Gospodarski in političen list za KprošKe Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
v Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuš).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročilinain in-, serati naprej, Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 9.	V Celovcu, v soboto, dne 30. aprila 1910.
Leto III.
Koroške razmere.
i.
Mnogo «e je pisalo v zadnjem času po slovenskih časopisih o Koroški, o deželi, kjer je brezpravnost, tlačanstvo, nemški terorizem in brezpri-merno zatiranje slovenskega ljudstva dospelo, če še ne na višek, pa vsaj do visoke stopinje; dokaj vesti so prinašali časniki in marsikaj se je ukrenilo od vodilnih krogov. A kljub vsemu se zdi človeku, da je bilo pri vsem le malo ali nič uspeha; neznosne razmere obstojajo dalje in večina koroških Slovencev ima le to prepričanje, da rešitve za slovensko ljudstvo na Koroškem ni več in da bodemo le prekmalu na popolnoma potujčeni zemlji, kjer še ohranimo kak ostanek. Črnoglede so te misli in marsikomu se bodo zdele pretirane, a vsak, ki pozna razmere koroških Slovencev in ki ima priložnost primerjati njih napredek, oziroma nazadovanje z napredkom drugih avstrijskih Slovanov, ali tudi Slovencev v drugih pokrajinah, se mora žallbog prepričati kolikortoliko o njih resnici.
Piše in govori se v sedanjem času o človekoljubju, o napredku humanizma in sklicuje se na dvajseto stoletje, če se je zgodilo kje kaj nepravilnega, kaj tiranskega; ali koroški Slovenci se nimamo povoda sklicevati na kulturni napredek, ni se nam treba opirati na dvajseto stoletje, kajti ravna se z nami, kakor se je ravnalo v dvajsetem stoletju pred Kristom, ali pa še prej s — sužnji, ki so zidali egiptovskim kraljem njih piramide. Za nas tok dolgih stoletij in napredek človeške omike ni prinesel nič dobrega. Ustvaril je kvečjemu nova umetna sredstva, s katerimi se nas pod pretvezo blagih in dobrih namenov lahko mirno in polagoma davi in uničuje.
Zgodovina koroških Slovencev je prežalostna, polna trpljenja in polna izgledov nesrečnih slovenskih svojstev in vsa zgodovina teh dogodkov se je podedovala od rodu do rodu in je še sedaj edina zapuščina naših očetov. Vse iztočne alpske dežele so posedovali nekdaj naši očetje. Koroška je obse-
gala razun današnje Koroške tudi vso Štajersko, velik del Solnograške in Zgornje Avstrijske, na jugu Kranjsko in nekaj Goriške.
V vseh teh krajih so bivali korotanski Slovenci. Imeli so svoje samostojne kneze in se sami vladali. Toda to se glasi kakor pravljica iz davnih dni, kajti kratko so nam sijale zvezde prijazne. Pri li so Obri. Slovenec jim je postal podložen, Slovenec je postal tlačan in je tlačan še dandanes. Hlapčevski duh se mu Je vrinil v meso in kri in še dandanes je pri ostankih nekdanjih Korotancev hlapčevski duh glavno svojstvo. Navadili smo se pokorščine in hlapčevanja; samostojnost in samozavest sta izginili. Le za kratek čas nas je Obrov rešil Samo, po njegovi smrti smo kmalu prišli v dotiko s tistimi sosedi, ki jih imamo še dandanes. Bavarci so najprej podjarmili Koroško; za Bavarci so zagospodarili Franki, in odslej smo že čez enajst sto let v nemških okovih, že čez enajst sto let služimo kakor hlapci nemškim gospodarjem. To dolgo hlapčevanje tvori našo žalostno zgodovino. Kaj so delali Nemci z nami P Izprva smo imeli še nekaj svojih pravic, še se je naš jezik upošteval; tuji knezi, ki so nad nami gospodarili, so se na gosposvetskem polju vmeščavali po slovenskem obredu ; še precej časa so tuji gospodarji Koroško (ki se je sicer tekom časa vedno bolj krčila v današnje meje) smatrali za slovensko deželo. Ali pri vsem tem so si prizadevali na vse možne načine, da bi jo čim prej ponemčili. Najlepše kraje so dobivali solno-graški, bamberški in drugi cerkveni knezi v svoje roke in v teh krajih so ti marljivo naseljevali naseljence. Tudi posvetni oblastniki so na svojih po-sestfih naseljevali Nemce in po mestih so pospeševali povsodi nemški živelj. Nemški grofje in vitezi so se naseljevali po Koroški; tekom časa je Slovenec, ki jo pripadal kmetskemu stanu, postal podložnik svoje posvetne in cerkvene gosposke. Ta je bila tuja in je negovala tuj živelj v deželi; to se pravi: ponemčevala je deželo. Slovenskega plemstva ni bilo, Slovenci so pripadali samo podložnemu kmetskemu stanu in ta je bil skozi vsa sto-
Javna zahvala.
Uredništvo, upravništvo In konzorcij lista pravih, narodnih koroških Slovencev „Korošec“ se tem potom ndano in spoštljivo zahvaljnjejo g. dr. Brejcn za njegovo Izdatno reklamo, ki jo je razvil na zadnjem zborovanju katoliškega političnega društva z dne 28. t. m. v Celovcu. Mož se je sicer pri tem hudo napenjal, prodno je mogel naslikati delovanje „Korošca“ kot zelo uspešno, a sadovi njegovega frnda so se to pot (kakor še nikdar v njegovem žlvljenjn, takoj pokazali. Upravništvo „Korošca“ le namreč dobilo takoj po shodn od zborovalcev samih veliko število zanesljivih in trdnih naročnikov.
Kdor še sedaj ne vernje, da je dr. Brejc delaven na Koroškem, temu se nikdar ne odpre oči.
Vztrajnemu našemn agitatorju gosp. dr. Brejcn še enkrat iskrena zahvala. Koroški Slovenci, torej le pridno naro-čajte in čitajte naš toliko hvaljeni in v nebesa povzdigovani listII
Upravništvo, uredništvo In konzorcij „Korošca"-
lÄSLÄÄJ
PODLISTEK.
Celovški „turnar“.
Povest iz starih časov.
Spisal Ferdo Plemič.
III.
Minil je marsikateri mesec in da>. Metka je zapuščena zdihovala pri svoji materi. Jurija namreč ni bilo več na spregled od onega dne, ko ga je obiskala v zvoniku. Bolau ni bil, ker še je donel vsako uro zategli glas njegovega roga s stolpa dol. Zato pa je Metka upravičena sklepala, da je Jurij povsem pozabil nanjo. Včasi se je polastila uboge deklice želja, splezati zopet tja gor v zvonik in vprašati njega, ki ga je toli ljubila, kaj pomeni, da se je ne spomni več. Ali vsakikrat jo je zadržal dekliški ponos. la zopet je Cula, da se Jurij v slednjem času pogosto oglaša v krčmi tik farne cerkve ter da tam posedeva ure in nre, mračnega Cela in bledega lica. In v srce jo je žalostila ta ■ovica. Da se je udal Jurij v pijačo, tega ni mogla razumeti. V svesti si je bila, da ona ni kriva te Jurijeve izpremembe. A vzela si je vse to k srcu in jela je hirati, in čez kratko je legla v posteljo.
Juri pa je v tem času korakal, zamišljen v težke spomine iz svojih prejšnjih dni, po hodnikn okolu stolpa. Jedva, da se je včasi hipoma spomnil
Metke. A tedaj je vsikdar nevoljno stresel z ramo ter se zopet zamislil v prejšnje blodne sanje. Prikazen tuje gospodične je povsem prevzela vse njegove misli.
«Taka je kot ona, radi katere sem moral bežati iz domovine, ravno taka! Oj trpel sem za ono žensko,, da bi se kamen umislil! In mislil sem, da se je dopolnila mera trpljenja, da sem vse prebolel. la zdaj? Ta podobnosti Zdelo se mi je, da vidim zopet njo, ko sem zri tujki v oči. Ah, ona ni, ali... Življenje bi dal, da bi ne bil videl več njenega obraza. Mislil sem, da zadobim zopet mir, upal sem še, da mi bo mogoče živeti novo, čeladi skromno življenje. Prazni upi, puhle misli!»
Tako je Jari zopet razdvajal nekega večera, in zopet se je odpravljal v krčmo, da bi v vinu vtopil vse spomine, vso bolest.
Ali, ko koraka po stopnicah navzdol, začuje poleg sebe žalostni glas mrtvaškega zvonca. Pogosto je že čul ta glas, a nikoli ga ni posebno ganil. Danes pa mn zastane noga.
«Koma neki zvonijo?» se je vprašal ter pospešil korake. Ko doseže zopet ravna tla ae obrne naravnost v stolp. Zvonenje je bilo že ponehalo, in stari mežnar je ravno zapiral duri do zvonika. Juri se ustavi pri njem.
«Oče, komu ste pa danes zvonili ?» ga vpraša.
Cerkovnik ga nekam čudno in ostro pogleda.
«Dekle je umrlo, dobro, dobro dekle,» reče potiho.
«Katera pa?» vpraša Jari nadalje in srce se mn krči.
«Metka je zdihnila svojo nedolžno dušo. Zdih-nila je, ker je bila Gospodova volja, in ker je preveč trpela,» reče stari cerkovnik tiho, ali nakrat povzdigne glas in skoro grozeče pravi. «Ali gorje njemu, ki ji v tem trpljenju ni podal ne roke, ne dobre besede 1»
Osupnil je Jari ter zrl nepremično v sive oči starega cerkovnika. Pest se mu je krčila, prsi so se mu širile. A nakrat omahne mladenič in se prime za čelo.
«Gorje meni!» krikne in zbeži. Dalje prih.
Smešnice.
Zanimiv časnik.
A: Ali je kaj novega v «Miru» ?
B: Seveda, pa koliko!
A: Takol Kaj pa vendar?
B: Datumi
Zakonska sreča.
On: Kaj? Niti kuhati ne znaš?! To je torej ta angel, Ki sem ga v tebi videli Ona: Ali dovoli... od kdaj pa angeli kuhajo ?
letja brezpraven. Vie pravice io imeli privilegirani taji stanovi v deželi. O Slovencih raolöi odslej domača zgodovina. Le za časa kmetskih vojn posesa zopet slovenski živelj vmes; ali po žalostnem konca je brezpravni slovenski suženj legel zopet k narodnemu spanju. Le tiho trpljenje ter hlapčevanje je njegov delež. Kar je prišlo nezgod v deželo, je zadevalo le preprosto ljudstvo. Turki so pobijali le preproste kmete; le kmetska dekleta so Sla v suž-nost. Na kratko: le nižji, to je slovenski narod je ob nezgodah prenašal trpljenje. Ni čuda, da se je krčil boljinbolj in ko se je v devetnajstem stoletju zatiranim in brezpravnim slojem približala nova bodočnost, je tvoril samo Se tretjino prebivalcev v teku časov tudi za tretjino zmanjšane koroške dežele. Leto 1848 je prineslo zatiranim narodom in zatiranim nižjim slojem več pravic. Tudi kmetski stan, kateremu pripadamo koroški Slovenci po večini, je pridobil pravico, da poseza v zgodovino in je deležen zgodovinskih razvojev. Začeli smo to-raj tudi koroški Slovenci novo zgodovino. — Avstrija je dobila ustavo; predpravice plemstva so padle in slovenski kmet je tudi pridobil pravic. Ustavni zakoni iz leta 1867 so določili pravice avstrijskih državljanov. Enake pravice veljajo za vse brez ozira na stan, narodnost, vero i. t. d. Tako govorijo temeljni zakoni. AH pa je tudi za koroSke Slovence tako? Odgovor naj bodeta, da ne? Kajti, ko bi to veljalo, bi ne imeli povoda za tožbe, da smo brezpravni, da nas zatirajo i. t. d. Ce se govori in piSe o koroških Slovencih in njih brezpravnosti, se misli v prvi vrsti na njih narodno, njih jezikovno brezpravnost. Ker pa je jezik tisto svojstvo, ki tvori vse bistvo narodnosti, je brezpravnost v jezikovnem oziru brezpravnost naroda sploh. Kakšna je toraj ta jezikovna brezpravnost? Po večini je že znano slovenskemu občinstvu vse. Ali kljub temu je potrebno, da se navaja vedno in vedno.
Dopisi.
Borovlje. Telovadno društvo «Sokol» v Borovljah se zahvaljuje za sprejetih 48 K, ki so se nabrale o priliki promocije g. dr. Kramerja v Pragi. Na zdar!
Rožna dolina ima v zadnjem času zabeležiti dogodek, ki je podoben čudežu. Iz avtentičnih virov smo namreč zvedeli, da so pred kratkim zborovali nemSkutarski župani v Rožu, kakor Ratz, Ogriz in drugi od te «sorte» v Svetni vesi, ter protestirali v imenu Slovencev proti občinski volilni reformi. Od zdaj naprej se naj tudi ti gospodje Štejejo med slovenske «purgermajstre», in pričakujemo, da pristopijo prejalislej k slovenski županski zvezi.	Tinej.
Slovenji Plajberk. V noči od 23. do 24. malega travna nastal je ne dozdaj Se neznan način ipri p. d. BoStu v Bodnju ogenj, ki je uničil hiSo j n skedenj, s težavo le se je resilo živino. Skoda e velika, posestnik zavarovan le za 2000 K.
Borovlje so, kakor že znano, v znamenju občinskih volitev. Posestniki in hišni gospodarji se kar čudijo, kako je postalo zdaj v trgu vse prijateljsko. Tega obišče danes Trnjakov Jazej, jutri «ferbežar», drugega zopet Strein, učitelj na strokovni Soli, in tudi visoka glava je v zadnjem času jako ponižna. Gre pač za glasove, a ljudje pravijo, da se nekaterim gospodom že prav močno hlače tresejo, in da se je bati najhujSega. Govori se tudi, da bo gospod «ferbežar», kateremu bodo pri agitaciji bas opeSale noge, zadnje dni pred volitvami jahal na konju. Ljudstvo se slepi, gradovi se mu zidajo v zrak. Tako je priSel dr. Maurer k neki gospej, naj mu da pooblastilo; nagovarjal jo je prav sladko, čeS, naj le njemu da pooblastilo, kajti pometati hočejo iz občinskega odbora vse uradnike, da se bo na ta način gospodarstvo zboljšalo. Mi pa smo sploh zato, da bi se pometali vsi ven, da bi se vse lepo pometlo, in da bi se izvolili v občinski odbor ljudje poštenjaki, katerim je res za pametno gospodarstvo in napredek v občini.
Jezersko. (Izseljevanje v inozemstvo.) Kljub raznim vestem, ki prihajajo iz Amerike, imajo ljudje vendar pogum, da ostavljajo rodno grudo ter se naseljujejo v novi svet, kjer bojda «mleko in med teče». Ravnokar so se izselili zopet štirje Jezerjani, od katerih zapuščata dva ženo in deco. Menda jih hoče Se čez lužo nekaj. Mi bi jim želeli že v naprej: «Srečno pot!» Z navedenimi vred je zdaj že štirinajst Jezerjanov v Ameriki. Po enem ni ne duha, ne sluha. Pravijo, da je postal glavar neke rokovnjaške čete.
Prevalje. Naša kaplana (menda samo gosp. Štritof) sta pisala v «Slovencu», da vrli slov. narodnjak Lahovnik svoje otroke le nemško uči govoriti. To je neresnica in Se povrhu zelo netaktno nasproti slovenskemu možu, kakršen je g. Lahovnik. Kot Slovenec ve gospod Lahovnik, kaj ima za storiti, kako otroke vzgojiti. Vidva pa, gg. kaplana se pa malo manj zanimajta za otroke. G. Lahov-
niku naše sožalje, katerega on zasluži popolnoma na takšen netakten (?) napad.
Borovlje. Čuje se, da je dala občina tukajšnjemu «Turnvereinu» podporo. Če je ta res. in na tem ni dvoma, tako naj vendar take stvari odprejo volilcem oči, da bodo videli, koga volijo v odbor. Na eni strani visoke občinske doklade, na drugi pa tako nesramno gospodarstvo z občinskim denarjem, to je škandal, ki jasno pokaže vsakemu, koga naj zapiše na volilni listek. Zlaj res ne vemo več, kdo ima v občini večjo besedo, ali mi. davkoplačevalci, aU pa oni smrkavi turnarji, ki se v pozno noč pretepajo po cestah ter izzivajo mirno prebivalstvo. Volilci, pokažite tem gospodom, ki hočejo biti zdaj za par dni vaši največji prijatelji, vrata! Sramota je za vas in v lastno škodo greste, ako daste kakemu teh sladkobesednih fra-karjev svoje pooblastilo, svoj glasi
Celovec. Slovenski dijaki po večini niso bogatih staršev; radi tega so primorani, da si poiščejo postranskega zaslužka in da se pobrigajo za podpore, katerih morajo postati deležni. Kar se tiče postranskega zaslužka naših dijaaov, moramo reči, da pač stojijo nemški profesorji na stališču «svoji k svojim», česar o naših žaUbog ne moremo trditi. Nasprotno! Zaano je, da ima nekdanji, zdaj penzionirani slovenski gimnazijski profesor na vesti celo kopo zagrizenih nemškutarskih voditeljev na Koroškem samo zaradi pristranskega, črez vse mere strogega postopanja proti slovenskim dijakom. Tem tudi ni privošč.l rad kake «inštruk-cije», pač pa nemškim. Zalibog se ta zgoraj omenjena praksa tudi še zdaj nadaljuje. Kar se pa tiče podpor, je pa stvar taka. Prej so dobivali slovenski dijaki vsi brez razlike podpore. Delil jih je doktor Ehrlich (pošten). Nekega dne pa se je postavil na stališče, da Slovenci, ki so samo «narodni», pravzaprav nimajo nobene pravice do teh podpor. Podpira zdaj torej samo klerikalce; če hodijo ti radi v vetrinjsko predmestje, to nič ne de, tudi to nič ne de, če so nemškutarji. Tako se pri nas skuša demoralizirati in na ta način v klerikalni tabor spraviti našo mladino. V velikonočnih počitnicah so naši narodni voditelji dali celo tem neznačajnim hinavcem 500 kron, da so mogli raj-zati po svetu. Tako se dela: značajnemu dijaku se odtegne podpora, berači pa se za denar pri kmetih in delavcih za «obmejne Slovence», in tako nabrani denar pojedo in požro neznačajni klerikalni hinavci na potovanju.
Borovlje. V našem konsuranem društvu se je govorilo, da fmancielno jako dobro stoji in da se je v zadnjem času krasno razvilo. Danes čujemo, da je vse le reklama radi prihodnjih volitev v vodstvo, da pomeni vse hvalisanje le pesek v oči, da ni vse res, kar se je pisalo o dividendi, o plačanem dolgu i. t. d. V tej zadevi prosimo še pravočasno pojasnila (
Jezersko. Kmetijska družba je pokupila od raznih posestnikov okrog 150 plemenskih ovac. Jezerska pasma se namreč odlikuje po izredni velikosti in po fiaosti volne.
Prevalje. Otročji do pisunček se bo večkrat sedaj oglašal, ker ga imajo kaplani tako radi.
Globasnlca-Šmihel. (Kako nas imajo za norčeje!) Na velikonočni pondeljek in belo nedeljo sta priredili kat izobr. društvi v Globasnici in Šmihelu igre z govori. Ne zanimajo nas toliko igre, ampak govori g. Vajncerla, tajnika «Slov. kršč. socialne zveze za Koroško». «Mirov» dopisnik sicer pravi, da je govornik «v daljšem govoru na-glašal, da je mladeniču in mladenki potreba splošno človeške, socijalne in posebno verske izobrazbe; ker le tedaj ako bomo omikani in verni, bomo ostali značajni in se bomo obranili nemškega navala». Škoda, da «Mirov» dopisnik ni objavil celega govora, da bi imeli «Mirovi» bralci po celi Koroški koristi od tega izobraževalnega govora. Ker tega «Mirov» dopisnik ni storil, hočemo mi tukaj na kratko osvetliti «splošno človeško, socialno in versko izobrazbo, kakor si jo misli tajnik S. K. S. Z.: Da koroški Slovenci še nismo na tako visoki stopinji kulture (kakor menda nemški kršč. socijalci) je vzrok 1.) ta, da smo še premalo verni, ker brez vere ne moreš biti prav izobražen, (ampak si najbrž navaden butelj, kar si pa govornik ni upal povedati na glas); 2) ker naše ljudstvo premalo spoštuje duhovnike, kateri so že baje več darovali za Ciril-Metodovo družbo kakor g. Kotnik s polmilijonskim darilom; 3.) smo premalo izobraženi, ker se ustanovi dandanes veliko premalo cerkvenih «Stiftung»; 4.) je veliko krivo na tem, ker so po besedah govornikovih hudiči v peklu preveč hudi na duhovnike (g. govornik je bil najbrže v peklu, zakaj? to se še ne ve). Zlate besede, manjka samo še to v boljše razumevanje celega govora: Preljube moje katoliške ovčice, ki ste tako neumne, da mi vse verjamete. Poglejte naše trebuhe, že vkup vleče in naša na žlahtno mokroto vajena grla so suha. Pomislite na preganjanje svete cerkve, katere služabniki smo mi in pomagajte nam, ker vera je v veliki nevarnosti in naši žepi so prazni. Amen!
Beljak. (Železniška nesreča.) V nedeljo jutro se je zapeljal brzovlak štev. 702 proge Trst-Solnograd na beljaški postaji v vrsto vagonov. Pri tem se je pokvaril stroj in več vozov. Ranjen ni nikdo, pač pa je imel brzovlak 71 minut zamude.
Žvabek. Ne bi odgovarjal dopisniku «Freie Stimmen», ako bi me ne žalil ta v svojem dopisu preteklega tedna na moji časti kot slovenskega učitelja. Dopisnik imenuje mene brezznačajneta, ker sem vžival v času mojih študij dobrote «Lebrer-Seminarja» v Celovcu. Kakor je itak vsakomur znano, je ta zavod le nemški, ne pa nemško-nacionalen. Ko sem prvič prestopil prag imenovanega zavoda, me nihče ni vprašal za moj narodni čut, ampak sem bil pač sprejet kot že sto in sto drugih. Dolžnost napram dobrotam «Seminarja» sem storil, ako ostanem toliko let na Koroškem za učitelja, kolikor let sem vžival dobrote zavoda. Ni se torej stavilo za predpogoj za sprejem moja naklonjenost napram nemškemu nacionalizmu. Kdo je torej brezznačajen? Jaz, ki imam globoko v srcu zakopan svoj narodni čut, a le tisti, ki ga prodaja na krožniku tujcu? Jaz, ki Iju-rim milo mi donečo materino slovensko govorico, lepo slovensko domovino, slovensko poštenost in odkritosrčnost ter slovenski značaj sploh, ali tisti, vse to izda za borih par judeževih grošev ? Jaz, prestopim prag razreda v šoli z ljubeznijo v srcu do slovenske dece, ali tisti, ki to stori is zgolj izdajalskimi, t. j. nepoštenimi nameni vzeti slovenski deci slov. jezik ter jo odtujiti slovenski materi. «Die deutschgewordenen windischen Lehrer sind alle mitsammen nichts wert!» citiram še po Pallatovi smrti kot izrek pedagoga, ki stoji visoko nad psovkami dopisnika v «Freie Stimmen». Dopisnik se čudi, da sem šele kot učitelj začel kazati svojo barvo. Jaz mu to razjasnim. Ko sem znal slovensko pisati in brati, sem se tudi tedaj začel učiti svoj narod spoštovati in ljubiti. Da sem se šele v Celovcu pri gosp. prof. Apihu tega učil, meni ni v nečast — vsaj sem hodil v šestrazredno šolo v Prevaljah. A z mirno vestjo lahko rečem, da tudi v Celovcu nisem skrival svoje narodnosti in svojega prepričanja in kdor me je v tem času poznal, ve, da sem tudi dosti trpel zaradi tega. Dalje se čuti dopisnik radovednega, kako jaz poučujem na utrakvistični šoli v Zvabeku. Odgovorim. Ko bi bilo po mojem, bi dopisniku odprl vrata šolske sobe na stežaj, da bi videl in slišal, da se otroci pri meni ne bodo naučili svoje lastne rodne matere zaničevati.	Drag. Doberiek, učitelj.
Narodne zadeve.
„StimceM in pojem značajnosti.Stimce imajo šego imenovati vsakega učitelja — Slovenca, ki je bil za časa študij v tako imenovanem Eggerjevem semenišču, kot nehvaležneža, da celo, kakor se je
v	novejšem času godilo, kot neznačajneža. S katero pravico smejo Stimce dajati take priimke?
Z nobeno! Delajo to iz gole objestnosti in hudobnosti. Omenjeno semenišče ni nemško-nacionalni zavod, ampak koroški, in je bil od začetka do danes odprt vsem fantom brez razlike narodnosti! Po mislih Stimc bi moral dotični napadeni učitelj biti Nemcem na ta način hval&žen, ds bi moral delati med slovenskim ljudstvom, ned katerim živi in za kojega blagor je dolžan in poklican delovati, razdiralno nemškutarsko politiko! Stimce, kaj mislite o značajnosti? Nič! Ker ste ve same neznačajne! Evo dokaz: ko bi bila pri vas značajnost in poštenost doma, ne bi imeU dvojne mere za Nemce tako, za Slovence pa drugače! Ali ne učite: Nemec si, spoštuj svojo materinščino, spoštuj in ljubi svoj narod! Vas vprašamo: Ima li samo Nemec dolžnost spoštovati svoj rod? Ne, vsi narodi, kar jih je na svetu brez izjeme! Torej ne samo Nemec, temveč tudi Italijan, Francoz, Anglež i. t. d. pa tudi Slovani 1 Zakaj pa ne učite tako? ker ne poznate poštenosti, ker ste sebični, ker ste vlado-hlepni in zavistni drugim za napredek! Vse hočete
vi	sami zase obdržati, šole, urade, vlado čez druge i. L d., zato pa delate z vsemi sredstvi na to, da bi se ohranil ta vam ušečni sistem. Vrnimo se k pojmu značajnosti! To, kar velja po večnih zakonih za značajno, imenujejo Stimce z očitnim sofizmom neznačajno! Z tka j ne povedo Stimce nem-čurjem in posili-Nemcem v obraz, da so brezznačajni, ker delajo zoper svoj narod, kateremu se imajo zahvaliti za svoje življenje! Ne tega ne bodo storile, ker one potrebujejo nemčurje-renegate za svoje nemško-politične namene! Stimcem pa povemo, da so največji neznačajneži tisti, ki jedo med Slovenci boljši kruh, kot bi ga imeli med pristnimi Nemci, a delajo za to v škodo onih; torej nemškutarji delajo v škodo in ne v korist, kakor morda mislijo, svojega lastnega naroda.
Nemškutarjem v album. Nemškutarji mislijo,
da je ponemčevanje sila veliko kulturno delo, ker se z nemščino daleč pride in ker imajo Nemci veliko in lepo literaturo (književnost). Vse res 1 A res je tudi, da nemškutarji še nikdar niso bili daleč po svetu, večina jih komaj svojo ožjo domovino pozna. Pa ko bi šli malo po svetu, bi kmalu uvideli, da se z nemščino ne izhaja povsod, ampak da je
Dobd* tek « Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči v želodcu, nobenih bolečin, odkar jemljemo Fellerjeve odvajajoče rabarbarne praške z znamko «Elsapillen». Pravimo Vam iz izkušnje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo. 6 žkatljic franko 4 K. Izdeluje jih le lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elsin trg št. 257, Hrvatsko.
potrebno za potovanje po Sirnem svetu zna več jezikov, osobito francoskega in angleškega i Kar se pa ti£e nemSke literature, pa vemo, da je tudi ne poznajo Bog ve kako, Štejejo le knjige in kažejo bahavo na nje, ki jih pa poznajo navadno le po imenu in ne tudi po vsebini.
Dobernlkovo zborovanje. Dne 8. t. m. so imeli celovški hajlovci shod pri Sandwirtu. Poročal (bral) je poslanec Dobernig o državnem zboru. Poročilo o delovanju pa mu je bila le postranska stvar. Saj pa tudi za ljudstvo ni storil mnogo, takorekoč nič. Ker torej ni imel poročati kaj stvarnega, zbasal se je po stari navadi na Slovence in Slovane in udrihal po teb. Vse, kar ni od nog do glave tajč, mu je napoti. Šj celo naučni minister Stürgkh mu je premalo tajč. In ta mož je nam Slovanom vsaj dovolj nasproten. Pravosodnega ministra Hochenburgerja je hvalil. Slabo znamenje, če ga hvali že Dobernig. To je dokaz, da je Hochenburger Slovencem tako krivičen, da je zadovoljen s tem Se Dobernigg. In res! Pogledati nam je treba le po Koroškem: same nemSke sodnike nam hoče Hochenburger vsiliti. Pliberk je vsaj slovenski sodni kraj. Kmalu pa tam ne bode več sodnika, ki bi znal slovensko. Kako so pa ti sodniki. Slovencem prijazni, to kaže razsodba v zadevi slovenskega učitelja DoberSeka. Ker je bil Doberšek svoj čas v seminarju, ki Se nikdar ni veljal za nemško-nacionalnega, si upa sodišče v Pliberku razsoditi, da je Doberšek brezznačajen. Gospod učitelj Doberšek je vendar rojen Slovenec in se tudi ni tedaj ndal za Nemca. Ce bi imel biti zaradi tega človek že Nemec, ker je bil nekaj časa v kakem nemškem seminarju, tedaj bi moral reči tudi vsak Nemec, da je Francoz, če je bil nekaj časa na Francoskem, in bi moral reči, da je Lah, če je bil na Laškem. Da je bil izbacnjen nemški minister-rojak Schreiner, to Doberniku seveda ni prav. Saj je letal prej venomer k Schreinerju, ko je bil še minister in govorilo se je celo, da bi imel spraviti Schreiner Doberniga v ministrstvo. Dobernig se je hudoval tudi nad tem, da bi dala država kake pravice Slovanom. Rekel je, da morajo plačevati Nemci dve tretjini davka in Slovani le eno tretjino in da bi morali torej plačevati Nemci za Slovane. Stare Dobernikove sleparije 1 Resnica je, da plačamo Slovani več davka, kakor pa Nemci. Davki od posestev danes državi malo nesejo. Največ nesejo davki na jedila, pijače in druge stvari, ki se vsak dan potrebujejo. Ker je pa v Avstriji dve tretjini Slovanov in le eno tretjino Nemcev, je kratkomalo razvidno, da potrebujejo Slovani več reči in plačajo tudi več davka kot pa Nemci. Od posestev morebiti plačajo res Nemci več. Ta posestva pa ne služijo Nemcem, ampak Slovencem; nemški grofje i. t. d. so nas Slovence večinoma odrli za ta lepa posestva. Sicer pa povejte: kdo pa prideluje za nemške grofe? Ali si pridela grof kruh in denar sam, ali pa ga mu pridela delavec, ki napravlja v njegovem gozdu drva, ki obdeluje njegove njive in mu plačuje najemnino? Nadalje je ropotal Dobernig tudi proti temu, da bi se združili vsi južni Slovani (Slovenci, Srbi, Hrvatje) v kraljevino (pod avstrijsko vlado seveda). Vemo, da Dobernigu in njegovim pajda-•šam to ne gre v glavo. Ker potem bi nam Nemci ne mogli nič več. Ge se bomo pa Slovani za Do-bernika zmenili, to je drugo vprašanje. Gotovo je, da smo voljni storiti za Avstrijo in za našega cesarja vse, nikakor pa si ne bodemo dali dreti jermene z našega trupa od Nemcev in zahtevamo za naše dolžnosti tudi naše pravice. Nazadnje je pokadil s kadilom Dobernigu še njegov osebni prijatelj mestni župan Metnitz (zato, da ob priliki pokadi zopet Dobernig Metnicu).
Žarek pravičnosti pri celovški c. k. pošti. Na pritožbo dr. Toneta Gosaka na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, katero smo nedavno objavili v našem listu in je vložil v tej zadevi interpelacijo državni poslanec Ivan Hribar, je odgovorilo pristojno poštno ravnateljstvo naslednje:
An Wohlgeboren	Z : 13000/III-
Herrn Dr. Anton Gosak Graz, am 21. Mirz 1910.
Advokaturskandidat
in
Klagenfurt
Kramergasse Nr. 1.	Bescheid.
In Erledigung der Beschwerde vom 11. Jänner d. J„ betreffend die in deutscher Sprache erfolgte Ausfertigung des im Anschlüsse rückfolgenden Aufgabescheines über die am 10. Jänner d. J. beim Postamte Klagenfurt 1 aufgegebene slovenisch
adressierte rekomm. Briefsendung wird mitgeteilt, dass gegen das an diesem Verstosse schuldtragende Postorgan entsprechend vorgegangen wurde. Gleichzeitig wurden die in Betracht kommenden Dienstorgane strengstens ange wiesen, künftighin die Ausfertigung von Aufgabescheinen stets konform dem Wortlaute der Adresse der bezüglichen Sendungen zu bewerkstelligen.
Der k. k. Präsident
Pokorny mp.
Postno ravnateljstvo je postopalo pravilno, grajalo nezakonito poitopanje poštnega uradnika v Celovcu ter ga kakor se izjavlja, primerno kaznovalo. Doslej je vse v redu, a čudno je naslednje: V isti sapi, ko c. kr. postno ravnateljstvo v Gradcu graja postopanje poštnega uradnika, ker je na slovensko pismo izdal nemški oddajni list, rešuje čisto slovensko pisano pritožbo v nemškem jeziku in stori s tem ravno isto kažnjivo rešitev postave kakor dotični poštni uradnik, katerega je radi tega kaznovalo. Samoposebi se razume, da prizadeti gospod tega ne more prezreti in je v tem oziru že storil potrebne korake, da se pouči c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu o dejstvu, da mora spoštovati pravice slovenskega jezika v ravno isti meri kakor subaltern! poštni uradnik v Celovcu.
Koroška se še giblje. Vsled znane zahrbtnosti in strastnega terorizma vsiljivih voditeljev je zadnje čase na Koroškem skoraj popolnoma zaspalo zanimanje za narodno obrambo in za našo šolsko družbo. Toda pametni rodoljubi so se začeli otresati jerobstva ter javno priznavati zasluženo delo družbe sv. Cirila in Metoda za koroške Slovence. Po dolgem času se je, kakor smo že poročali, ustanovila na Poljani pri Prevaljih prav krepka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ustanovni shod je bil pri znanem rodoljubu g. Andreju Hrastu (Po-Ijanar). Zbralo se je jako mnogo občinstva. Govorila sta potovalni učitelj Ante B)g in g. dr. Müller tako navdušeno in prepričevalno, da so jima morali pritrjevati celo cMirovi» pristaši. Nova podružnica šteje že sedaj 10 ustanovnikov. V začasni odbor so bili izvoljeni: Andrej Hrast, predsednik; Štefan Kralj, podpredsednik; Valentin Vezjak, tajnik; gdč. Angela Hrastova, blagajničarka; odborniki so: Ferdinand Godec, Rud. Čebulj in Josip Rifel. Obenem se je pri Hrastu nastanila ljudska knjižnica «Prosvete». Zavelo je s tem znova narodno življenje v Prevaljah in okolici. Odbor nove podružnice bo skrbel, da to življenje ne preneha. Kmalu sledi tej podružnici v bližini druga nova.
Strah pred Wärmuthom. Pred nedavnim časom sta pobegnila iz celovških ječ zločinca Pogačar in Wartmuth, ki sta proslula tatova. Njun popis je bil večkrat natanko razglašen. Na Gorenjskem se je pa kmalu na to zgodil sledeči slučaj: V neko vas je prišel neznan uradnik in si je ogledoval razne «znamenitosti». Ljudje so takoj sklenili, da je Warmuth. Kako bi tudi ne ? Nastop, osebnost, plašno vedenje tujca — sami dokazi. Tudi župan in učitelj sta bila te misli. Hajd po orožnika. Ta je bil takoj na mestu. Uradniku je bilo to zelo neljubo in neprijetnosti se je hotel iznebiti na vsak način. Ko se približuje vestni orožnik urnih krač, seže uradnik v notranji žep po vizitnico. Ali orožnik je že vedel, da hoče oni potegniti samokres. Puško «fertig» in «stojte!» je bilo vse v trenotku. Ljudje so že gledali, kateri se bode prvi zgrudil. Uradnik je moral z orožnikom na kolodvor, kjer se je vendar srečno legitimiral. Izpustili so ga, a vaščani so svoje hiše kljub temu vso noč stražili pred «Warmuthom».
Svetovna politika.
Zdrmtvanl odsek moravskega deželnega zbora se je izrekel za fakultativno sežiganje mrličev.
Gosposka zbornica je imela v pondeljek sejo, na kateri se je po brezpomembni debati sprejela predloga o posojilu v drugem in tretjem branju. Finančni minister Bi lin s ki je seveda zagovarjal svoje gospodarstvo.
Mladočeika stranka je imela v soboto in nedeljo svoj zbor v Pragi. O političnem položaju je govoril dr. Kr am a f. Dejal je, da so zadnja tri leta bila za češko politiko neugodna. Mladočeška stranka je doživela pri volitvah mnogo porazov, ker je šla v boj z geslom pozitivne politike, ki je bila takrat nepriljubljena. Danes je bolje, in vse češke stranke, razen radikalcev, to geslo že priznavajo. Na vsak način je treba doseči izpremerabo sedanjega protislovanskega vladuega sistema. Ni merodajno to, ali je vlada parlamentarna ali neparlamentarna. Glavna stvar je, da se naslanja na vse narode in da je nasproti vsem narodom pra-
vična. Vprašanje parlamentarne vlade je za Cebn sledeče: Cehi so principielno za parlamentarna vlado, seveda ne iz osebnih motivov, temveč i'. konsekvenc splošne in enake volilne pravice. Kar se tiče Poljakov, je poslanec dr. Krama? dejal sledeče: Češke stranke so v zadnjem času ugodil'* vsemu, kar so od njih zahtevali Poljaki, vendar so se v njih varali. Vendar Poljaki ne bodo mogli dolgo obstati na svojem sedanjem stališču. «Slovanski Enoti» se seveda ne bodo pridružili, pričakovati pa se sme od njih, da ne bodo podpirali neprijateljskoga protislovanskega vladnega sistema.
Najni predlog radi dalmatlnakih železnic ki je bil v soboto sprejet v državnem zboru, j n dobil po predlogu posl. Šušteršiča nekatere izpre-membe. S predlogom, ki je soglasno obveljal, se poživlja vlada: 1. Začeti z zgradbo železnice Novo mesto—Črnomelj—deželna meja — Knin — hrvaška meja; 2. Z vso energijo storiti vse potrebne korake pri ogrski vladi, da začne z gradnjo železnice od meje do Karlovca—Ogulina do dalmatinske meje; 3. Ce bi ogrska vlada tega ne hotela, naj odločj razsodišče; 4. Sestaviti najpozneje 1. 1911. zakonski načrt za finančno zasiguranje proge Aržano-Bugojno; 5. Z obžalovanjem se vzame na znanje izjava vlade glede zvišanja tarifov na železnici Kaiava—Oderberg; 6. Vlada se poživlja, da takoj začne z zgradbo železnice Zader—Očetovo—Knin ali pa zgradi drugo progo, ki bi Zader vezala s progo Split—Knin. Slednjič se vlada poživlja takoj nadaljevati železnico Split—Aržano.
Isfiva la avobodo Fiaaka so izdali profesorji nemških univerz na Avstrijskem in Nemškem. Cisto prav! Morda sedaj najdejo priložnost k protestu zoper pruska nasilja nasproti Poljakom, proti zatiranju Slovakov od strani Madjarov in proti zatiranju slovenščine na Koroškem v šolah, uradih in na železnicah. Ce ne, pa dvomimo, da bi se ta njih izjava vzela resno in da jim je pri tem sploh šlo za resnico.
Na Bolgarikcm Imajo toliki laken, kakršnega jih bodemo zavidali mi še dolgo. Vsaka občina, ki šteje vsaj 80 hiš, mora imeti šolo. En učitelj ne sme poučevati več kot 50 otrok. Mesta, ki imajo črez 1000 šolarjev, morajo imeti stalnega šolskega zdravnika i. t. d.
Na Rnikem ae tiri protialkoholno gibanje.
V dumi je bil podan predlog, da bi se v mestnih šolah poučevalo o pogubnosti in škodljivosti alkoholizma.
K proglaaitvi 320 novih avetnlkov pride v kratkem času, kakor se naznaja iz Rima. Od teb spada na Avstrijsko menda 4.
V flnakl zbor je bilo med 200 poslanci zvo-Ijeno tudi 15 žen.
Med državama Fern ln Ekuador se pripravlja z vso hitrostjo vojska. Dobre, da sta ti dve državi v Ameriki, da se nam vojske ni treba bati.
Gospodarska vprašanja.
Železo v litri. V Poreču se mudi angleški inženir White, ki preiskuje v imenu neke angleške družbe, da li se nahaja v Istri železna ruda. Dosedanji uspehi so baje povoljni.
Uvoz umetnih gnojil v Avstrijo. Kakor je razvidno iz poročil c. kr. statistične centralne komisije, se je uvozilo v Avstrijo lansko leto in sicer: Tomasove žlindre iz Nemčije 1,537.419, surovega čilskega solitra iz Čile 805.334 q, raznih soli za gnojenje iz Nemčije 201.286 q, raznih drugih umetnih gnojil iz Norveškega 16.006 q in kostne moke iz Nemčije 95.801 q. So pač lepe številke.
Petrolej. Kakor se čuje, misli Avstrija monopolizirati petrolej. (To se pravi: kupčijo petroleja bode prevzela država.) V zadnjem času je postal petrolej dober kup. Prišla je namreč k nam v Avstrijo amerikanska družba «Standart oil com-pagni.» Ta ima v Ameriki velike petrolejske vrelce. Ima toliko petroleja, da ga ne more razprodati v Ameriki. Zato ga hoče prodajati tudi pri nas. Ker imamo pa v Avstriji sami dosti vrelcev, iz katerih vre petrolej (v Galiciji), je začela ta družba («Standart oil compagni») petrolej tako poceni prodajati, da bi ugnala in uničila vse avstrijske fabrike, kjer se petrolej čisti. Ko bode ostala ta družba naenkrat sama, ko bodo naredile krido naše avstrijske rafinerije, potem bode pa lahko prodajala petrolej, kakor drago bode hotela. To uvidi naša država in zato misli prevzeti vso kupčijo in pridelovanje petroleja v svoje roke.
AU bade zmanjkalo kdaj aoll T Stare babice se boje, da ne bo zmanjkalo soli. Ta strah je čisto prazen. Soli je posebno pri nas v Avstriji toliko, da je nikdar ne zmanjka. V Galiciji se lomi tako, kakor pri nas kamenje za apno. Tudi na Solnograškem in po drugih deželah je še dovolj soli. Ce bi pa tudi soli v zemlji iu na zemlji zmanjkalo, tedaj jo dobimo lahko iz vode. Morska voda ima namreč 3 do 5% soli, to se pravi: v sto litrih morske vode je 3 do 5 litrov soli. Ce morsko vodo kuhamo, tedaj voda izhlapi, sol pa ostane v kotlu ali v piskru. Ce postavimo morsko vodo na soluce, ali na veter, se ravno tako posuši (izhlapi) iu sol nam ostane.
Pozor, dragi čitatelj!
r " * Čitaj in
Prepričaj se sam!
da je popolnoma ne-
Upravičena grozna skrb
In velika bojazen
ker se ponekod razširja med ljudstvom
Strah
Važno
za vsakogar!
19. maja 1910.
Neotilioiliio
Važno
za vsakonar!
Bo li res konec sveta?
Prorokujejo nam, da
Konec sneta bo 19. maja, ko trči fialleyeo komet ob našo semljo.
kakor njegovi starejši bratje, sam gledati, kako bi živel. Stopil je v tiskarno kot učenec. Po svojem iznčenju je šel v Ntw-Jork, Filadelfijo in končno je prišel y St. Louis. Kmaln je pa postal romantičen. Kopal je zlato, nato je pa postal časnikarski reporter. Sčasom je prišel na glas radi svojih skic, ki jih je objavljal. Z njimi je začel svoje literarno delovanje, ki je vedno bolj napredovalo, dokler ni slednjič užival svetovne slave. Njegov knjige so neizčrpani studenci smeha, v njih se nahajajo naj-ošabn ejše neumnosti, najoeverojetnejše pretiravanje in nedosežna šala. Sedaj je umrl Mark Twain, ostala bo pa njegova šala.
V Galiciji imajo ljudje tako vero: Ge se kdo sam usmrti in se ga pokoplje, tedaj pobije v tisti fari, kjer je pokopan, skoz 12 let toča. Ko se je obesil nedavno neki kmet in je bil pokopan, so se zbrali kmetje, šli in so ga izkopali, zašili v Žakelj in vrgli v veliko vodo. Zato pa so bili kaznovani vsi kmetje, ki so to storili.
Naša država misli vpeljati pri vojaštvu prostovoljne bicikliste. Izšel bode v kratkem oklic, da se oglasi, kdor se zna voziti po biciklu in ima bici-kelj. Biciklisti bodo imeli bržkone različne prednosti.
Malejev komet se bode videi sredo prih. meseca.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo.
M** Korošci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš listi — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika I — Bodite povsod šlriteljl njegovega poštenega prizadevanja I
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj knjigo o tem. 62- 48 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v n
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M.
(Privil. Schwanen - Apotheke, Frankfurt a. M).
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška drnžba
Peter Wenig 52 2
dražba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroiko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Vina
Glej
sliko!
Glej sliko I
že vidimo s prostim očesom
v izložbah vseh knjigarn in trafik.
Zato se poučimo natanko, kako in kaj bo s tem kometom!
in kupimo si poljudno-poučno razpravo S sliko! v 3. snopiču „VEČ LUČI!“ S sliko!
Cena 30 v, i peštnino 40 v.
Dobiva se v vseh Knjigarnah in trafikah.
Vsi narodi si belijo glave
KiHt st kM to intensantflo in pereče Vprašanje pred Koncem sVeta?
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga	282 52-21
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Vsled ukaza našega trgovinskega ministra se ima ljudstvo na Kranjskem, Primorskem in Dalmaciji poučiti v šoli in v cerkvi o tej zvezdi repatici.
Raznoterosti.
Humorist Mark Twain. Dae 21. t. ra. je ponoči umrl v tvoji vili «Stormfield» v državi Connecticut slavni humorist Mark Twain. Smrt ga je ralo tila nenadoma in brez bolečin. Twain je ravno pisal s svinčnikom na papir besede «Dajte mi moje naočnike*, ko mn izpade svinčnik, on pa se zgrudi vznak. O Twainovi smrti so takoj obvestili predsednika Tafta, ki je pri oni priliki izrekel, da bode ves narod žaloval za Twainora, kateri m napisal nikoli nič, kar bi se ne smelo pokazati tudi otrokom. Pogreb je bil ▼ Elmiri pri Ntw-Jorku, kjer je pokopana tudi Twainova žena in otroci. 1 prevod je bil izraz narodne žalosti. Tokrat ni vest o njegovi smrti taka, kakor je bila ona pred leti, ko je poslal sam časnikom sledeči dementi: «Vest o moji smrti je zelo pretirana.* Sedaj je res umrl. Doživel je dobo 75 let. Zadnje njegovo delo je bila njegova avtobiografija, ki je deloma izšla v raznih listih. Mark Twain (mark two — pomni dva) je bilo pisateljsko ime, pravo ime seje glasilo Samuel Langhome Clemens. Rodil so je Clemens v me-ftecu Hannibal ob Mississipu dne 30. novembra 1835. Ko mu je umrl oče, je moral 12 letni deček,
jtfdvokai dr. Josip C. Oblak.
naznanja, da je otvori!
6 -1
odvetniško pisarno
v JCjubljani
])a Im ati nova ulica 15 (d(ofel Štrukelj j.
podružnica Cjubtjanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
= 4,r
12 10
od dne vloge do dneva vzdlga.
X Kolodvorska cesta št. 27. X
Zamenjava In eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovcuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije.
Eakompt in inkasao menic. :: Borana naročila.
(ntnli < CiatliNi. ?oilr.V5pli«t»i»TtSl».
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad.	1 62—52
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodih vseli vrst vred ptplrlev proti gotovini po dnevnem korzo.