50
Politični pregled.
Vseučilišče v Trstu. Deželni zbor v Trstu vsako leto ponovi resoluciji za osnovo italijanskega vseučilišča v Trstu. To je storil tudi letos Slovenski zastopniki ugovarjali so tej resoluciji, ker se jim v Tr-itu še ljudske šole ne dovolijo. Bolj nego je Italijanom za varstvo njih narodnosti treba italijanskega vseučilišča, je za ohranjenje slovenske narodnosti treba slovenskih ljudskih šol. Resolucija deželnega zbora bode pač ostala brez uspeha Za osnovo italijanskega vseučilišča ni prave potrebe, ko so ž • italijanske stolice na vseučilišči v Inomostu. Na vseučilišči v Trstu bi se pač tudi ne gojil bas avstrijski duh. Zaradi tega ne verujemo, da bi kaka avstrijska vlada se odločila za osnovo italijanskega vseučilišča v Trstu.
Goriški katoličani pripravljajo se na neko romanje v Eim. Možje, kateri pripravljajo to romanje so gotovo dobri katoličani, ker liberalci se za take stvari ne brigajo. Dotični odbor je pa vendar dal nabiti le italijanske plakate, kakor bi v Gorici ne bilo Slovencev. Ta dogodek je pač najboljši dokaz, da tudi dobri katoličani niso v narodnem oziru pravični, da se torej s samo katoliško politiko še ne da rešiti narodno vprašanje v Avstriji, kakor radi nekateri trdijo pri nas. Poleg potegovanja za vero, se moramo torej vedno boriti tudi za pravico naše narodnosti in nobenemu ne smemo preveč zaupati. Kadar gre za pravice Slovanov, je pri Nemcih in Italijanih malo razlike, naj si bodo že konservativci ali liberalci, če morda kaki lastni politični interesi ne zahtevajo nekoliko ozira.
Hohenwartova nezaupnica. — 67 volilcev, največ županje in občinski svetniki, je izreklo grofu Hohenwartu svojo nezaupnico. V tej nezaupnici gorenjski kmetje naglašajo, da je grof Hohenwart s svojim postopanjem pokopal ugodno reformo grofa Taaffeja. Mi smo o postopanji grofa Hohenwarta že ob svojem času izrekli svoje mnenje. Grof ni deloval samostojno, temveč na izrecno željo konservativnega kluba, kateri se ni mogel sprijazniti z razširjenjem volilne pravice, ker so se nekateri njegovi Člani tresli za svoje mandate. Gorenjska nezaupnica torej ni tolika nezaupnica grofu Hohenwartu, temveč nezaupnica Hohenwartovemu klubu, katerega politiko je grof izvajal. Ta nezaupnica je torej nekak opomin za slovenske poslance, da morajo v prvi vrsti zastopati koristi slovenskega naroda, ne pa le interesov nemških konservativcev.
Državni zbor se snide dne 20. t. m in bode v pomladnem zasedanji glavno njegovo delo državni proračun. V odseku se bode proračun rešil do Velike noči, po Veliki noči se pa začne budgetna debata. O Binkoštih se pa konča zborovanje. Sedaj še ni določeno, katere stvari pri Jejo poleg bud-geta še v pomladanskem deželnozborskem zasedanji na vrsto. Vlada bi rada, da se kmalu reši nov kazenski zakon. Mnogi politični vodji niso za to, ker jim načrt tega zakona, kakor ga je sklenil odsek, ne ugaja. Najbrž se torej še ta stvar oi-loži. Velicih stvarij ta zbor pao ne bode dovršil, ker je koalicijska večina sestavljena iz preraziičnih elementov, da bi mogla biti za kako uspešno delo, ker se je treba vedno bati, da se razbije. Res je, da so konservativci že večinoma zatajili svoja načela, ali ozir na volilce jih pa vendar le sili, da v vsem ne morejo hoditi za liberalci.
Nemčija. — O povodu, zakaj se je cesar Viljem pobotal z Bismarckom, bivšim nemškim kancelarjem, s katerim je živel v nasprotstvu cele štiri leta, se govori in piše na vse strani. Eni hočejo vedeti, da je Viljem storil to z ozirom na notranje razmere Nemčije, drugi pa in to v prvi vrsti angleški listi trdijo, da za to, ker se cesar hoče bolj približati Rusiji in je to le s pomočjo Bismarcka mogoče, kateri edini uživa še neke simpatije v Peterburgu Prav lahko mogoče, da bo na tem kaj resnice.
Srbija. — Radikalci so pričeli odkrit boj proti kralju. V nekaterih krajih vršile so se že veleizdajske demonstracije. Da je   pa temu tako,   in da radikalci   za nobeno   ceno nečejo
51
podpirati neve vlade, je vzrok edino Milan. V tega radikalci nimajo zaupanja, laktičen vladar je pa zdaj ta in potem je lahko umevno, zakaj ta nasprotstva. Milan postopa baje prav oblastno. Razmere v Srbiji so povsem zamotane. Nevarnost je velika, da ne nastane prava vstaja proti dinastiji Obrenovičevi.
Rusija. — Zadnje dni zbolel je ruski car za plučnico. Zdravje se mu je zdaj že na bolje obrnilo in upati je, da okreva. Zatrjuje se pa, da je bila v gotovem trenotku nevarnost, da ne okreva več, že prav  velika.
Francija. — Dne 5. t. m. v jntro usmrtili so z gui-lotino anarhista Vailanta, ki je v poslanski zbornici vrgel bombo. Z raznih stranij se je delalo močno na to, da bi se Vailant pomilostil, a republikanski predsednik Carnot je vkljub temu obsodbo na smrt potrdil. Vailant je umrl k)ičoČ: Smrt človeški družbi, živijo anarhija! Ob usmrtenji se ni kalil javni mir od strani gledalcev, kajti v svrho zabranitve kakih mogočnih neredov storile so se posebno priprave