dajejo obiskovalcem pečat tradicionalnosti, prenos domačih znanj in omogočajo razvoj izvirnosti. Tudi Marija­nišče, tiho srce Zavoda, mogoče najbolj prezrto, je v teh desetih letih živahno utripalo in po žilah obiskovalcev in gostov Zavoda ter v cerkveno in civilno družbo poganjalo krščanski etos in salezijanske­ga duha. domovine in preko meja Slovenije. V Zavodu Marianum Veržej tega male­ga jubileja nismo posebej praznovali, čeprav smo se ga zavedali in spominjali skozi vse leto. Najlepše darilo za pra­znovanje ste vendar vi, dragi dobrot­niki, obiskovalci in gostje. V tem letu ste Penzionu Mavrica prvič prinesli več kot 10.000 nočitev, z vašo pomočjo je zaživela nova rokodelska učna delavnica Centra DUO, programi Marijanišča pa dobivajo nove temelje. Sodelovanje z že omenjenimi partnerji uspešno poteka na vseh ravneh in v vse smeri. Kaj lepšega bi si lahko želeli ob desetletnici? Naj se na tem mestu posebej zahvalim dosedanjemu direktorju Zavoda Janezu Krncu, ki je pred desetimi leti z zaposle­nimi in sodelavci postavil temelj sodob­nega salezijanskega poslanstva v Verže­ju. Po petnajstih letih služenja v Veržeju ga je salezijanski predstojnik prosil za sprejem novih zadolžitev v salezijanski družbi in Janez je v duhu redovne po­korščine to sprejel. Na njegovo mesto je prišel Peter Pučnik, vedno nasmejanega obraza in poln novih idej. Želimo mu, da bo z ekipo zaposlenih in sodelavcev Za­vod Marianum Veržej uspšeno popeljal v drugo desetletje z novimi načrti, ki bodo goste in obiskovalce le še bolj obogatili. Dobrodošli torej v našem domu pod plašč Marije Pomočnice in k don Bosku, ki je znal v svojem razburkanem času narediti velike reči. Zakaj jih torej ne bi storili tudi mi v tem spreminjajočem se času? Le zaupati moramo v pomoč od zgoraj. Marko Suhoveršnik sdb Meseca avgusta si prevzel vodenje Da, res je zdaj ta pogled nekoliko Takole bi rekel: »Jaz sem pa Peter! Zadnjih pet let sem deloval v Ljubljani Zavoda Marianum Veržej. Kakšni so drugačen. Kot prvo, čemur želim dati Rad imam življenje, rad imam ljudi in na Rakovniku kot vodja naše zasebne začetni vtisi in občutki življenja in pozornost je, da bi vsi, ki delamo rad sem to, kar sem. V duhovniškem Glasbene šole Rakovnik. V skupnosti dela na prleški ravnici ob Muri? in sodelujemo v tej ustanovi, čutili poklicu sem srečen in dar veselja, ki mi sem bil odgovoren poklicno pastoralo Don Boskovega duha – salezijansko je bil podarjen, želim deliti tudi vsem in spremljanje naših kandidatov Ko mi je predstojnik slovenskih karizmo. Kaj to pomeni? Da bi se tistim, ki jih srečujem.« za salezijance. Veliko časa pa sem salezijancev, naš g. inšpektor Janez najprej čutili sprejete, spoštovane namenil posameznikom in družinam, Potočnik, dal namig za novo delovno mesto v Veržeju, sem se kar zdrznil in in odgovorne za naše skupno Kot salezijanski duhovnik se ki so želeli, da bi jih kot duhovnik poslanstvo. Zavedam se, da smo vsi, zgleduješ po sv. Janezu Bosku. takoj začel iskati razloge, da mi ne bi spremljal. ki smo v ustanovi, odgovorni za njeno Kakšna je bila tvoja dosedanja bilo treba iti v ta predel Slovenije in poslanstvo. Ne samo jaz ali samo salezijanska pot? Že lahko govoriva o Poleg teološkega in pedagoškega prevzeti omenjeno nalogo. Preprosto, salezijanci. Vsak posameznik je zelo lepih spominih ali je za kaj takega še študija si dokončal tudi specializacijo bal sem se naloge, ki bi me čakala šibek, če pa smo pripravljeni stopiti prezgodaj? za zakonskega in družinskega tukaj, saj se zavedam odgovornosti, ki skupaj, lahko naredimo marsikaj. terapevta. Zakaj si se odločil za ta jo vodenje Zavoda Marianum potegne Želim, da bi bil Zavod Marianum Seveda lahko govoriva o lepih študij in kaj si z njim pridobil? za seboj. Veržej prepoznaven po dobrih, spominih, saj se jih je nabralo že kar Prvi vtisi in občutki ob prihodu pa so Pri delu z dijaki v dijaškem domu, pri veselih in gostoljubnih ljudeh. Ekipa, nekaj. Najmočnejši pečat mi je pustilo bili drugačni – bistveno bolj prijetni. ki jo trenutno sestavljamo, ima te delovanje v Želimljem, kjer sem bil otrocih in mladih, ki sem jih srečeval Okolje sredi narave me spominja kapacitete in samo vprašanje je, če jih enajst let vzgojitelj v dijaškem domu na duhovno-počitniških programih na domači kraj in na dolgoletno bomo znali in zmogli živeti. in ob tem sem tudi devet let vodil ter pri mladih, ki sem jih srečeval delo v Želimljem. Kolektiv v Zavodu Marianum me je lepo sprejel, domačini tega kraja pa so se izkazali kot prijetni ter gostoljubni ljudje. Zakon in družina sta mi nekaj svetega, saj je ravno Veržej si poznal že prej. Do kod dobro družinsko okolje tisto, ki daje otroku možnost za sežejo tvoji spomini na Marijanišče in razvoj pokončne, spoštljive in umirjene osebnosti, in s tem kako si takrat gledal na salezijansko poslanstvo te ustanove? ohranja in daje človeku njegovo dostojanstvo. Marijanišče kot tako mi je do pred nekaj let zvenelo zelo zgodovinsko, iz časov, ko je v tem kraju cvetelo predvojno salezijansko delo. Ko pa sem v zadnjih letih večkrat obiskal Veržej, se mi je ta podoba spreminjala, saj sem čedalje bolj čutil utrip te hiše in skupnosti. Čutiti je bilo, da je ustanova namenjena družinam in mladim in to mi veliko pomeni. Verjetno je današnji pogled v vlogi direktorja drugačen. Kakšni so tvoji načrti in usmeritve za vse enote Zavoda Marianum? Želim si, da bi naša ustanova zmogla biti oaza za vse tiste, ki prihajajo k nam iskat notranji mir, duhovnost, sprostitev, veselje in prijateljsko povezanost. To bodo našli, če bomo najprej mi, ki smo v ustanovi, to živeli. In za to se želim truditi! Mnogi te (že) poznajo kot dobrega salezijanskega duhovnika ter veselega ter iskrivega sogovornika in spremljevalca? Kako bi se na kratko predstavil nekomu, ki prvič prestopi prag naše hiše? duhovno-počitniške programe za otroke in mlade. Pozneje sem tam deloval še štiri leta kot profesor Vere in kulture, čeprav v tem obdobju nisem več bival v Želimljem. To so bila zame doslej najlepša leta, še posebej, ker sem bil ves čas z mladimi in za mlade. To obdobje je bilo dobesedno posuto z vrtnicami, kar pomeni, ne samo s cvetjem, ampak tudi s trnjem. Vsekakor pa tega obdobja in dela zaradi nekaj trnovih bodic ne bi spreminjal. kot duhovnik, sem velikokrat naletel na njihove težave, ki so v času mladosti še posebej aktualne. Spoznaval sem, da lahko prav dobri odnosi v zakonu in družini bistveno pomagajo mlademu človeku, da se lažje spopada s svojimi mladostniškimi težavami. Zakon in družina sta mi nekaj svetega, saj je ravno dobro družinsko okolje tisto, ki daje otroku možnost za razvoj pokončne, spoštljive in umirjene osebnosti, in s tem ohranja in daje 5. 12. 2014 Odprtje razstave jaslic v Centru DUO s Katarino in Tomažem Lavrihom iz Šentlovrenca človeku njegovo dostojanstvo. To je bil glavni razlog, da sem se usmeril v ta študij in ga zaključil s terapevtskimi treningi vred. Kaj sem s tem pridobil? V zadnjem obdobju v Ljubljani sem prav s pomočjo te specializacije lahko bil v pomoč mnogim mladim, zakoncem ali družinam, ki so se znašli v stiski. Ker verjamem v moč dobrih odnosov, tudi vem, da lahko s pridobljenim znanjem pomagam drugim. Saj vemo, da so največkrat majhne in »neumne« stvari, zaradi katerih pridemo do konfliktov. A če te majhne stvari niso pravilno osvetljene, lahko postanejo zelo težke in boleče. Zato si kot duhovnik in salezijanec želim, da bi s pomočjo pridobljenega znanja, lahko ljudem, tako mladim kakor družinam, prinašal Božjo bližino, ki je prepoznavna v spoštovanju, odpuščanju, veselju in pristni krščanski ljubezni. V tvojem življenju ima glasba pomembno vlogo. Od kod to veselje in za kaj vse jo »uporabljaš«? Že od otroštva v meni živi močna ljubezen do glasbe. Verjetno sem to prejel po očetovi rodbini, saj so njegovi sorodniki resnično dobri pevci. Ko se mi je ponudila Tudi harmonika mi velikokrat pomaga, da lažje pridem do ljudi, da jim lahko prinesem veselje, pa naj bodo to otroci, odrasli ali starčki in starke. na Dolenjskem. 27. 12. 2014 Pevski sestavi različnih društev in sku-pin, ki delujejo v Občini Veržej, in mladi glasbeniki so pripravili božični koncert. možnost, sem začel tudi obiskovati glasbeno šolo in tečaje; najprej za klavirsko harmoniko, pozneje pa še za orgle in kitaro. Diatonična harmonika pa mi je nekako kar sama »zlezla pod kožo«. V letih, ko sem večino svojega dela posvečal mladim, mi je bila prav glasba »desna roka« pri mojem delu. Glasba je tista, ki razpoloži človeka, ki mu odpira srce in duha, da postaja dovzeten za nekaj več. Takrat človek ne posluša več samo z ušesi in ne gleda samo z očmi, ampak začne poslušati, gledati in čutiti s srcem. Zato se mi glasba zdi zelo dober pripomoček za delo z ljudmi. Tudi harmonika mi velikokrat pomaga, da lažje pridem do ljudi, da jim lahko prinesem veselje, pa naj bodo to otroci, odrasli ali starčki in starke. Res, neverjetno, kaj prebuja harmonika slovenskemu človeku v duši. Za konec se vrniva k utripu naše hiše. Kaj bi želel povedati obiskovalcem in gostom, ki prestopajo prag naše ustanove? Kot prvo jim želim, da bi se v našem domu počutili dobro in domače. Želim jim tudi, da bi vsak, ki od nas odhaja, odnesel s seboj kakšno misel, besedo ali dejanje, ki ga bo nagovarjalo k dobremu. Vsem, gostom in nam samim, ki smo odgovorni za hišo, pa želim položiti na srce zavest, da potrebujemo drug drugega. Le tako zorimo vsak na svoj način za poslanstvo, ki nam je zaupano. Salezijanske ustanove po don Boskovem zgledu na različne načine ohranjajo in razvijajo človeško ustvarjalnost in delo po vsem svetu. Izbrali smo nekaj zanimivih novičk. SALEZIJANSKI UMETNIŠKI CENTER V BETLEHEMU Center, ki ga vodi salezijanska skupnost Deteta Jezu­sa, združuje ohranjanje lokalnih rokodelskih tehnik in spodbuja ustvarjalnost in delavnost mladih Pale­stincev. Program je sestavljen iz učnega in praktične­ga procesa, v katerega se mladi vključijo po končanem teoretičnem delu, se specializirajo v določeni smeri, izdelujejo izdelke in ob tem tudi zaslužijo. Center spodbuja razne dejavnosti s pomočjo bivših dijakov in zahvaljujoč tehnološki opremi iz tujine omogoča odpiranje majhnih domačih delavnic. Za mnoge je to vir za premagovanje težkega položaja na tem obmo­čju. Svoje izdelke skušajo prodajati turistom kot spo­minke ob obisku Svete dežele, usmerjajo pa se tudi na tuje trge z zavestjo, da svet ne bi pozabil na zgo­dovino, tradicijo in potrebe palestinskega ljudstva, ki ohranja in prenaša ljubezen do umetnosti, pravice, miru in svobode. »SVETIŠČE GROZDJA« V BRENI Salezijanec Ricardo Lach, misijonar v Peruju od za­četka 80-ih let, se mirno sprehaja med sodi, v katerih zori vino iz salezijanske vinske kleti. Iz enega izmed njih natoči kozarec sladkega rdečega vina. »Poskusi­te,« pravi. »Dobro je,« se glasi odgovor. Pri naslednjem sodu poskusimo vino Torontel, belo ... gre za enega iz­med nagrajenih vin, »na katerega smo zelo ponosni …« O tem piše perujski dnevnik La República. Klet se nahaja v salezijanski ustanovi v Breni, blizu cerkve Marije Pomočnice. Sprehod po njej odkriva celotno zgodovino od njene ustanovitve leta 1930. Vina salezi­janske kleti so prejela kar nekaj nagrad na svetovnem vinskem sejmu Vinus v Argentini. Dobiček od prodaje omogoča delovanje ustanove Fundación Don Bosco. V sklopu ustanove deluje zavod, ki sprejema mlade z ulice iz celega Peruja ter jim nudi študij in pripravo na življenje. SALEZIJANSKI MUZEJ V PUNTA ARENASU Salezijanski muzej Mayorino Borgatello iz Punta Are­nasa v Čilu, kjer je deloval naš misijonar Martin Ma­roša, je prejel mednarodni pečat odličnosti Travellers Choice 2014 in ga uvrstil med svetovne turistične cilje. Priznanje podeljuje spletni portal Trip Advisor, vodil­ni med ocenjevalci turistično-kulturnih destinacij. Direktor Salvatore Cirillo na vprašanje, kaj obisko­valce najbolj pritegne, odgovarja, da na prvem mestu razstava o prvobitnih prebivalcih Patagonije, saj je edinstvena v svetovnem merilu, z vsemi predmeti, ki so jih med njimi zbirali salezijanski misijonarji. Na drugem mestu je razstava o rastlinstvu in živalstvu, ki preseneča z različnostjo in celostno predstavitvijo z natančnimi podatki, ki so stari 100 in več let. Nago­vori pa jih tudi razstava o ekonomskih virih pokraji­ne: nafta, premog in plin ter s tem povezana koloni­zacija Antarktike. DON BOSKOVI ROKODELCI IZ CHACASA Leta 1979 je misijonar Ugo kot konkreten odgovor na probleme revščine ljudi v župniji Chacas v Peruju, ki se razteza na 3 do 4 tisoč metrov visoko na vrhovih and­skih kordiljer, odprl šolo lesarstva in rezbarstva. Od takrat deluje že osem podobnih šol, ki jih obiskujejo učenci iz najrevnejših družin. Posamezne družine jih posvojijo in jim pomagajo, jim privzgojijo delovne na­vade in ljubezen do lastne zemlje. Rokodelsko zdru­ženje Don Bosco Chacas združuje vse, ki so se odločili slediti Ugovi ideji, da ne mislijo le nase, temveč hoče­jo pomagati ubogemu prebivalstvu v njihovih vaseh. Podpirajo mlade rokodelce in jih usmerjajo na dobro pot, da ustanavljajo lastne krščanske družine ter kot kateheti in animatorji pomagajo v oratorijih. Gre za pravo plavanje proti toku v boju z egoizmom, lenobi in lakomnosti. Združenje zaposluje nekaj sto mladih po kordiljerskih vaseh. Unikatne in ročno izdelane iz­delke prodajajo tako v Evropo kot v severno Ameriko. DON BOSKO V PROCESIJI PO ULICAH MORÓNA Španija je znana po številnih in množičnih procesijah, kjer milostne božje podobe in kipe svetnikov v uličnih sprevodih spremljajo številna združenja in velike mno­žice vernikov, ki se jim pridružujejo še večje množice turistov, željnih gnati svoje oči na pašo. V salezijanskem zavodu Morón de la Frontera pri Sevilji v Andaluziji so dvestoletnico don Boskovega rojstva obeležili na prav poseben način. Domačin kipar Manuel Martin Nieto je stesal nov kip sv. Janeza Boska. Predstavlja don Boska v zrelih letih in izraža mirnost ter njegovo duhovniško službo. Za roko drži otroka, odraz današnje mladine, ki potrebujejo don Boskovo vodstvo. 13. 3. 2015 Na Kovačičevem večeru je dr. Bogdan Kolar spregovoril o Martinišču v Murski Soboti ter o njegovem gojencu dr. Ernestu Frumnu. 5. februar – 14. marec 2015 Razstava in vodenje le-te nas je očarala in pogled na vsa ta ročna dela je preprosto osupljiv! Naj tradicija traja. Družina Golavšek iz Šoštanja RAZSTAVA PIRHOV IN VELIKONOČNEGA OGNJA 27. marec – 6. april 2015 Zelo lepi pirhi in vse pohvale izdelovalcem. Družina Gostečnik iz Raven na Koroškem Osemčlanska ekipa Primorcev iz Ilirske Bistrice si je ogledala vašo razstavo pirhov. Vsem sodelujočim iz­delovalcem pirhov vse pohvale in čestitke. Zelo lepo in vredno temeljitega ogleda. Janko Rutar z ekipo Vsem ustvarjalcem vse pohvale. Čudovite ideje, ustvar­jeno delo in verjamem, da je v vse izdelke vloženo tudi veliko ljubezni. Čestitam. Simona Kastelic 27. 3. 2015 Na velikonočni razstavi se je predstavi­lo 22 posameznikov in društev ter 13 skupin iz šol in vrtcev severovzhodne Slovenije. 31. avgust – 20. september 2015 Razstava je del programa »BioBlitz – 24 ur z reko Muro«, ki je potekal 12. in 13. junija 2015. Izdelki so nastali na likovnem natečaju »Mura – živa reka!«. ROKODELSKA USTVARJALNOST ŠKOFJELOŠKEGA 27. september – 30. november 2015 Cerkveni pevci iz Žalca in Petrovč smo občudovali vaše izdelke. Zelo lepa razstava. Aus Braunau am Inn sind wir gekommen und bewun­dern ihre Handwerkskunst. Wir bedanken uns sehr herzlich für die interessante Führung durch ihr Haus. Pensionistenverband Braunau [Prišli smo iz Brauna ob Innu in občudovali vaše roko­delske izdelke. Iz srca se vam zahvaljujemo za zanimivo vodenje po centru.] Gostje Penziona Mavrica ste znova napolnili nekaj strani knjige vtisov. Hvala za vse dobre misli, zahvalein pripombe. Zaposleni in sodelavci Zavoda se trudimo, da bi kar najbolj ustregli vašim potrebam. Zaposleni in sodelavci Zavoda Marianum Veržej v letu 2015: (stojijo) Janja Antolič, pomoč v lončarski delavnici; Irena Štampar, pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma; Marko Štajner, vodja Penziona Mavrica; Bernarda Žarković, Angelca Fekonja, kuharici; Urška Ambrož, lončarka; Klaudija Štajner, računovodkinja; Silva Žalik, sobarica; Ivan Kuhar, vodja Centra DUO; Tama Malužan, Ana Vajda, pomoč v lončarski delavnici; Jože Brečko sdb, ravnatelj salezijanske skupnosti in župnik; Tadeja Krajnc, podporna dejavnost visokošolskemu izobraževanju Centra DUO; (v prvi vrsti) Andrej Kotorščak, hišnik; Slavica Čuk, Vida Mužinčič, pomoč v Zavodu Marianum Veržej; Marko Suhoveršnik sdb, namestnik direktorja; Peter Pučnik sdb, direktor. Fotografiral je Grega Valič sdb, vodja Marijanišča in SMC Veržej. V Zavodu so ali še sodelujejo Janja Kosi, pomoč v lončarski delavnici, Milan Majcen, pomoč pri urejanju okolice in Nada Šadl, pomoč v rokodelski knjižnici. 9. 5. 2015 Na srečanju družin prvoobhajancev se je zbralo kakih 160 obiskovalcev. Otroci so spoznava­li Jezsua, starše je nagovorila mag. Mojca Magdič. I meli smo se zelo dobro in počutje v vašem Marijanišču je odlično. Osebje je zelo prijazno in gosto­ljubno. Vsekakor bo dober glas šel v deveto vas. • Družina Jagodnik, 30. 11. 2014 Prvič smo bili tukaj pri vas in nam je bilo zelo všeč. Zelo pestra ponudba – rokodelske delavnice, plavanje, izleti v okolico, zelo dobra hrana ter postrežba in nenazadnje duhov­na oskrba z mašo. Hvala za vse. Pri­jetno je bilo in še bomo prišli. Družina Klančar, Šentjošt nad Horjulom, 26. 2. 2015 V Veržeju sem se imela zelo lepo. Prišli smo za tri dni, sama pa bi os-tala še en teden. Eva Kekec, 12. 4. 2015 Preživela sva lep mini dopust v pre­lepem okolju Veržeja, v penzionu Mavrica, med prijaznimi in gosto­ljubnimi ljudmi. Dragan in Mojca Mermolja iz Gorič pri Golniku, 29. 4. 2015 Lepo sva preživela potovanje v pre­lepem okolju Veržeja in pri jutranji sveti maši v kapeli Bogu izročila dan. Za Veržej sva slišala od prijate­ljev in sva Bogu hvaležna, da sva tu­kaj preživela svoj dopust v prijazni družbi, osebju, hrani in naravi. Sem bova gotovo rada prihajala. Zlatko in Rebeka Brklje, 1. 5. 2015 Ko odklopiš vsakdanji tempo in se predaš energiji stvarstva, da te vodi skozi dan v družbi gostoljubnih, pri­jetnih, nasmejanih, toplih, srčnih, sočutnih ljudi, se počutiš dobro in narediš ogromno za svojo dušo in telo. Hvala gospe Bernardi in osta­lim v kuhinji, osebju na recepciji in vse dobro. Se še vidimo. Andrej in Damjana z Vrhnike, 3. 7. 2015 Čudovito okolje in gostoljubnost. Hvala vam za lepo preživeti vikend. Prekrasna stavba in ljudje, ki zanjo skrbijo. Marija in Alojz Lazar, 29. 7. 2015 Velika pohvala kuharicam, da so na­sitile naše lačne želodčke in vsako­dnevno poskrbele celo za slaščice. Celotno osebje je izredno prijazno (kar se v takšni ustanovi nenaza­dnje tudi pričakuje), kar dá prijeten občutek že na recepciji ob prihodu. Sobe so skrbno opremljene, ohra­njene in lepo urejene, pa še spi se zelo dobro! Vse dobro še naprej! Soboške animatorke ., 18. 10. 2015 27. 4. 2015 Zavod Marianum Veržej je obiskal vrhovni delegat za družbeno obveščanje v vodstvu salezijanske družbe, Filiberto González Plasencia. delavnica v Centru DUO 19. junija se je Center DUO razveselil novih prostorov za svoje poslanstvo. Pridobitev so predstavili širši javnosti na novinarski konferenci, sledila sta odprtje in blagoslov. N a novinarski konferenci, ki jo je vodila gospa Marja Do­lamič, so sodelovali direktor Zavoda Marianum Janez Krnc, etnolog dr. Janez Bogataj in vodja Centra DUO Ivan Kuhar. Dr. Janez Bogataj je s svojo kleno besedo predstavil širši kontekst rokodelstva in njegove poživitve ter vključevanja v sedanje življenje, ki postaja vse bolj »urbana« niša za sodobnega človeka. Primer dobre prakse, požrtvovalnega dela in izvirnosti vidi prav v današnjem od­ prtju nove učne rokodelske delav­ nice, ki tako zaobjema ta tip roko­ delskega centra, ko so obiskovalcu na voljo izdelki, istočasno pa se z lastnimi očmi prepriča, kje in kako nastajajo. Seveda je to neprecenlji­ va pridobitev za prenos znanja, ki je ena od pomembnih dejavnosti učne rokodelske delavnice. Janez Krnc je spregovoril o uresni­ čevanju tega projekta. S pomočjo salezijanske ustanove Don Bosco Jugendhilfe Weltweit in donator­ ja Leopold Bachmann-Stiftung iz Švice je Zavod Marianum uspel dokončati sodobno opremljeno učno delavnico, ki ustreza vsem predpisom in lahko sprejeme do 50 obiskovalcev, da se praktično seznanijo z obdelavo naravnih gradiv. Seveda je temu treba priš­teti zavzeto in garaško delo vseh zaposlenih v Zavodu Marianum, ki so z lastnimi rokami pomagali pri uresničitvi tega načrta. Ivan Kuhar je predstavil priročni­ški prvenec avtorice Urše Ambrož Malo šolo lončarstva. Po besedah dr. Bogataja je to drugi pravi rokodelski priročnik, ki je izšel v Sloveniji in si zasluži uvrstitev med učbenike na področju lončarstva. Vodja rokodelskega centra je nada­lje predstavil še poletno razstavo lesenih igrač z vsega sveta zbira­ telja in waldorfskega pedagoga Mohorja Demšarja iz Rudnega pri Železnikih, ki je na ogled v Pušče­njakovi dvorani Centra DUO. Sledila je krajša predstavitev delovanja Centra DUO in ostalih rokodelskih centrov, združenih v konzorcij, na področju soobliko­vanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji. S svojimi aktivnostmi spodbuja tudi k večji kakovosti rokodelskih izdelkov, k njihovi širši promociji in prenosu znanj na mlajše generacije. V novi učni rokodelski delavnici so se novinarji srečali še z roko­delci, ki so prikazovali nastajanje rokodelskih izdelkov in se lahko »v živo« vključili v njihovo delo. V krajšem kulturno-družab­nem programu ob odprtju, ki ga je pripravil Ivan Kuhar, povezovala pa ustanovi zelo naklonjena Marja Dolamič, so se zvrstili pozdravni govori, zahvale in čestitke, manjkala pa ni niti ubrana pesem kvarteta Jeruzalem. Dr. Janez Bogataj je z novo prido­bitvijo poudaril celovitost delova­nja rokodelskega centra, ki omo­goča, razvija in končno daje kruh zaposlenim, omogoča ohranitev rokodelskih izročil in prenos na mlajše generacije, kar Center DUO že uspešno počne. Janez Krnc je novo pridobitev poimenoval kar srce rokodelskega centra, saj bo to kraj srečevanj, sodelovanja, poučevanja in dopol­njevanja v rokodelskih znanjih. Še posebej se je zahvalil dobrotnikom iz Švice in njihovemu zastopniku, salezijancu Toniju Roggerju, ki je ob tej priložnosti prišel v Veržej in si v živo ogledal ne le nove prosto­re, temveč vse dogajanje, ki v njih poteka. Občinski svetnik in zastopnik ver­žejskega župana, g. Andrej Sraka, je s ponosom delil veselje z Zavo­dom Marianum ob novi pridobitvi in zaželel nadaljnjega uspešnega sodelovanja za dobrobit krajanov in celotnega območja. Dogodka sta se udeležili tudi pred­stavnici Centra za poklicno izrobra­ževanje Republike Slovenije Urška Marentič in Republiškega izpitnega centra Jelka Kozjak Jezernik iz Lju­bljane, in to s posebnim razlogom: štirim kandidatkam, ki so uspešno Die Tage in Slowenien waren für mich sehr beeindruckend. Vielen Dank für die wertvolle Arbeit für die Jugend. Ich sehe dass die Hilfe der Jugendhilfe Weltweit und des Leopold Bachmann – Stiftung aus der Schweiz hier Fruchte trägt. Alles gut für die weitere Arbeit. [Dnevi v Sloveniji so bili zame zelo navdušujoči. Najlepša hvala za dragoceno delo, ki ga opravljate med mladimi. Vidim, da je pomoč Jugendhilfe Weltweit in ustanove Leopold Bachmann iz Švice obrodila sadove. Vse dobro za vaše nadaljnje delo.] Toni Rogger sdb, Don Bosco Jugendhilfe Weltweit, Beromünster zaključile izobraževanje po NPK, sta podelili certifikate NPK lončar/ lončarka. Med njimi je tudi Urša Ambrož, zaposlena v rokodelskem centru Veržej, ki je slovesno prere­zala trak in tako simbolično odprla svoj novi delovni prostor. Kot se pri ohranjanju in prenašanju tradicije spodobi, je predstojnik slovenskih salezijancev Janez Potočnik, tudi zaslužen za novo pridobitev, le-to po skupni molitvi in prošnjah še blagoslovil. Gostje so se še dolgo zadržali v novem prostoru, velikem 170 m2 , in si na licu mesta ogledali procese izdelovanja rokodelskih izdelkov. Okrepčali so se v avli Centra DUO in si ogledali še razstavo lesenih igrač sveta v Puščenjakovi dvorani. ORATORIJ ZA DRUŽINE Oratorij za družine ni navaden ora­torij. To je oratorij, ki poleg otrok in mladih zaposli tudi njihove starše. Tako družine skupaj doživijo ozračje domačnosti in razigranosti, ki ga otroci in mladi že poznajo z župnij­skih oratorijev. Nekaj družin se k nam vrača vsako leto, kar pomeni, da je oratorij za družine program, ki jim je res pri srcu. Deset družin in 7 animatorjev je bilo dovolj za nepozaben teden, v katerem je bilo KARIKAMP KariKampa se je udeležilo 18 otrok in 8 animatorjev, ki sta ga prip­ravila Zavod Marianum Veržej in Škofijska Karitas Murska Sobota z župnijskimi Karitas. Udeležili so se rokodelskih delavnic, ki so potekale v novi učni rokodelski delavnici v Centru DUO, obiskali so čebelarski muzej na Krapju in spoznali posto­pek pridelovanje medu ter poskusili ROKOART KAMP Številčno sicer majhna skupina je imela na RokoArt kampu bogat in pester program, ki je vsakega ude­leženca zapolnil do zadnje minute. Prvi večer so se udeleženci preko igre ob tabornem ognju spoznali in ugotovili, da prihajajo iz celotne Slovenije. Nočna ploha je nekatere iz šotorov pregnala v varno zavetje zemljank. A to ni vzelo volje, da drugi dan ne bi neutrudno ustvarjali dovolj časa in priložnosti, da smo se drug drugemu nasmejali, drug drugemu prisluhnili, si podelili svoje življenjske izkušnje in sproščeno poklepetali. Teden smo začeli spro­ščeno, s celodnevnim namakanjem v Termah Banovci, nadaljevali z izle­tom v Motorikpark v bližini Gradca, obiskali zavetišče za medvede in si ogledali Don Boskov center in žu­pnijo sv. Janeza Boska v Mariboru. Dopoldnevi so bili namenjeni resnejšemu programu. Straši so medene dobrote. Terme Banovci so jim nudile odlično zabavo in osve­žitev v vročih dneh, animatorji pa so organizirali družabne večere ob ognju in vodne igre. Pozabili niso niti na jutranjo in večerno misel, sodelovali so tudi pri sveti maši. Na zaključni prireditvi so se otroci z animatorji najprej predstavili po skupinah, sledila je razglasitev re­zultatov ocenjevanja pospravljanja v lončarski delavnici. Po pridnem do­poldnevu jih je čakala pica iz domače krušne peči ter popoldansko kopanje v Banovcih. Zanimivih dni ni po­kvarilo prav nič, niti vedno toplejše sonce, ki je pripekalo na Trio kamp in na zemljanke, kjer so udeleženci spali. Ohlajali so se v termah Banov­ci, pri vodnih igrah, zvečer pa so se poveselili ob peki pajanega kruha in ogledu kakšne risanke. Zadnji dan jih je čakal še ogled in okušanje mede­razmišljali o osebnem odnosu do Jezusa, o tem kako kot mož in žena doživljata vero v svojem zakonu in življenju in tudi to, kako je njihova družina povezana z Jezusom. Ot­roci in mladi pa so imeli v tem času kateheze, ustvarjalne delavnice in igre. Popoldnevi so bili namenjeni družinam. Tako so lahko otroci prišli na svoj račun in svoje starše pridno »tunkali« v bazenih ter na njihovih hrbtih pisali grafite in tatuje s po­močjo kreme za sončenje. šotorov v Trio kampu, kjer so spali, prikazali so nekaj folklornih ple­sov, ki so se jih naučili na delavnici, starše pa so nasmejali še s pravim prleškim skečem. K pestremu programu so pripomogle že zgo­raj omenjene organizacije, pridne članice župnijskih Karitas iz Prlekije, sam program pa so izpeljali anima­torji pod vodstvom Ivana Kuharja, ki je bil tudi duša vsega dogajanja. nih dobrot v čebelarskem muzeju. Animatorji pod vodstvom Ivana Ku­harja so se zabavali skoraj tako kot otroci in se spoprijeli z vsemi delav­nicami, najprej pri pomoči otrokom, nato pa z izdelavo lastnih izdelkov. Udeleženci, ki so se pretekle dni v rokodelski delavnici srečevali z gra­divi in ustvarjali tako iz gline kot iz filca, so na zaključni prireditvi postali učitelji svojim staršem, ki so sedli za lončarska vretena. JEZIKO VNI KAMP Jezikovni kamp ni poletna ali kakšna druga šola, kjer bi se morali učiti, temveč družaben počitniški program, kjer se dogaja vse, kar spada k počitnicam, le da se otroci z animatorji ob igrah in delavnicah, na bazenu, pri druženju in spanju učijo še nemškega jezika. Spremlja- ORATORIJ Animatorji smo že tedne pred začetkom oratorija pripravljali pro­gram, načrtovali dejavnosti in zbira­li gradiva za ustvarjalne delavnice. Prvi dan je bil namenjen učenju oratorijske pesmi, medsebojnemu spoznavanju in predstavitvi de­lavnic. Preizkusili smo se v ročnih spretnostih in naredili prve izdelke. Drugi dan smo bili v času ustvarjal­nih delavnic deležni tudi prave te­kaške tekme na hoduljah. Po kosilu smo se odpravili v Terme Banovci, kjer smo se namakali v topli vodi, jo pa jih prijazne besede in budno uho voditeljice Klare. Ducat otrok in animatorjev je na letošnjem jezikovnem kampu spoznavalo lačno gosenico, ki se je spremenila v metulja, lončarsko delavnico in podvodni svet. Spoznavali so svoje dele telesa, seveda vse v nemškem jeziku. Vročino so premagovali s preizkusili vodne masaže, na skrivaj pa tudi koga »potunkali«. Dopol­dne so poleg ustvarjalnih delavnic tudi kateheze in molitve, s katerimi želimo otrokom in mladim približati Jezusa. Tretji dan smo med veliko igro spoznavali Slovenijo in se zaba­vali ob bansih. Poleg že omenjenih hodulj in obešenk imamo letos na oratoriju še angleško delavnico, pa športno, kjer otroci spoznavajo osnove juda in delavnico, kjer na­stajajo čudovite 3D risbice. Peti dan smo odšli na izlet v mestece Gam­litz v Motorikpark. Pot nas je vodila kopanjem v Termah Banovci in z vodnimi igrami, ki so postali kar vsa­kodnevno opravilo. Tudi na duhovno plat niso pozabili. Zgrnili so se pod plašč marijaniške Marije Pomočnice. Vse doživeto in naučeno so predsta­vili staršem na zaključni prireditvi in se tako za leto dni poslovili od zemljank in jezikovnega kampa. naprej do Gradca, kjer smo obiskali glavno hišo sester Frančiškank Brezmadežnega spočetja, ki jim pripada tudi s. Zalika. V Veržeju nas je že čakala večerja, potem pa smo odšli v Trio kamp, kjer smo zasedli zemljanke in šotore in si privoščili čisto pravo oratorijsko indijansko kampiranje. Na zaključni prireditvi so skupine predstavile kateheze in delo v delavnicah. Pripravili so še srečelov z dobrotami, ki so jim jih podarili mnogi dobrotniki in lokalni sponzorji. Skupaj s starši so druže­nje zaključili z okusnim piknikom. NO GOMETNI KAMP Nogometnega kampa se je ude­ležilo 16 otrok in 7 »spremljeval­cev«, ki so poskrbeli za to, da so bili treningi strokovno vodeni, da je bil prosti čas animiran in da ni bilo dolgčas. Začel se je v nedeljo zvečer s spoznavanjem in večerjo, s treningi pa so začeli v ponedeljek dopoldne. Sonce je neusmiljeno pripekalo ves čas nogometnega kampa, vendar se niso dali. Po­kazali so ravno prav vztrajnosti, navdušenja in dobre volje, da so zdržali vse naporne treninge, pogumno odigrali vse tekme in se trudili za »fair play«. Popoldanski čas so namenjali sproščanju mišic v prijetni vodi Term Banovci, kjer so se nastavljali sončnim žarkom in tekmovali v tem, kdo bo čim več časa zdržal nad vodno gladino. Veliko je bilo poskusov »tunkanja«, nekateri so bili uspešni, nekateri pa tudi ne. Zvečer smo imeli še drugi del strokovnih treningov, ko se je stemnilo, pa so si privoščili še ve­sele in družabne večere. S prijatelji iz NK Veržej so odigrali prijateljsko tekmo. Žal so tekmo izgubili, a so ob koncu nogometnega kampa pokazali več znanja in tako odšli novim zmagam naproti. 2.-6. 8. 2015 Za 16 udeležencev nogometnega kampa je 7 spremljevalcev poskrbelo strokovne treninge in animacijo prostega časa. 2. 8. 2015 Škof msgr. Peter Štumpf je v vasi svojega očeta v Bunčanih na povabilo vaščanov z veseljem obhajal svoj srebrnomašni jubilej. 21.-23. 8. 2015 Alja in Sašo iz Milonugero?Si! sta že drugo leto pri nas pripravila uveljavljeni medna­rodni festival argentinskega tanga Festivalito Rural. 30. 8. 2015 Župljani župnije Veržej so se udeleži­li tradicionalnega romanja ljutomerske dekanije k Mariji Zavetnici na Ptujsko goro. treh vasi Občine Veržej. Čeprav vas uradno spada v župnijo Križevci pri Ljutomeru, si bil vseskozi povezan z življenjem veržejske župnije. Že moji stari starši so zahajali v cerkev sv. Mihaela v Veržeju in prav tako moji starši. V tej cerkvi sem bil krščen. Ne vem, zakaj nismo nikoli zahajali v Križevce pri Ljutomeru, a se mi zdi, da je razlog ta, da naša vas spada pod občino Veržej, kar pomeni, da smo vrtec in osnovno šolo obiskovali v Veržeju. Zato smo tudi k verouku, k maši in na oratorij hodili v Veržej. Prihajaš iz velike družine. Za današnje družbene razmere je naša družina res velika. Imam Marijanišče gledam v pozitivni luči in prepričan brata in dve sestri. Nekoč ni bilo sem, da ima zagotovo dobro prihodnost, če se bo tu nič čudnega, da so imeli zakonci veliko otrok, še veliko več, kot v gradila globoka in pristna salezijanska pobožnost, še moji družini, pa čeprav so bili revni posebej pobožnost k Mariji Pomočnici, ki jo v Veržeju in preprosti ljudje. Preživljali so se s trudom svojega dela, da so si nekateri zelo častijo in se k njej obračajo z molitvijo prislužili vsakdanji kruh, a jim to ni rožnega venca. vzelo poguma, da ne bi imeli velike družine. To je naravno dobro za zavoda dal Anton Puščenjak, kjer naj Na kakšen način si se povezal s našo prihodnost. bi salezijanci ustanovili kmetijsko salezijanci in Marijaniščem? šolo. Delo se je v Marijanišču Čeprav prihajaš iz mlajše V osnovni šoli sem bil ministrant. skozi zgodovino spreminjalo, a generacije, vseeno povej, kako Naš voditelj je bil salezijanec pomembno je, da je kljub različnim daleč v otroštvo segajo tvoji Janez Krnc. Tako sem se preko težavam v domu ostal salezijanski spomini na Marijanišče? Kraj si raznih srečanj, ki jih je organiziral, duh. Ta še sedaj izvira iz prvotnega ga prvič obiskal in kaj vse se je približal tudi Marijanišču. Tam namena, saj v sklopu zavoda deluje dogajalo v njem? smo včasih imeli srečanje ali smo rokodelski center. šli igrat v igralnico. Ob večjih Marijanišča se spomnim iz Ob spominu na leta mojega slovesnostih je bila na dvorišču zgodnjega otroštva. V poletnih otroštva pomislim na salezijanca Marijanišča sveta maša. počitnicah sem zahajal na oratorij Martina Marošo, ki je dolga leta in včasih smo ob posebnih večerih Kasneje sem bil z Marijaniščem preživel v Veržeju. Spomnim šli v lepo kapelo Marijanišča, od se njegovih dolgih pridig in pa povezan preko animatorjev. V koder mi je v spominu ostal kip njegovih voženj s starim avtom, ki SMC-ju smo imeli večkrat kakšna Marije Pomočnice. ga je vozil še v svoji visoki starosti. srečanja in druženja v animatorski Nekaj sem izvedel iz pripovedovanja Imel je veliko življenjskih izkušenj, sobi ter v kletni igralnici. Sodeloval drugih. Povedali so mi, da je vedno zelo prijazen in pripravljen sem na poletnem oratoriju in pri posestvo za gradnjo salezijanskega povedati lepo besedo. nekaterih počitniških kampih. S salezijanci sem se povezoval tudi v župniji, kamor sem zahajal k verouku in k sveti maši. Odločil si se za salezijanski poklic. Kdaj in kako si začutil ta klic? O duhovnem poklicu sem začel razmišljati v zadnjem obdobju srednje šole, ko sem bival v Slomškovem dijaškem semenišču v Mariboru. Tisto okolje je bilo zelo pomembno za mojo nadaljnjo odločitev. Lahko rečem, da je bilo to potrebno in odločilno. Zato sem zelo hvaležen za obdobje dveh let, ko sem bival v malem semenišču. Imel sem možnost življenja v prijetnem in varnem okolju med sosemeniščniki in bogoslovci pod vodstvom spirituala (duhovnega voditelja). V tem obdobju sem ostal povezan z domačo župnijo, kamor sem ob nedeljah zahajal k maši in animatorski skupini. Ostal sem povezan tudi z nekaterimi salezijanci. Po končani srednji zdravstveni šoli sem se vrnil domov. Na ljutomerski gimnaziji sem obiskoval še peti maturitetni predmet ter tako srednjo šolo zaključil z maturo. V tem času sem veliko premišljeval in molil za pravo odločitev glede poklica. Povezan sem bil z župnikom, posebno preko svete spovedi, pa tudi z drugimi salezijanci na drugih področjih. Najbolj z Janezom Krncem v salezijanskem mladinskem centru. 8. septembra si izpovedal prve zaobljube v salezijanski družbi, pred tem si noviciat (leto priprave) preživel v Pinerolu, v Italiji. Kako se boš spominjal tega leta? Zagotovo se bom vedno spominjal, ko sem v rojstnem kraju sv. Janeza Boska, na Colle don Bosco, izpovedal prve redovniške zaobljube. V letu noviciata sem se veliko naučil in imam tudi lepe spomine. Začel sem več peti in igrati kitaro. Naučil sem se italijanskega jezika. Z nekaterimi sonovinci sem se zelo spoprijateljil in jih včasih kar malo pogrešam. Tudi magister novincev mi je bil v veliko oporo. Polno je spominov, ki jih bom dolgo ohranjal. Med njimi Župnija Veržej se že leta pona­ša z dejavno župnijsko Kari­tas, v kateri skupina mladih žena sooblikuje utrip tako župnij­skega kot krajevnega življenja. Pomoč pri razdeljevanju hrane, organizacija srečanj starejših, po­gostitve pri cerkvenih dogodkih, pomoč pri KariKampu, povezova­nje in sodelovanje v dogodkih na dekanijski in škofijski ravni so le nekatere njihove dejavnosti. Seveda se je župnijska Karitas an­gažirala tudi ob pomoči prebežni- Ob spominu na leta mojega otroštva pomislim na salezijanca Martina Marošo, ki je dolga leta preživel v Veržeju. Spomnim se njegovih dolgih pridig in pa njegovih voženj s starim avtom, ki ga je vozil še v svoji visoki starosti. tega, ko sem se rokoval s papežem Frančiškom in se pogovarjal z vrhovnim predstojnikom Angelom Fernandezom Artimejem. Zelo sem vesel in hvaležen za to. Vrniva se k veržejskemu Marijanišču. Kako ga vidiš danes in na kakšen način naj se razvija, da bo deloval v salezijanskem duhu? Marijanišče gledam v pozitivni luči in prepričan sem, da ima zagotovo dobro prihodnost, če se bo tu gradila globoka in pristna salezijanska pobožnost, še posebej pobožnost k Mariji Pomočnici, ki jo v Veržeju nekateri zelo častijo in se k njej obračajo z molitvijo rožnega venca. Če ji bomo ostali zvesti, nam bo gotovo izprosila še mnogo milosti in blagoslova za naš dom in župnijo. Je pa potrebno, da se na vseh področjih, kjer delujejo salezijanci, ohrani prednostna ljubezen do mladih in ubogih. Sv. Janez Bosko je mladim govoril: »Za vas živim.« Marijanišče naj sledi salezijanskim konstitucijam in pravilom, kakor jih je zapisal don Bosko in bo imelo lepo prihodnost na vseh področjih. 23. 9. 2015 Društvo za promocijo in zaščito pr­leških dobrot je v Zavodu Marianum pripravilo drugo ocenjevanje prleške tünke. kom, katerih pot je neposredno zadela tudi dekanijo Ljutomer. Zato je veržejski župnik pri nedeljskih oznanilih povabil k zbiranju oblek in hrane, katere koordinacijo je prevzela ena izmed sodelavk … in v zahvalo za njeno pripravljenost na njeno najbolj oddaljeno njivo ji je nekdo pripeljal in stresel zajeten kup zmečkanih in umazanih obla­čil. Verjetno je pozabil, kje v veli­kem Veržeju je zbirališče Karitasa … Kljub takim in podobnim pole­nom, ki jih kristjani očitno mir­no prenašamo, se je 9 sodelavk odzvalo na klic koordinatorke Karitas za nekajkratno pomoč v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni. Vtisi in spomini so zelo različni. Neposrednega stika s pre­bežniki sicer niso imele, a dela je bilo veliko. Pospravljali so smeti in zavržene obleke, ki jih v prostoru za spanje ni manjkalo, priprav­ljali so ležišča in menjavali odeje. Razkuževali so jedilne mize in pripravljali pakete hrane, posebej za moške, ženske in otroke. Velik problem je vzdrževanje higiene. Sodelovanje z drugimi organiza­cijami, kot so Rdeči križ in Civilna zaščita ter s policijo in vojsko je po začetnih težavah sedaj odlično in utečeno. Prihajajo tudi prosto­voljci iz drugih držav, prav tako Zdravniki brez meja. Odzivi sodelavk Karitas ob tej po­moči so različni. Vse opažajo, da prihaja veliko mladih, prav tako je zelo veliko nosečnic, seveda pa je odvisno od skupine do skupine. Dokler je avstrijska meja prepust­na, bo šlo, toda kaj bo, ko bodo deset tisoči ostali pri nas? Vodi­telji na to očitno nimajo pravega odgovora … M. P., B. V. in M. S. in dr. Ernest Frumen V naši hiši se vsako leto spomnimo naših dobrotnikov, še posebej veržejskega rojaka dr. Franca Kovačiča,ki je zastavil vse svoje moči, da je oplemenitil Puščenjakovo dediščino in dogradil Marijanišče. 4. 10. 2015 Osem udeleženk tečaja pisanja ikon je tudi letos pod vodstvom mag. Silve Božinove izde­lalo neprecenljive svete podobe. K ulturni večer, ki smo ga prip­ravili 13. marca 2015, je bil poseben, saj je povezal oba bregova Mure, vas in mesto, pre­ teklost in sedanjost. Ob spominu na dr. Ernesta Frumna, nekdanjega gojenca Martinišča in velikega dobrotnika obnove Marijanišča v Veržeju pred desetimi leti, je salezijanski zgodovinar dr. Bogdan Kolar predstavil ustanovitev in delovanje te salezijanske ustanove v Murski Soboti. Katoliški dijaški zavod Martinišče v Murski Soboti je bil na pobudo Jožefa Klekla in skupine zavednih Slovencev ustanovljen v času, ko se je Prekmurje ponovno povezalo z osrednjim slovenskim narodnim prostorom in so se le postopoma urejala vprašanja delovanja sloven­skih ustanov v mestu in pokrajini. Vodstvo dijaškega zavoda je prev­zela salezijanska družba, v kateri je bilo do tedaj že večje število članov iz Prekmurja. Prva leta je zavod deloval v skrajno skromnih raz­ Dr. Ernest Frumen, ki smo ga v nedeljo 19. oktobra 2014 pokopali v Otovcih na Goričkem, bi gotovo zaslužil kakšno poglobljeno zgodovinsko raziskavo, ki bi osvetli­la njegovo življenjsko popotovanje v Kanadi, kjer je živel in tudi umrl. Neverjetno rad je prihajal v župni­šče, ker je tam našel nekoga, ki je prisluhnil njegovi življenjski zgod­bi. Rad sem mu prisluhnil. O sebi in svojem življenju je povedal veliko težkega in tragičnega ... dr. Jože Bajzek 18. in 25. 11. 2015 Center DUO je pripravil delav­nico izdelovanja adventnih venčkov nekoliko dru­gače - iz gline. merah. Te so se izboljšale po delni zgraditvi novega poslopja. Poleg vzgojnega poslanstva v dijaškem domu in v oratoriju, kar je bilo postavljeno v temelje vseh priza­devanj, je zavod s kapelo postal žarišče češčenja Marije Pomočnice. Vse to in še več je dr. Kolar zapi­sal v zanimivi knjigi Martinišče v Murski Soboti, ki jo je v svoji zbirki Marijanišče v Veržeju izdal Zavod Marianum. Pravnik dr. Ernest Frumen (1916­2013), gojenec Martinišča, se je moral po vojni umakniti v tujino in je novi dom našel v Kanadi. S svojim darom je omogočil, da se je leta 2006 dokončala obnova Marijanišča v Veržeju. Salezijanski inšpektor Janez Potočnik je ob navzočnosti sobratov salezijancev, domačinov iz Veržeja, zaposlenih v Zavodu Marianum in sorodnikov pokojnega Frumna v avli Kovači­čeve dvorane blagoslovil ploščo z dobrotnikovo podobo v zahvalo in spomin. Ko sem spoznala g. Frumna, sem občudovala veličino tega moža. S svojimi dobrimi lastnostmi me je učil, kaj je pomembno v življenju. Včasih mislimo, da nas ljudje, ki jim peša spomin, ne razumejo več. Pa ni tako! To mi je dokazal prav g. Frumen. Naj še omenim nekaj primerov njegove skromnosti: čeprav sem vedela, kakšno je njegovo finančno stanje, mi ni nikoli dovolil, da mu kupim novo obleko. Dejal je: »Pojdi tja, kjer prodajajo rabljene stvari in mi prinesi, kar potrebujem!« ... Jožica Vegelj Kulturni večer je s pesmijo obo­gatila moška vokalna skupina KD Slavko Osterc pod vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak. Zbrane sta pozdravila Janez Krnc in župan Občine Veržej Slavko Petovar, program pa je pripravil in vodil Ivan Kuhar. Z dr. Ernestom Frumnom sem se prvič srečal v Kanadi, v mestu Hamiltonu, ko sem kot predstojnik slovenskih sa­lezijancev obiskal župnijo sv. Gregorja Velikega, ki jo vse od njenega začetka vodijo slovenski salezijanci. Že ob najinem prvem srečanju sem začutil njegovo močno navezanost na salezijance ter veliko hvaležnost za vse, kar je po njih prejel. Zaupal mi je, da njegovi prvi stiki s salezi­janci segajo v čas njegove mladosti, v leta, ki jih je preživel kot gojenec v salezijanskem zavodu Martinišče v Murski Soboti ... Lojze Dobravec Vabljeni v letu 2016 Datumi in dogodki so informativni in se lahko spremenijo. Organizatorji si pridružujejo pravico do sprememb. Spremljajte nas na www.marianum.si ali prisluhnite obvestilom na Radiu Ognjišče. Gospa Silva Žalik spada med prve »stebre« zaposlenih v Zavodu Marianum Veržej. Kot sobarica pozna vsak kotiček naše hiše in se skrita pred očmi gostov trudi za njeno čistočo in urejenost. Prav je, da jo spoznamo tudi mi. Prihajate z druge strani Mure, iz Prekmurja. Doma sem v Lipovcih. Moža sem priženila na našo doma­čijo. Rodila sta se nama dva otroka, hči Janja in sin Bojan. Sedaj sta že oba odrasla in poročena. Zaposlitev v Zavodu Maria­ num ni vaša prva. Kje ste si kruh služili pred tem? Kot večina prebivalcev Po­murja sva se oba z možem zaposlila v podjetju Mura, ki je v zlatih časih dajalo kruh številnim družinam v širši okolici. Tam sem delala celih 27 let. Delo je bilo prijetno, a v tistih prelomnih časih so se že Prvič sem prišla začeli kazati znaki, da ne bo vedno tako dobro. Ker sva v Marijanišče, ko se je imela otroka še nepreskrblje­ sin Bojan pripravljal na, sva še pred začetkom propada podjetja začela iska-na prejem zakramenta ti nove možnosti zaposlitve. prvega svetega Kdaj ste prvič slišali za Mari-obhajila in so imeli janišče v Veržeju? naši prvoobhajanci v Veržejsko Marijanišče je v naši okolici poznano že od Marijanišču duhovne nekdaj, pravzaprav od svoje-vaje.ga začetka. Sama sem prvič prišla v Marijanišče, ko se je sin Bojan pripravljal na prejem zakramenta prvega svetega obhajila in so imeli naši prvoobhajanci v Marijanišču duhovne vaje. To je bil nekakšen začetek obiskovanj, saj sta otroka sem še večkrat prihajala na duhovne vaje. Tu sta imela tudi duhov­ne vaje v pripravi na birmo. Kako pa ste prišli k nam v službo? Otroka sta odraščala in sta redno obiskovala otroški festival Čarna Mura ter na njem sodelovala kot animatorja. Ob neki priložnosti je naneslo, da je tedanji direktor Janez Krnc ome­njal prosto delovno mesto, Bojan pa je takoj »ponudil« mene. Janez mu je prisluhnil in me povabil na razgovor za zaposlitev. Takoj sem zamenjala službo in tako začela delati v Zavodu Marianum Veržej. Čeprav v Zavod prihajam v službo, pa se z družino z veseljem udeležujem tudi raznih prireditev ter razstav, ki jih Zavod Mari­anum organizira. Seveda so stalnica tudi romanja ob prazniku Marije Pomočnice. Po začetnih letih so in še prihajajo novi sodelavci, zato se ko­lektiv širi. A kljub temu se trudimo, da ohranjamo domačnost med nami in do gostov, vsak pač na svoj način. Vedno ponavljajoče pospravljanje in čiščenje zna biti dolgo­časno. Ali se pri tem opazi, kdo so bili gostje našega doma? Delo sploh ni tako enolično, kot se zdi. Kljub na videz ponav­ljajočemu se opravilu s sodelavci vedno doživimo kaj novega in zanimivega. Prav gotovo sobe odražajo, kdo je v njih bival. Odnos gostov je različen, a na splošno so obiskovalci prijetni. Tudi zato se trudim, da bi jim bilo pri nas lepo in udobno. 29. – 31. januar 2016 Pevski vikend . Druženje in stro­kovno delo za otroške in mladinske pevske zbore. Pevski vikend bomo zaključili s sveto mašo, pri kateri bodo otroci svojim staršem poka­zali, kaj so se novega naučili. 31. januar 2016 Praznik don Boska . Praznična sveta maša ob 9.30. 5. – 7. februar 2016 Lepo je res na deželi . Družabni vikend za kmete. 6. februar 2016 Pomladansko srečanje animator­jev oratorija . Predstavitev gradiv za poletni oratorij ob 9.00. Program pripravlja ZAO MS škofije. 6. februar 2016 Pustno rajanje v maskah za dru­žine . Priložnost bo za druženje, igre in kramljanje ob domačih dobrotah mamic. Izbrali bomo tudi dve najboljši maski: med starši in med otroki. 21. – 23. februar 2016 Duhovne vaje za ministrante Počitniško, zimsko, duhovno, družabno srečanje za ministrante in ministrantke. 26. – 28. februar 2016 Duhovne vaje za 9. razrede OŠ in srednješolce . V času od­raščanja se velikokrat srečujemo s svojo nemočjo, krhkostjo ter nezadovoljstvom, ki nam jemlje pogum. Na duhovnem vikendu bomo iskali tiste bisere svojega življenja, zaradi katerih lahko gre­mo pokončno skozi življenje ter z njimi bogatimo še druge. 4. – 6. marec 2016 11. – 13. marec 2016 18. – 20. marec 2016 15. – 17. april 2016 22. – 24. april 2016 Vikend za prvoobhajance . Du­hovno družabni vikend za prvo­obhajance. informacije: s. Zalika Svenšek (031 326 923) 11. marec 2016 Kovačičev večer . v spomin dr. Franca Kovačiča. 18. marec 2016 Odprtje 8. razstave pirhov . Tra­dicionalna velikonočna razstava pirhov. 15. – 17. april 2016 Vikend za zakonce: »Pa ravno MI(DVA)!« . Vikend program za družine in zakonce bo staršem omogočil čas za osebno delo, po­govor v paru in v skupini, molitev, spoved, druženje …, otrokom pa za igro, delavnice, veselje ... 6. maj 2016 Odprtje razstave čipk in ročnih del . Ustvarjalnost pomurskih klekljaric in članic Društva upoko­jencev Veržej. 7. maj 2016 Srečanje družin prvoobhajancev . Izobraževalno družabno sre­čanje družin prvoobhajancev od 9.00 do 14.00. Program je prip­ravljen posebej za prvoobhajance in posebej za starše. 21. maj 2016 Vigilija ob prazniku Marije Po­močnice . Ob 19.00 sveta maša v Kovačičevi dvorani Marijanišča, po sveti maši procesija z lučkami in mi­lostnim kipom v župnijsko cerkev. 22. maj 2016 Romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice . Ob 14.00 molitvena ura za duhovne pok­lice, nato slovesna procesija z milostnim kipom do Marijanišča. Ob 15.00 slovesna sveta maša na dvorišču Marijanišča. 17. junij 2016 Odprtje poletne razstave . Pole­tno kulturno presenečenje. 1. – 8. julij 2016 Oratorij za družine . Program za družine, ki je v dopoldanskem delu programa podoben oratoriju (za starše je program pripravljen po­sebej), popoldanski program pa je počitniški (vsaka družina si ga lah­ko oblikuje po svojem okusu). 3. – 7. julij 2016 KariKamp . Počitniški program za otroke iz socialno šibkejših družin. Program je pripravljen s sodelavci župnijskih Karitas MS škofije. 10. – 12. julij 2016 Ministrantski kamp . Počitniško, poletno, duhovno, družabno sreča­nje za ministrante in ministrantke. 11. – 16. julij 2016 Župnijski oratorij . Poletni poči­tniški program za otroke in mlade. 17. – 21. julij 2016 Ustvarjalni kamp . Nekaj progra­ma bo skupnega, delno pa bo raz­deljen po interesnih skupinah. RokoART kamp (počitniško ust­varjanje z rokodelci za osnovno­šolce). Jezikovni kamp (zabavno učenje tujega jezika ob kopici počitniških aktivnosti za osnovnošolce). FotoART kamp za mlade (ustvar­jalni fotografski kamp za mlade od 15. do 25. leta). 31. julij – 4. avgust 2016 Športni kamp . Nekaj programa bo skupnega, delno pa bo razde­ljen po interesnih skupinah. Nogometni kamp (nogometno duhovno počitniško kampiranje za fante od 12. do 15. leta). Plesni kamp (plesna ustvarjalnica ob kopici počitniških aktivnosti za osnovnošolce). Kolesarski kamp (kolesarsko du­hovno počitniško kampiranje za osnovnošolce in srednješolce). 12. – 14. avgust 2016 Duhovne vaje za zakonce MS škofije . Duhovne vaje za družine iz murskosoboške škofije. Organizirata zakonca Bohanec. 26. – 28. avgust 2016 AnimaKamp . Druženje anima­torjev oratorijev MS škofije. Pro­gram pripravlja ZAO murskoso­boške škofije. 26. – 28. avgust 2016 Zakonci z najstniki (Najstniki od­hajajo, kaj pa midva?) . Vikend je namenjen staršem in njihovim otrokom, ki so v odraščanju, saj se veliko staršev sprašuje, kako se so-očiti z dejstvom, da otrok odhaja in ostajava sama, odraščajoči otrok pa, kako se postaviti na svoje noge in ob tem ne izgubiti stika s starši. 25. september 2016 Miholov sejem . Župnijsko žeg­nanje, Miholov rokodelski sejem in predstavitev folklornih skupin. 7. – 9. oktober 2016 Tečaj pisanja ikon . Poglobitev v svet umetnosti in duhovnosti vzhodnih Cerkva z izdelavo ikone vodi mag. Silva Božinova. 2. december 2016 Odprtje 9. razstave jaslic . Raz­stava slovenskih jaslic, otroških in mladinskih jaslic iz Pomurja.