OPPK3AL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENI AN CATHOLIC UNION Bntered n Second-Claea Metter December 12th, 1923 11 the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Angnat 24, 1912 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER S, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918 Štev. 45. — No. 45. IN SI ANTON HEGLER UMRL PRVI PREDSEDNIK NAJSTAREJŠEGA DRUŠTVA K. S. K. JEDNOTE UMRL. Joliet, IIL, 3. novembra. — Cenjeno uredništvo: Poročam vam o smrti rojaka in sobrata Anton Heglerja. On je bil pri ustanovitvi društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, K. S. K. Jednote v Tower, Minn., vsled česar je bil tudi leta 1887 izvoljen prvim predsednikom označenega društva, jaz (Marko Bluth) pa podpredsednkom. Pri ustanovitvi se nas je vpisalo 150 članov in smo imeli v blagajni $750. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4 je najstarejše društvo pri K. S. K. Jednoti in še vedno, kljub vsem viharjem dobro obstoji, ker je vedno v rokah dobrih mož. Malo izmed ustanovnikov se nas nahaja še med živimi; nekaj (par) nas je tu v Jolietu, nekaj na Towerju in Soudanu ter na Ely; večina jih živi v Minnesoti na Messabe Range. Povsod so se razrastle korenine iz društva št. 4 v močna^ drevesa, ki so v stavbi K. S. K. Jednote. Pokojni sobrat Anton Hegler je za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 30.- oktobra, 1924 na Gilbert, Minn, v starosti 72 let; V Ameriki je bival 38 let; zapušča žalujočo ženo, 5 hčera in 4 sine. Naj mu sveti večna luč in naj v miru počiva! Vsem društvenim sob ra tom in članom Jednote ga priporočam v molitev in blag spomin. Marko Blath. STAR JOLIETČAN UMRL 85 LETNI MARKO KRAKAR ŽIVEL V AMERIKI 67 LET. ŠE ZADOSTI PREMOGA NA OSREDNJEM ZAPADU. Chicago, IIL — Adolf G. Noe, profesor-naravoslovja na chikaški univerzi, je že več let preiskoval razne pokrajine na osrednjem zapadu, da dožene, za ko-Iko časa bodo one države še s premogom preskrbljene. Nedavno je izdal o tem svoje zanimivo pomočilo, ki se glasi, da je v teh krajih zadosti premoga še za prihodnjih 200 let. Pri tem navaja profesor Noe zanimive dokaze in domnevanje, da je bila sedanja država Iowa v prvotnih časih obdana z morjem. Ondi je naletel na veli- Joliet, IIL, 27. oktobra. — Včeraj je umrl na domu svoje hčere Mrs. Matt Vertin v San Jose, Calif, eden izmed naših jolietskih pijonirjev, bivši občinski svetovalec in trgovec, Marko Krakar v visoki starosti 85 let. Dasiravno ni bil pokojnik dosti znan v ameriški slovenski javnosti in se tudi zadnji čas za Slovence ni dosti zanimal, prinašamo o njem nastopne vrstice, saj je bil naše gore list, rodom iz semiške fare na Belokranjskem. Njegovo življenje v Ameriki je nad vse zanimivo, ker nam ne navaja samo starega jolietskega Slovenca, ampak tudi najstarejšega ameriškega slovenskega pijonirja. Naša zgodovina nam kaže, da je prišlo v Chicago že L 1850 nekaj naših slovenskih kroš-njarjev iz Belekrajine. V Chicagu so kupovali blago ter prodajali isto po vseh bližnjih državah, osobito po Michiganu. Eden izmed teh je bil tudi po-Jcojni. Krakfr. .ki ie dospel v Chicago kta 1867 kot 18 letni mladenič v družbi svojega brata Jožeta. Njegovi stariši so bili Jože in Marija Krakar, živeči v semiški fari, na 'Belokranjskem, oče je bil po poklieu čevljar, naš pokojni sobrat Mihael Krakar, umrl v Anaconda, Mont, mu je bil v bližnjem sorodstvu. Marko Krakar je krošnjaril okoli 4 leta; v tem času si je prihranil toliko denarja, da je leta 1861 v Jolietu pričel čev Ijarsko obrt, koje se je od očeta priučil. Zatem je tukaj vodil več let obrt za izdelovanje smodk, ki mu je donašala lep dobiček. Ker je bil pokojnik nad vse podjeten, je pričel v tem mestu velik kamenolom (Joliet Quarry Co.) in tu je silno obogatel. Leta nazaj je bil večkrat izvoljen za mestnega odbornika 4. varde, kasneje pa za šolskega ravnatelja. V obče je živel tukaj med Nemci in Kočevarji, in tako je bil tudi poročen z neko Nemko. Njegova žena mu je umrla pred 4 leti, s katero je skupaj živel 59 let. Narodilo se mu je 15 otrok, izmed katerih jih živi še 9, trije v Jolietu, 2 v Chicagu, CALVIN COOLIDGE. sedanji predsednik; zopet izvoljen x veliko večino glasov republikanske stranke. ke plasti premoga posebne vrste, koji premog je stvorila na- 1 v Oregonu, 1 v North Dakoti, rava tekom tisočletij, vsled poplave morske vode. V tem premogu je najti še fosile (okamnine) raznih živali in živalic, ki so se pretvorile v premog vsled zalitja slane (morske) vode. Take vrste premog je našel profesor Noe na celi črti ob se-verozapadni in južnozapadni črti države Iowa; oziroma od mesta Bočne do meje ob državi Missouri. V osrednjem zapadu, osobito v državi Iowa je 'še dosti neiz-kopanega premoga, v nekaterih krajih so premogovniki, kjer so spravili na površje komaj 10 odstotkov premoga; to se je vršilo vsled tega, ker leta nazaj niso imeli pripravnih strojev in potrebščin. Sličen premog je našel profesor Noe tudi v bližini mesta Ročk Island, 01. 2 v Californiji. Njegovo truplo so prepeljali semkaj in pokopali na nemško pokopališče sv. Janeza. Pokojnik ima tu v Jolietu celo vrsto modernih hiš, in po njem je mesto imenovalo tudi neko cesto: Krakar Ave. N. v m. p. -O--— Spopad s Kuklnksovci. Niles, O, 1. novembra. — Povodom tu se vršeče velike parade Kuklusovcev je prišlo danes do resnega spopada med njimi in njihovimi nasprotniki. Nasprotniki Klanovcev so sredi mesta v paradno vrsto oddali več strelov, vsled česar Je bilo 16 oseb več ali manj ranjenih. Krivdo pripisujejo županu, ker je Klanovcem izdal dovoljenje za * Predsednik Coolidge izvoljen z veliko večino* 136, La Follette 13. Zahtevano nadpolovično število do zmage znaša 266. r P Nekaj številk iz večjih mest. Chieago: Coolidge 429,580, Daviš 172,066, Ua Follette 120,-426, New York: Coolidge 1,-354,657, Daviš 876,007, La Follette 319,221. Denver: Coolidge 6,830, Daviš 2,719, La Follette 1,287. Detroit: Coolidge 66,163, Daviš 13,251, La Follette 10,-882. Akron: Coolidge 4,409, Davs 1,739, La Follette 835. Cincinnati: Coolidge 39,678, Daviš 18,225, La Follette 11,-276. Približno ";tetje glasov. Natančnih Številk za predsedniške kandidate še ni, in jih še ne bo en teden toda kolikor se more dognati, bodo kandidatje imeli kooečno približno sledeče Število glasov: Coolidge 16,-Clevdaad, O., 5. novembra.— 600.000, Daviš 8,600,000, La I, O, 5. nov V zgodovini Združenih držav še ne pooBJiima tako velikih in za-nerodnih volitev kakor so se vršile včeraj. Danes zjutraj so površno izračunali, da se je istih vdeležilo okrog 29 milijonov volilcev; leta 1920 je znašalo to število samo 26,675,-000. Zmagala je na celi črti republikanska stranka s tem, da je bil predsednik Združenih držav izvoljen sedanji predsednik Calvin Coolidge, podpredsednikom pa Charles Dawes. Demokratje in progresivci so torej pogoreli. Coolidge je po dosedanjem štetju posameznih glasov dobil 16,600,000, Daviš 8,600,000, La Follette pa 3,600,000. Ker število oddanih glasov še ni popolno, je mogoče, da se bo isto še povečalo v korist dosedanjega predsednika. Izid elektoralnega glasovanja po državah. Alabama Daviš 12, Arizona ?, Arkansas Daviš 9, Californi-ja Coolidge 13, Colorado, Coolidge 6, Connecticut Coolidge 7, Delaware Coolidge 3, Florida Daviš 6, Georgia Daviš 14, Idaho Coolidge 4, Illinos Coolidge 29, Indiana Coolidge 15, Iowa Coolidge 13, Kansas Coolidge 16, Kentucky Coolidge 13, Louisiana Daviš 10, Maine Coolidge 6, Maryland Coolidge 8, Massechusetts Coolidge 18, Michigan Coolidge 15, Minnesota Coolidge 12, Mississippi Daviš 10, Missouri ?, Montana Coolidge 4, Nebraska Coolidge 8, Nevada ?,-New Hampshire Coolidge 4, New Jeraey Coolidge 14, New Mexico ?, New York Coolidge 45, North Caro-lie Daviš 12, North Dakota Coolidge 5, Oho Coolidge 24, Oklahoma Daviš 10, Oregon ?, Pennsylvania Coolidge 38, Rhode Island Coolidge 5, South Caroline Davls 9, South Dakota Coolidge 5, Tennessee Daviš 12, Texas Daviš 20, Utah Coolidge 4, Vermont Coolidge 4, Virginia Daviš 12, Washington Coolidge 7 West Virginia Coolidge 8, Wyoming Coolidge $, Wiseon-sin La ftAatta« Skupaj 581 7. oktobra je umrla v Borovnici gospa Helena Majaron, rojena Kržič, v visoki starosti 72 let. Zapušča moža Ivana; dva sinova, Ivana in Joškota ter tri poročene hčere, Milko, Heleno in Ano. —V Tržiču na Gorenjskem je umrla 75 letna gospa Marija Deu. — V Vevčah pri Devici Mariji v Polju je umrla gospa Helena Zrnec, rojena Debevc, vdova pekovskega mojstra in posestnika. — VBizoviku je u-mria gospa Marija Bizjak, žena tamkajšnjega gostilničarja in posestnika Antona Bizjak.— Na Bledu je umrl hišni posestnik Peter Torkar. Taščo je ubila posestnikova žena Ivana Kocijančič iz Sela, občina Ajdovec. Ivana Kocijančič in njen mož Miha sta živela v hudem prepiru s svojimi starimi, Antonom in Ano Per parjem. Tožili so se večkrat radi užitka in sta izgubila skoro cnau tudi pod priimkom "general" I vedno mlada. Zato je Kocijan-m " H e! I H Marici." isfoljet: pode j čičeva večkrat grozila starima, predsednik Združenih držav. da ju bo spravila s poti! C c.Liter rhMD.b«MM.» CHARLES DAWBS Follette 3,600.000. Republikanci še niša nikdar tako sijajno zmagah toot^L^t^s;■ «—ti Boljševiki občutno poražen L Najslabše izmed vseh strank so prodrli pri volitvah kandidatje takozvane \ "Workers Pnrty" ali komunisti. Menda v vseh Zjedinjenih. državah niso dobili niti 100,000 glasov, torej niti eno deset ink% enega procenta vseh glasov ne. V Clevelandu so dobili posamezni kandidatje te stranke po 10 ali. 20 glasov napram 150,000 glasovom republikanske stranke. Katoliške šole ostanejo. Detroit, Mich, 4. novembra. — Volilci države Michigan so imeli odločiti o vprašanju ali naj se odpravijo vse privatne, med njimi tudi katoliške šole. Ta predlog so spravili na površje Ku Kluxi. Toda volilci so predlog z ogromno večino zavrgli. Predlog za odpravo ka-toliškh šol je bil zavržen s 500,000 glasovi večine. Smith zmagal v New Torku. New York, N. Y., 5. novembra. — Kakor je danes zjutraj ob 1:15 kazal izid volitev v državi New York, je bil guvernerjem naše države ponovno izvoljen Al Smith, njegov nasprotnik Roosevelt je pa propadel. "Mama" Ferguson zmagala. Iz Texasa se poroča, da je tam zmagala za governerja "Ma" Ferguson pogumna de-kratična ženska, ki je šla v boj proti Ku Kluxu, in proti kateri je Ku JClux napel vse sile, da jo porazi. "Ma" Ferguson je zmagala 3 do 1. To bo prva ženska governerka v Ameriki! Kongresne volitve v našem 21. in 22. okraju. V kongresnem okraju v Clevelandu je skoro gotovo zmagal republikanec Gahn, dočim je bojevit demokrat Robert Crosser, katerega je La Follette priporočal, z malo manjšno propadel. V 22. di-striktu so bili trije kandidatje: Demokrat Fitzaimmons je dobil 2,882, Burton, republikanec, proti kateremu se je najbolj delovalo od strani La Folletta, je dobil 11,263 glasov, in Coyle, 3,392. Lausche prvi med demokrati. Iy Kocijančič na podstrešje Izmed šcfct demokratičnih w m-{ hiži T__ flta v svoji hiši. Tam sta »deli kandidatov** senat**}* skupij a tsAČO in se za4eli Ohio je dobil naš rojak Frank J. Lausche največ glasov, in je posekal z glasovi celo poznane, stare ameriške demokratične politikarje. Glasovanje je izpadlo sledeče: Lausche 7,482, Ilogan 7,3 6D, Lyons 7,372, Se-crest 5,744, Smith 6,268, Til-den 7,137. Proti demokratom so pa republikanski kandidatje dobili sledeče glasove: Bender 14,431, Eolton 12,438, Colli3ter 12,613, Day 14,790, Marehal 12,224, Waitt 13,443. Te številke še niso sklepčne ali mero-dajne; vendar je nemogoče, da bi naš rojak Lausche zmagal, ker imajo republikanci pretežno večino glasov. > Kohler je še negotov. Najnovejša poročila o silnem boju 0 za šerifa v Clevelandu med demokratom Hanrattyem in republikancem Kohlerjem, naznanjajo, da je Kohler nekaj naprej. Hanratty: 15,399, Kohler 16,715, toda te številke so še nepopolne.' Vsi ostali okrajni uradnik so sigurno vsi republikanci. V soboto 4. oktobra je šla RAZNE VESTI. Jackie Coogan v Atenah. Slavni 9 letni ameriški kino igralec Jackie Coogan je dospel v Atene, da izroči tamkajšnjim armenskim sirotam bogate ameriške darove. Malega filmskega umetnika je sprejel v av-dijenci predsednik grške republike admiral Koliduriotis. Dne 7. oktobra pa so na Akropoli priredili Cooganu na čast mladinsko slavje, kakoršnega Atene še niso videle. Udeležilo se ga je 10,000 atenskih šolskih otrok in begunskih sirot. Vojaške čete so tvorile špalir na vsej poti iz mesta do Akropole Silne ovacije otrok so malega Jackieja tako ganile, da je začel z ostalimi otroci vred od veselja in ganotja jokati. Katera država ie be ponašala z največjim društvom? Vsak katoliški Slovenec v na šo Jednote! Ne pozabite lepih nagrad razpisane kampanje! pirati. Ko je hotela tašča po stopniicah doli. jo je Kocijan-čičeva pahnil? t vso silo odza-daj, tako, da je padla s stopnic na glavo in si* *»enda zlomila tilnik, ker je imela fcln-vo podvito pod prsi. Mlada je baje nato še z nogami teptala po njej. Perparjevo so našli mrtvo, na glavi ji je tekla malo kri. Uboja so takoj obdolžili Kocijančiče va Spočetka je tajila, nato se je prišla sama javit orožnikom v Žužemberk ter vse priznala. Izjavila je, da je zadovoljna is tem, kar je storila, ker je rešila s tem sebe in druge svoje tašče. Nato so jo aretirali. Kdaj bo konec teh žalo-ger po naših kmetskih domovih? ' „ , Mož ustrelil svojo ženo. Na Spodnjem Berniku, župnija Cerklje na Gorenjskem, se je odigrala dne 10. oktobra t. 1. popoldne žalostna družinska tragedija. Simon Naglič je prišel pred tremi leti iz Amerike in prinesel s seboj precej prisluženega denarja. Oženil se je v vasi k precej premožni hiši. RazUm^ela se z ženo že ves čas nista bogve kako dobro. Vzrok je bil baje to, ker ni žena znala kuhati, da bi možu bilo všeč. Zadnje čase je mož začel precej popivati in je pripovedoval ljudem, da bo ženo ustrelil. Usodnega dne popoldne je bila žena na polju, kjer je žela ajdo. Mož je šel na polje za njo, jo prijel za roko in petkrat ustrelil nanjo iz samokresa. Žena je bila takoj mrtva Zapušča dva otročiča, v starosti od dveh do enega leta. Mož je po usodnem dogodku pobegnil neznano kam. Avtomobilska nesreča. Dne 9. oktobra je na Črnučah povozil avtomobil hišarja Janeza Pleška iz Gmajne pri Črnučah. Živel je še pol ure nezavesten. Z istim avtomobilom pripeljani zdravnik, dr. Rus je našel ponesrečenega že mrtvega. Lastnik avtomobila je iz Stude pri Dom- 24. obletnica premogarske stavke. Dne 29. oktobra je počivalo vse delo v antracitnih premogovnikih, ker se je obhajal takozvani "Mitchell-ov dan," oziroma 24. letnico, ko je bila velika premogarska stavka leta 1900 končana; tedaj je bil predsednik premogarske unije (U. M. W.) znani John Mitchell* Od istega časa je navada, da po vseh krajih trdega premoga unijski premogarji dan ne delajo. V zvezi s tem spominskim dnem je bil 29. oktobra v 01y-phant, Pa, slovesno otvorjen velik Delavski Dom, med tem, ko se je v Scranton, Pa, pred Mitchellovim spomenikom vršila primerna svečanost. Likvidacija komunistične stranke v Avstriji. Dunaj. — Zaradi nesposobnosti voditeljev in popolnega neuspeha komunističnega gibanja v Avstriji je moskovska centrala sklenila, da se dunajska komunistična agitacijska centrala razpusti. Likvidacijo 1 ? £ - i 1S češkoslovaškemu a~ Titatosju N&umanu. Komunistična agitacijska centrala za nasledstvene države se prenese v Trst. Dunajska komunistična "Rote Fahne" neha izhajati. Nova valuta v Avstriji. Dunaj. — Med predlogi, ki bodo predloženi avstrijskemu parlamentu, se nahaja tudi zakonci predlog b uvedbi nove valute c šilingih. Kronska valuta bi se že 1. januarja, 1925 izmenjala s" šilingi. Edinica nove valute bo 31'ing 10,000 sedanjih kron. Srefinu komadi tega denarja so že v prometu. Pwazen teh srebrnih šiling bodo kovali tudi zlate komade po 10 in 20 šilingov. Po zakonu M znašala čista teža teh komadov 2,1172 gramov oziroma 4,2344 gramov. V zvezi s tem se bo moralo voditi od 1. januarja, 1925 vse račune in'vse knjige v novi valuti. Žalah. Koga zadene krivda, bo dognala preiskava. Do smrti povozil. Ivan Pe-čaver, gostilničar iz Poljan pri Toplicah, je 4. oktobra zvečer vozil s parom konj vino. Ker je, skoro gotovo vinjen; prehitro vozil, je podrl 53 let staro Uršo Kump, jfcsttstnico iz Čr-mošnjic, ki je šla z otroci po cesti. Zena, ki je bila nekoliko gluha, je dobila na glavi in nogah težke poškodbe in je takoj »mrla. Otroci so se umaknili brez nesreče. Goljufiv agent za Ameriko. Zagrebška policija je zaprla nekega Andreja Zola, rojenega v Zagrebu leta 1900. in pristoje-nega v Reko. Zola je žfe dalj časa vzbujal sum s svojim razsipnim življenjem, dasi je bil brez posla. Končno je policija dognala, da se Zola peča s po-tvarjanjem potnih listov. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli celo zalogo italijanskih potnih listov, opremljenih s pečati reških oblasti. Te potne liste je Zola prodajal lahkovernim ljudem po 100 dolarjev komad. Ogoljufal je precej oseb. Leto X.—Volume X Društvena naznanila in dopisi ■ - ■ NAZNANILO O PROSTI PRISTOPNINI. Člani našega društva sv. Jožefa, št. 12 v Forest ,City, Pa., zbrani na redni mesečni seji •dne 12. oktobra, 1924 so predlagali in odobrili prosto pristopnino za člane in članice v naše društvo in sicer za dob<^ šest mesecef, začenši z mesecem novembrom, 1924 do konca aprila, 1925. Torej dragi rojaki in rojakinje, ki še ne spadate pod okrilje naše najstarejše in najbogatejše katoliške. podporne organizacije K. S. K. Jednote, pridite in pristopite sedaj, ko se vam nudi tako lepa prilika brez društvene pristopnine ; s tem si prihranite vsak $5; plačali boste samo pristopnino in asesment v Jednoto. Kakšne koristi pa imate, ako pristopite v naše društvo in J^Jnoto? Naše društvo vam daje v slučaju bolezni $2 na dan ali $12 na teden in to za borih $li5 na mesec, katere plačujete v društveno blagajno. In to podporo dobivate za eno in isto bolezen šest mesecev po $2 na dan. Ako traja bolezen še dalje, dobite še za prihodnjih šest mesecev po $1 na dan, torej znaša celoletna podpora skupno $468 za eno in isto bolezen. . Ako potem ozdravite in čez čas zbolite za drugo bolezen, imate podporo zopet kot prej. v .Kaj vam pa še nudi naša mogočna mati K. S. K. Jednote' Tu se lahko zavarujete: Za 2C letno zavarovalnino za $2,000 $1,500, $1,000, $500, $250, ravno tako tudi za dosmrtno zavarovalnino, za poškodbe in operacije kakor tud? za bolniško podporo in dolgotrajno boieaen. Torej se vam nudi vse, kar hočete. Zakaj bi torej podpirali tuje, židovske organizacije, ko imamo svoje. Kako koristna je naša dična K. S. K. Jednota, zato imamo skušnje. Ker dobro vem, da je še veliko mladeničev v Forest City, ki še ne spadajo Stoga bračo i sestre vas mo- hm i opominjam, da bi sjednice u točnem vremenu se te i v obilnem broju udeležili ili pri-sustovali, jer imamo više važnih točka na dnevnem jedu reševati; ujedno imamo govore za naš banket, kojega prireditev smo določili prošlu sjednicu 12. oktobra. , Ne morem se na vas tužiti, da vas je mali broj na sjednici, ali bi vas moralo biti još više po broju kako nas ima. Bračo i sestre! Člani i članice! Još vas opominjam, da se držite zgora omenjenega oglasa; ujedno prosim, da bi se naši mladi člani i članice ove sjednice udeležili, jer čemo nji rabiti za delo pri našem banketu. Znate, kaj ni videti, ni je moč niti pokazati ; tako iti mi ne burno mogli nikomu delo dati, kojega ne bu na sjednici. Največ imamo članov pri društvu starosti u 16 razredu; a takovi je najmanje na sjednici. Sada so dovršene poletne zabave (pikniki) i mislim, da bi morali bolje sjednice polaziti. Dalje opetovano opominjam ?ve člane i članice, koji duguju po dva ili tri mjesece da bi poravnali svoju uplatu pri društvu- Ujetno se svi opominjaju la se bliža konac leta, da se bu-ju morali dati čisti računi van; i još bi bilo bolje, kada bi pla-ili unaprej za december, meni >i Iaglje bilo i prije bi mogal -ačune sestaviti. Bračo i sestre, to vam unapred povidam la nijega člana i članice ne bom jstavil pri društvu za god. 1925 koji bu dugoval više od jedan. mjesac; bil ja tajnik ili koji drugi. Molim i opominjam da ravnajte po tem oglasu. Jest su časi; ali su i za one, koji isto svoje asesmente pla-čuju. Ima dosti priljike da. se bi moglo platiti, ili se zanemari ali kada mu se kaj zgodi, onda nc zanemari dojti mene pitati da bu dobil potporu. Javim vam en primjer: Član iz dru- sc ra slabi pod okrilje naše K. S. K.: Jčdno- goga grada je bolan več par te, se drznem apelirati na njih mjeseci, pak medošal pitati da očete, ki so pri društvu, da pri- je ii u društvu? ili sam li ga su peljejo tudi svoje sinove in hče- spendiral ? Odgovorio sam mu, re; ne pustte jih pfistopati v da mora znati, ako plača da je tuje, nekatoliške Jednote in i u društvu, a društvu je ostal Zveze, temveč pripeljite jih v dužan preko $20. Pak sam mu katoliško Jednoto, kamor spa-j kazal: "Sada si me znal najti date tudi vi. kad ti je zlo, a onda kada sem Mnogo je pa še tudi malčkov, ti pisal za dug, onda si se uči- ši dični K. S. K. Jednoti za poslano nagrado v znesku $23 za trud ob ustanovitvi našega novega društva. Jaz prijazno vabim vse katoliške Slovence in Slovenko širom Amerike, ki še ne spadate k naši bogati in dobrotni Jdno-ti, da ji priskočite na pomoč za pridobitev 1,000 novih članov in članic v sedanji kampanji; prečitajte lepe nagrade, priob-čene v našem glasilu. Stojimo z navdušenostjo na delo še za bolj krepko in močno K. S. K. Jednoto! Anton Strainer, tajnik. ki niso člani mladinskega oddelka K. S. K. Jednote. Tudi iste z veseljem sprejema naša dobrotna in skrbna mati K. S. K. Jednota pod svoje okrilje; tudi za iste je prosta pristopnina. Torej dragi mi rojaki in rojakinje, ne odlašajte, / temveč odločite se takoj za pristop že na prihodnji seji dne 9. novembra.' Vam pa cenjeni mi člani polagam na srce, da pripeljite na prihodnjo sejo vsak po enega novega člana v odrastli oddelek in najmanj dva v mladinski oddelek. S- tira koristite sami sebi. Pomnite, da nobeno drevo ne more rasti brez mladih korfenin; ravno tako potrebuje tudi naša slatfna K. S. K. Jednota mladih moči in korenin za svoj obstanek; njena glavna opora za bodočnost bo mladinski oddelek. Torej potrudimo se vsi, kolikor je kateremu mogoče in hitimo za novim članstvom. S pozdravom do vsega članstva naše Jednote, Frank Zidar, tajnik. NAZNANILO. Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa., se naznanja avim članom i članicam zgora omenjenega društva, da se bu obdržavala buduča sjedqi-ca dne 9. novembra točno u 2 sat posle podne u običnoj pro-8torija. / nil gluh." Daklem bračo i sestre, nitko nežna kdje ga lahko nesreča zaderte. Daklem opominjam još jedan put, da se držite pravila K. S. K. Jednote i društveni odredba i moji opomena i oglasov, pak se ne bute nijedan po-kajali na društvo. Sada vas opomenjam da bi dopeijali svak pp jednoga novega člana na sjednicu; bute stvorih dobro sebi i ponos društvu i K. S. K. Jednoti, a još onomu najbolje, koji stupi u naše re-dove. Opominjam još stariše, koji nisu upisali svoju dcu u naše redove, neka se pošure dok jo prosta pristupnina. Ako sam kaj zaboravio, bum vam na seji izrekal. fl S tem pozdravljam sve naše č!*ne-oba oddelka i K. S. K. Jednote. Matt Brozenič, tajnik. ZAHVALA. Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. 180, Canon CHy, Pa. S tem izrekamo našo iskreno zahvalo za,sprejeto nagrado v znesku trideset ($30) dolarjev, katere je nam poslal naš vrli glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina v spomin za naše novo ustanovljeno društvo s 30 čjLani in članicami v aktivnem in 21 članov in članic v mladinskem oddelku. Nadalje so zahvaljujemo na- Denver, Colo. — Spoštovani sobrat urednik: Poročam vam veselo novico iz naše denverske naselbine, da smo tukaj dne 19. oktobra ustanovile novo iensko podporno druši;vo in ga priklo-pile pod okrilje K. S. K. Jednote. Ker je bil mesec oktober posvečen Materi Božji, zatorej smo dale društvu ime Marija Pomagaj, ker v resnici ni lepšega imena kakor je to; pri tem imnu se vedno spominjamo na znano božjo pot Marijo Pomagaj na Brezjah v stari domovini. Označena božja pot je skoro vsakemu Slovencu in Slovenki znana, kamor roma vsako leto na tisoče naroda iz Slovenije, prosit Marija za dušno in telesno zdravje. Morda bo kdo rekel: Kaj nam je bilo potreba novega društva tukaj v Denverju ? Jaz pravim, da je bila ustanovitev ženskega katoliškega društva tukaj Denverju živa potreba in sicer iz dveh vzrokov: Prvič, ker imamo mladinski oddelek pri društvu sv. Roka, kjer je že lepo število deklic, ki so morale dosedaj prestopati v moško označeno društvo; zdaj bodo pa lahko pristopile k nam, v žensko društvo. Drugič, ker vemo, da denver-ska naselbina raste in se širi; z naselbino ae množijo tudi društva- Me ne mislimo jpikakor škodovati drugim društvom, ampak ker je še dosti naroda, osobito žen in deklet, ki niso še pri nobenem društvu; nekatere so samo pri nem; torej bi bilo potrebno, da bi sleherna Slovenka in Hrvatica spadala k dvem društvom ali še več. Res, da je težko asesmente" plačevati, toda dokler smo zdravi, še gre; če pa zboli katera, kako lepo bi bilo $3 dnevne podpore, ali od vsakega društva en dolar na dan; v slučaju smrti, bi pa njeni sorodnik^ prejeli podporo oziroma zavarovalnino. Morda bo katera rekla: Saj ženske ne delamo po tovarnah ali v rudnikih, torej nismo izpostavljene tolikim nevarnostim. Motiš se Nesreča te vodno lahko tudi doma zadene, saj se o sličnih slučajih večkrat čita v listih. * Zatorej drage mi žene in dekleta, ki še niste pri nobenem društvu, pristopite k nam; našemu novemu društvu Marija Pomagaj, kjer se lahko zavarujete za $250 do $2,000,% dalje za $1 al $2 dnevne bolniške podpore in razne druge poštfodbe ter operacije. Posebno prosim članico ga novega društva, da agitira-te in pridobivate novih članic, da bomo tudi me deležne vsa. ene nagrade, ki so sedaj pri K. S. K. Jednote razpisane. Dalje prosim one stariše, ki imajo otroke v mladinskem oddelku društva sv.*Roka, št. 113, ko napoči čas prestopa, da kar je deklic naj prestopijo k našem društvu. Ako katero veeeli, da bi pristopila k nam, naj se obr ne na katerokoli članico društva ali pa na spodaj Čeno tajnico. ; S sosestrskim pozdravom, Angelina Andolshek, preds. x> kdo mislil, da to ni tako nenavadno. Seveda ni. Ampak pri nas je pa bilo nenavadno, zredno. Poročile sta se namreč dve sestri ln .to dvojčici, obe na enkrat in sicer ravno na svoj 19 letni rojstni dan. No pa recite, ako ni to nekaj nenavadnega. Vam gospod urednik so itak že znane, to sta namreč gospodični Mary in Antonija Melavc. Njihovo sliko ste pred tremi leti priobčili v "Glasilu," ko sta prestopili iz mladinskega oddelka k društvu Kralj ca Majnika. Takrat ste zapisali da mora biti .ob Michi-ganskem jezeru jako svež zrak, ker sta deklici tako razviti za svoja leta. A, ko bi jih videli sedaj!? , Poroka se je toraj vršila 29, oktobra v slovenski farni cer kvi in sicer se je poročila Antonija z Mr. Joseph Brulla, Ma-ry pa z Mr. Frank Jelovnik. Družice so bile Miss Marie Re-penšek in Miss Stefania Kaker, drugi pa Mr. Frank Repenšek in Mr. Štefan Jerman. Cvetli čarice so bile Angela Melavc in Margareta Repenšek. . Poročne prstane sta nesla h oltarju dva mala dečka'Edvard Melavc in Theodore Repenšek. Zvečer je bila gostija v Standard dvorani, kamor so se zbrali znanci in prijatelji obeh pa rov. Da sta ženina in nevesti priljubljeni, priča veliko število gostov, ki so prišli na svatbo, da skupno z novoporočenci praznujejo njihov najsrečnejši dan. Da smo se imeli izborno, mi ni treba posebej povedati Obema paroma Želimo obilo blagoslova v novem stanu. M. P. toga Mary Perme, tajnica. \ Pearl £ 4576 St. Shofeoygan, Wis. — Ker navadno vsak dopisnik začne z delavskimi razmerami ali pa s to in ono pritožbo, ročala nekaj smo namreč svatbo. SPOMINSKA KNJIGA BO I * KMALU IZŠLA. Pittsburgh, Pa. — Jesenski večeri so nastopili, ki so pa bolj podobni spomladanskim, a kljub temu so vseeno dolgočasni. Da se pa temu od pomore, se je slovensko pevsko društvo "Prešeren" zopet zavzelo, dii malo razveseli slovensko pfttsburško naselbino in sicer * jako smešno zabavno igro "Vse naše!" Ta igra se vrši na Martinov večer, dne .10. novembra, po igri sledi ples in prosta zabava. Ker je že naša stara kranjska navada, da Martinov včer proslavljamo s tem, da mladega "newyorčana" ali "kalifornijča na" krstimo, oziroma potrdimo da sta zmožna nevstrašeno na stopiti pred vsako, Še tako krepko slovensko korenino, zato si je tudi slovensko pevsko dru štvo "Prešeren" preskrbelo nekaj mladega "newyorčana," da ga boste na Martinov večer potrdili, če bo sposoben za svo. poklic. Ker je bil "Prešeren" vam vsem naklonjen pri različnih prireditvah za boljši uspeh, ravno tako naklonjen hoče ostati še v bodoče. Pričakujemo pa sedaj, da ste tudi vi njemu naklonjeni in da mu pripomorete do boljšega uspeha. Ako se boste v polnem številu vdeležili te Prešernove prireditve, vam Prešeren jamči, da vam bo še mar sikataro igro priredil v zabavo v dolgočasnih zimskih večerih. V slučaju slabega, oziroma malega zanimanja bo slovensko pevsko društvo "Prešeren" pri siljeno, da popolnoma dramatiko opusti. To bi bilo pač obžalovanja vredno, ko ostale sloven ske naselbine v tem napredujejo in tukaj naj bi pa dramatika zaspala!? Upajmo, da se to ne zgodi, upamo, da ne bo nihče izostal, komur je le malo pri srcu napredek naše naselbine. Torej na veselo svdenje dne *0. novembra, ob 7:30 na Martinov večer v Slovenskem Domu! r,! Sporočiti moram tudi žalostno novico, da je rojaku John Franku umrla njegova žena, za-pustivši mu dva nedorastla otroka. Moje iskreno sožalje! Ivan Varaga. Ogromno delo z izdajo jubilejne Spominske knjige K. S. K-. Jednote se bliža h koncu; doslej je tiskanih že 240 strani in so pri knjigoveza. Vse delo izdajo te knjige bo dovršeno do 15. novembra t. 1., na kar jo bomo pričeli razpošiljati tajnikom (icam) krajevnih društev. Sprva smo nameravali izdati 15,000 iztisov označene knjige, ah za vsakega posameznega člana (ico) po eno. Vsled velikih stroškov se je pa to Število omejilo samo na 10,000. Ce bi bili izdali 15,000 Spomins kih knjig, bi bilo na vsak način. treba razpisati posebeD asesment med člane, česar se je pa gl. odbor zbal in število knjig za toliko omejil, da bo po eno knjigo zastonj dobila vsaka družina, ki spada h K. S. K. J. ne pa vsi člani družin. Do brezplačne knjige so opra-videni tudi posamezni člani (ice) n'a potnih listih. Ker je do 15. novembra samo še malo časa, zaradi tega bi upravništvo "Glasila" rado do tedaj zvedelo, do koliko knjig je vsako društvo opravičeno. Cenj. tajniki (ice) naj grede sedaj takoj na delo glede sestave tega števila. Pri tem pomnite sledeče, kakor ^e zgoraj omenjeno: v Do enega iztisa Spominske knjige je opravičena vsaka družina in posamezni samski člani (ice) na potnih listih. Izračunajte torej koliko takih je pri vašem društvu in to kmalu naznanite upravništvu "Glasila", nakar bomo po tovoru (freight), ekspresij ali pošti društvom razposlali predpisano ozir. opravičeno število knjig. Pošljite nam tudi naslove članov na potnih listih. Glede distribucije Spominske knjige je dalje treba pomniti še sledeče: Ce j* Vsa družina pri enem in istem društvu (mož, žena in otroci), ali samo mož in žena (brez otrok), je dotična družina samo do ene knjige opravičena; dobila jo bo od dotičnega društva na seji. Ako spada mož k moškemu, žena pa k ženskemu društvu, bo dobil eno knjigo samo mož za svojo družino. Pri tem bo morda kaka pritožba, 'toda drugače ukreniti ali pomagati temu ni mogoče. Knjig bo' izšlo samo deset tisoč; torej jih ne bo zadosti za vse članstvo. Vzrok tiskanja zmanjšanega števila smo navedli že zgoraj. Tajniki moških društev naj torej stopijo v dogovor s tajnicami ženskih društev pri sestavi števila družin in oseb, ki so opravičene do ene Spominske knjige. Ce bi morda slučajno knjige kdo ne dobil, se ni treba jeziti; saj iste ni plačal ozir. naročil za svoj denar. Ce distribucije knjige ne izpeljemo na tak način, zaidemo lahko v zagato, da nam.knjig zmanjka. 2enska društva nam gotovo ne bodo štela tega v zlo, če bomo knjige za posamezne druži ne razposlali tajnikom moških društev. Eden mora pri tem odnehati ; glavna stvar je, da družina dobi knjigo. Važno! Ako bi se dognalo, da bi kako'društvo morda za htevalo več knjig, do kolikor je sploh opravičeno, bo moralo ono društvo K., S. K. J. plačati vse take knjige, do katerih nI opravičeno. Zaradi.tega prosimo ponovno, da naj gredo v tem oziru sosestre tajnice tajnikom krajevnih društev na roke pri določevanju opravičenega števila knjig. Ce nam bo kaj Spominskih knjig morda preostalo, bomo iste s poštnim) vred prodajah po $2.00 Tozadevnih naroČil pa danes še ne sprejemamo, ker še ne znamo morebitnega števila preostalih knjig. Pri naročilu knjig za društva, naj isto podpišeta predsednik in tajnik društva ter listi- no opremita z uradnim pečatom. Dalje prosimo tajnike (ice) krajevnih društev, da naj knji ge razdelijo na letni seji mese- -njih, kar se še rešiti da, pa zra- kakor z mlekom, v hrano so jim bila razna nadomestila in škodljiva jed. Ce se ne bo poskrbelo zanje in se ne bo rešilo pri ca decembra, kor bi jih preostalo, lahko iste .razdelijo članom doma, ali.pa na prihodnji seji. Ko bo knjiga enkrat izšla, so tudi tajniki (ice) uljudno naprošeni, da izvolijo denar za oglase v Spom. knjigi skolekta-ti in doposiati upravništvu "Glasila". Samo oglaševalci cele strani oglasa so opravičeni do ene knjige, drugi pa ne. Upravništvo "Glasila K.S.KJ." 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. j . -o- Svedoki strašnih dni. Češko časopisje je te dni objavilo poročilo o fizični in duševni krizi otrok, ki so se rodili •ned svetovno vojsko. Starejši učitelji opazujejo, da se v vojni dobi rojeni otroci znatno razlikujejo po svojih duševnih zmožnostih in telesno žiiavostjo od onih, ki so prišli na svet v predvojnem času. Velik del izmed njih trpi za suško in dru-limi boleznimi, ki jih je povzročilo pomanjkljivo dojenje, ne-dostatna hrana in nezadostna oskrba sploh. V teh revčkih se kaže seveda tudi oslabelost duševnega življenja ,mnogi med njimi ne morejo zmagati tudi najlažjih učnih predmetov in ie uspevajo. Učitelj-psiholog, ki je med vojno deco opazoval, je prav rekel, da si naša sedanja družba *e ni vzela k srcu dolga, ki ga ma poravnati tem nebogljen-cem in ni zanje še pršv ničesar napravila. A naj večji revčki med temi otroci je nežna mestna mladina. Samo poglejte jih, pa boste precej zaznali, da mlada ličeca nimajo barve zdravih ljudi. To ti niso otroci, ki pro-cvitajo in o katerih bi se moglo reči, da so "kakor mleko in kri." Dojili so jih več z vodo ' . * stojo pred našimi očmi živi kipi in strašni odsevi ljudi, ki so pet let služili vojaki, ne da bi bili pri tem količkaj pomislili, da ne uničujejo samo sebe, temveč tudi bodočnost naroda. Odločilni činitelji bi se morali bolj pobrigati za te žive žrtve svetovne vojske. SPOMIN NA DAN PREMIRJA. Drugi teden bomo slavili šest-letnico premirja, ki je bilo podpisano 11. novembra, 1918. To nas spominja na Jurija Wash-ingtona. "Biti pripravljen za vojsko je najučinkovitejše sredstvo za ohranitev miru," tako je rekel kongresu. Ljudje v današnjem času se neprestano vojskujejo s svojim . želodcem. To neprijetno dejstvo vodi do slabe prebave, slabega teka, zaprtja, kolcanja, glavobolov, nervoznosti, slabega spanca in sličnih čelodčnih neredov. Imeti vedno v hiši Trinerjevo zdravilno grenko vino in vživati ga redno je najučinkovitejše sredstvo za ohranitev trajnega miru z vašim želodcem. Bolj zanesljivega želodčnega zdravila ni. Mr. Frank Uhlir nam je pisal iz Cottonwood, Idaho, 28. septembra, 1924: "2e dolgo časa trpim vsled želodčnih neredov in sedaj sem poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino in učinek je izboren." Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima v zalogi tudi Trinerjev Li-niment, ki je dobro zdravilo proti revmatizmu in nevralgiji in Trinerjev Cough Sedative proti prehladom. Poskusite jih! Ce jih ne morete dobiti v vaši socedščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. (Advertis.) Delujmo za močnejšo in večjo K. S. K. Jednoto! Razpisane nagrade \ povodom Velike jubilejne kampanje K. S. K. J. • ^^. • ■ - ■■ * KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. STARE veljavne nagrado sa POSAMEZNE ČLANE (ICE) * A. Za vsakega novega člana (ico) odrastloga (aktiv-f nega) oddelka prejme članica), ki prosilca predlaga $1.00. B. Za vsakega novega člena (ico) mladinskega od- delka prejme član (»ca), Id ga predlaga SOc. C StaTe veljavne nagrada sa KRAJEVNA DRUŠTVA sa OBA oddelka, aktivni in mladinski: L nagrada $25.00 sa ono društvo, ki ko od K juL do 31. doc t L pridobilo najvo* članov ali članic. II. nagrada $15.00. IIL nagrada $10.00. NOVE nagrade sa KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavno sa pridobivanja članstva sa aktivni m D. PRVA skupina društev, krojača do 100 članov: L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. E. DRUGA skupina društev, krojita od 100-200 ©» II. nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. F. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla-novi l nagrada $50.00^ IL IIL nagrada $15.00, katoliški slovenke! najstarejši in katol. podp. k. s. k. jednoti! i.- , Mr; "S JS ■■ -. - ___ Ustanovljena ▼ Jolietu, III, dne 2. »prila 1894. Inkorporiraaa t Joliet«. državi Illinois, dne 12. ianuar]a, 1808. ' GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLUT, ILL. . Bolventnost aktimcga oddelka znaša 100.18%: solventno* Mladinakega oi delka znaša 121.43% Od ustanovi tv« do 1. oktobra. 1924 znaša skupna izplačana podpora $2.402.312.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd ft. Oevoleod, I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Pttble, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mino. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisjand, .1034 Dillingham Ave, Sbeboygan, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Oiicago St, Joliet, IU. Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, Joliet, IB. Blagajnik: John Grabek, 1012 N. Broadway, JoH«, IU. Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 365 So. Second St, »toelto«. P* Vrhovni zdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Anjer. State Baak Bldg 000 G rant St. at Sixtb Ave, Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBORI Frank Opeka, 26—lOth St, North Chicago, IU. John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IIL • N John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd, 'Cleveland, Obio. Martin Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn. ' POROTNI ODBOR: John R. Sterbenta, 174 Wood1and Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Cbtcago, IU. Prank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBORI John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Botkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. ____. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poliljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. E URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. URADNO NAZNANILO. Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111, izstopilo iz centralnega bolniškega oddelka dne 22. oktobra, 1924. Novo društvo sprejeto v K. S. K. Jednoto. Novo žensko društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo, sprejeto v Jednoto dne 19. oktobra, 1924. Imena članic so: 11664 Mežner Rozalija C, roj. 1905, R. 19, $1000; 11665 Mežner Marija R, roj. 1904, R. 20, $1000; 11666 Champa Marija. roj. 1903. R. 21, $1000; 11667 Tanko Agnes A, roj. 1904, R. 21, $1000; 11668 Zalar Amalija, roj. 1901, R. 23, $500; 11669 Puzel Marija, roj. 1899, R. 25, $1000; 11670 Perme Marija, roj 1893, R. 31, $500; 11671 Andolšek Angela, roj. 1891, R. 33, $500; 11672 Krašovec Agnes, roj. 1887, R. 37, $500; 11673 Berlin Lucija, roj. 1883, R. 41, $500; 11674 Miklich Frances, roj. 1876, R. 48, $500; 11675 Cemaš Marija, roj. 1872, R*. 52, $250. Društvo šteje 12 članic. * JOSIP ZALAR, glavni tajnik. PREKMURJE. Spisal dr. M. Slavič (Nadaljevanje.) <. h tem času so pisale fnikov ni padel nobeden. Upor je bil zatrt, uporniki so deloma pobegnili. Dne 25. maja je bil ' razglašen preki sod za vojaštvo tudi slovenskih pokrajin. Dne 27. V tem času so . "Novine" že odkrito narodno, maja je vojaški sod obsodil An Madžari so .spremenili svojo'tona Melihna in Rudolfa Uko-taktiko in so začeli ponujati viča na smrt, dasi jima ni bila Prekmurcem neko avtonomijo v dokazana krivda. Oba sta bila obliki "Murske župan i je." No- še isti dan ustreljena. Prvi vine so pisale 5. januarja, 1919: bil ustreljen MeKhen, ki je p: "Ponujajo nam slovensko rav-|smrtjo zaklical: "Jaz padem nano magjarsko županijo (me- prvi za Jugoslavijo." Dne 29. gye). To telko pomeni, ka maja je bilo ustreljenih še šest menši častniki do znali sloven- njunih tovarišev. Dne 30. ma ski, nego višja že več ne, oni ja je vojaška oblast dala posta-bodo Magyari. Te forme nam viti na krvnem prostoru za 14 ne trbe, v to ne privolimo. Bo- dni vešala, pred katerimi je mo-gojanski narodni svet posebno ralo defilirati vojaštvo. "Stra- županijo (megye) prosi za Slovence, ta slovenska župani ja nikšega dela ne de mela z drugimi magyarskimi županijami. To je najmenje, ka želemo. Ci nam to ne dajo, opravičena je žela onih, ki vu združenji vseh Slovencev vidijo rešen je naroda." Zdaj Madžari niso pravili, da ni Slovencev, ampak v slovenščini pisane letake so širili z naslovi kakor: "Vogrszki do-movinszki Szlovenci!" "Dragi szlovenszki bratje." Dne 12. januarja so prinesle "Novine" tudi poročili o radgonskem shodu, ki se je vršil v vojaški jahalnici, za katero sta bila pred prevratom ustreljena in pred pokopališčem pri kolodvoru pokopana dva slovenska vojaka radi jugoslovanskega mišljenja. (Dne 23. maja, 1918 sta dva slovenska vojaka tukajšnjega 97. infanterijskega polka v Radgoni, Anton Melihen in Rudolf ža" dne 20. decembra, 1918.) "Novine so popčale takole: "V Radgoni na Štefanovo se je vršo tabor. Prišli so i Prek-murci. Za predsednika so postavili vogrskega Slovenca Beltinec/ Sprejeli so resolucijo (odločbo): Prvi tabor prekmurskih Slovencev pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države S. H. S. (Slovencev, Hrvatov i Srbov) i jo prosi, da vzeme kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmurje. Še pred no so Jugoslovani -zasedli mi mogrede Prekmurje, so prinesle "Novine" 5. januarja, 1919. po rokopisu, ki je bil že pred to zasedbo poslan v sobotiško tiskarno: "Zadnji čas je že, da se reši ubogo ljudstvo (v Prek-murju). Kdaj bodo ga vendar naši šli braniti? Ce ne hitro bo prepozno! Te pokrajine bi morale že davno biti zasedene." Ko* so bili Hrvati zasedli Medjimurje, je kapetan Jurišič Ukovič, govorila o politiki in se z malo četo prostovoljcev pre-navduševala za Jugoslavijo*-! koračil Muro ter zasedel 28. de-Razgovoru je prisluškoval voja- j cembra, 1918 Dolnjo Lendavo, ški policist, ki ju je nato prijel! Crensovce, Beltince in Mursko in odvedel v zapor. Vest o tej j Soboto. Posebnega odpora ni aretaciji je razburila posadko i našel; zato se je čutil varnega kakih 800 mož, ki je gladna'in ni bil pripravljen na kak vdrla v vojaški magacin ter se madžarski napad. Medtem je uprla častnikom, izmed katerih je eden dobil strel v trebuh. Nato so jele pokati puške. Vojaki iz barak pri kolodvoru so šli nad uporne vojake v mestni vojašnici. Boj je trajal celo noč do jutra. Več je bilo ranjenih, nekaj mrtvih. Od čast- organiziral Božidar Sever, panonski Slovenec iz Štajerske in po materi prekmurski rojak, z nekaterimi prekmurskimi domačini "Narodni svet za Prekmurje." Dne 3. januarja ob 5. uri zjutraj pa so Madžari-ne- nadoma napadli Jurišičevo po- sadko v Murski Soboti. Juriši-ču so prestrelili eno roko, ki mu je bila pozneje odrezana, njegov adjutant Dr. jur. Dimo-vič je bil pri napadu skozi vrata v gradu ustreljen in s petimi padlimi jugoslovanskimi vojaki pokopan v Murski Soboti. Božidar Sever in šest oficirjev, ki so jih ujeli, so mislili madžarski oficirji takoj ustreliti za katoliško cerkvijo v Murski Soboti. Ko so bili že postavljeni za ustreljeje za cerkvijo, je za-povedal madžarski poveljnik, da naj pridejo pred sodišče v Sobotišče. Zato so jih z 20 ujetimi jugoslovanskimi vojaki spravili v Sobotišče. Tem šestim oficirjem in 20 vojakom se je posrečilo po nekaj mesecih deloma uiti, deloma so bili izmenjani in izpuščeni. Božidar Sever pa je prišel pred civilno sodišče v Gyor (Raab), kjer je bil po sedem mesečnem zaporu nazadnje od boljševiškega sodišča 28. julija, 1919 radi "vele-i/:daje in zločina zoper integriteto ogrske ljudske (pozneje se je glasila obtožnica: sovjetske republike" obsojen na smrt. Po dveh dnevih, 30. julija, se mu je posrečilo ob priliki neke ženske vstaje blizu državnih zaporov uiti iz zapora ter priti preko Slovaške, Češke in Avstrije domovino. Jurišičev pohod v Prekmurje je , povzročil, da so morali vsi Prekmurci, ki so bili ž njim v kaki vojaški zvezi, oditi od doma kot begunci, da so Madžari Prekmurje bolj zastražili in da so morali prekmurski narodnjaki biti še bolj previdni. Že takoj po prevratu, ko so prišli Prekmurci z ljutomerskega shoda 3. novembra, 1919, vsi navdušeni za Jugoslavijo, in so dali temu prepričanju tudi javnega izraza, je prišel Jožef Klekl starejši pred nagli sod, ki ga je po strogem zaslišanju odpustil. Ko ga je vojaški sodnik vprašal: "Zakaj delate tako?" je odgovoril: "Ker ljubim svoje ljudstvo." Še bolj so Madžari zda) pazili nanj in na vsako narodno kibanje. Obvestila o jugoslovanskem gibanju in odgovore na madžarske letake proti Jugoslaviji so dobivali Prekmurci odslej iz Maribora tako, da so se jim pošiljali letaki po aeroplanih ali po zaupnih kurirjih. Madžari s prekmursko avtonomno županijo seveda niso mislili odkritosrčno. "Novine" so jih že 5. januarja, 1919 razkrinkale, rekoč: "Murska žu-panija (Maravarmegye) je vu Muro spadnola. Prve dni so med ludi lučili to laž, liki kodiši kosti (čonto), naj grize i te čas tiho bode. Mogoče je, da je vlada tistoga hipa poleg toga rešenja našega slovenskoga pitanja bila, nego zdaj že od toga gučijo, da naš slovenski kraj ne dobi avtonomije, svojega ravnitelstva, nego de kak okrajina (jaras) i na dalje vcepljeni vu magjarsko županijo." Slovenski prekmurski katoliški duhovniki pa so se trdno oprijeli avtonomije in so širili to misel na enak način in v enaki obliki, kakor so to delali pred prevratom Slovenci v Av striji z majniško deklaracijo. Dne 14. januarja, 1919 so izdali na shodu v Crensovcih to izjavo z natančnim načrtom avtonomije. Poudarjali so predvsem, da se ne sme izgubiti pod tujo oblastjo noben prekmurski Slovenec, rekoč: "Z onih delov Železne in Za-ladske županije, kje bivajo Slovenci, se mora osnovati pod imenom 'Slovenska krajina' ena dežela s pravico samovlade. S teritorija te dežele se ne sme pustiti ni ena slovenska vas ne, akoravno bi tam ljudje mešane narodnosti bili, niti takrat, če so Slovenci v manjšini. Take občine so: Dolnja Lendava, Ledavske, Dugoveške in Centib-ske gore, Kot, Kapica, Žitkovci, Motvarjevci, Radmožanci ter druge take občine Železne in Zalavske županije. V tem smislu se mora tudi vzeti v auto- nomno Slovensko krajino Mono- šter sv. Gotharda." Za Slovence v Monoštru so zahtevali tudi slovensko župnijo. Glede državnosti so se izjavili, da se slovenski Prekmurci v vsakem oziru podvržejo odločbi mirovne konference, kakor se pravi še posebej v "Novinah" 9. marca, 1919: "Odločbam mirovne konference se podvržemo, nas prikapčijo k Vogrskomi ali k Jugoslaviji, nego prosimo tam zastopane oblasti, naj na obe strani dobre stojijo za .našo zahtevano autonomijo." Narodno skupnost z drugimi Slovenci omenjajo s stavki kakor: "Nepravilno ime 'Vendi' se mora uradno nadomestiti s 'Slovenci,' ker se ljudstvo v ma terinščini za Slovence imenuje in smo etnografično isti narod s Slovenci sosednjega Štajerja." To izjavo z dne 14. januarja so podpisali in podpise v "Novinah" objavili skoro vsi prekmurski katoliški duhovniki, tudi Geza Tuli, župnik v Gornjem Siniku, in dr. Mirko Lenaršič, župnik v Dolnjem Siniku ob Rabi pri Monoštru. Ti duhovniki so ustanavljali v raznih župnijah in posameznih obči nah narodne svete ter ljudstvo navduševali za slovenske pravice, češ, da si sami morajo odločiti svojo usodo in zboljšati svoj položaj- Da je narodna zavest segala celo do Rabe, nam kaže poročilo "Novin" z dne 2 februarja, 1919, ki pravi: "Narodni svet je nastavlen 16. januara v Sakolovcih (ob Rabi). Za predsednika narodnega sveta je ednoglasno ode-bran Dr. Mirko Lenarsich, ple-banoš na Dolnem Siniki." Prekmurski vladni komisar, dr. Bela (Adalbert) Obal je obljubljal neko avtonomijo v ok virju ogrske države ter skušal ustanovitvij dveh novih glavarstev spraviti gibanje v mad žarski tok in zadovoljiti ljudstvo z raznimi obljubami. Tako je imel - v Gradu (Gornji Lendavi) shod, Jkjer je obljubil avtonomijo, slovansko pisarno v Pešti pri ministrstvu ter novo okrajno glavarstvo v Gradu Našel je odpor, »kakor poročajo "Novine" 2. februarja: "Pri Gradi zbrani Slovenci Gradške in Monošterske krajine so ne dovolili, da bi se pri Gradi okrajno glavarstvo (szolga-birosarf) nastavilo. Slovenci Monošftrske okrajne se ne šče-jo odtrgnoti od mesta Mono-štra" Leopold Podlogar: MORAVČE. 4S0 m. nad morsko mladino 283 prebirale«* Ni je kmalu prijaznejše doli ne na Gorenjskem, kakor je moravška. Lepe vasice slone ob zelenih holmih, skrite večinoma med košatim sadnim drevjem; dobro obdelane njive se vrste s temnimi bukovimi in sivimi borovimi gozdi ,in logi Po dolini teče mirna in počasna Drtijščica, ki jo obrobljajo zeleni travniki. Iznad višjih vrhov, ki varujejo ta dol, migljajo bele cericvice v zeleno rav nino, sredi katere stoji veličastna moravška dekanijska cerkev, ki o nji poje domača pesem: Prelepa je morgvika fara, ki na Kranjskem nima para, v cerkev, je sv. Martina, dva rdeča turna ima. Okrog cerkve se razvija pri jazni moravški trg, ki šteje Trznom le 283 tduš. Občina Moravče spada poc kamniško glavarstvo in pod sodnijo na Brdu. K občini spa da še tudi 13 vasi in šteje vsa soseska 2,090 prebivalcev. Župnija je pa veliko večja in šteje 4,721 duš. Dušno pastirstvo oskrbuje v Moravčah župnik, ki je obenem dekan moravške dekanije, z dvema duhovnima podočnikoma. Šola v trgu je iti-rirazredna in enorazredna za oddaljene kraje. Šola v Moravčah se omenja že leta 1777. Dvorazrednica je na Vrhpolju Dobila je novo poslopje leta 1905. V zasebni hiši pa se je poučevalo od Ista 1850. -Sol* pri sv. Trojici se ja zidala leta 1893. Pri Sv. Križu je pa od istega leta redna ekskurendna šola. .Razen lepe naravne lege nima trg Moravče nič posebnega na sebi; tudi trških pravic ne more pokazati, dasi uživa te od bogve kdaj. Dobro obiskovani moravški semnjj so od nekdaj na glasu. V moravški župniji, v soseski Sv. Križa, v vasi Zagorica na Vehovem je bil rojen slavni matematik, podpolkovnik Jurij baron Vega dne 23. marca, 1754. Dne 26. septembra, 1802 so pa mrtvega potegnili iz Dor nave v Nussdorfu poleg Dunaja. Kot dijak se je pisal "Veha" ali "Vecha," v vojaški šoli se je pa začel podpisovati Vega. Na trgu pred cerkvijo ima Vega spomenik, na rojstni hiši v Zagorici pa vzidano spominsko ploščo. Na njegovem rojstnem domu živi zdaj popolnoma drug rod. Imel je #Vega eno sestro, ki se je omožila preko Save na Dolenjsko. Njenega zaroda pa ni bilo mogoče dozdaj izslediti. V Kosezah pri Moravčah je bil pa rojen Ivan Vesel dne 12. septembra, 1798. Umrl je kot višji kameralni (finančni) svetnik v Trstu dne 26. marca, 1884. Kot pesnik si je nadel ime "Koseski," po svoji rojstni vasi. Leta 1844. je prišla na svetlo njegova najboljša pesem: Slovenija cesarju Ferdinandu." V nji znane besede: "Hrast se ozmaja in hrib — zvestoba Slovnecev ne gane. Slavo kmetu je opel v pesmi: Kdo je mar? Ko je izšla ta pesem leta 1846. v Novicah, je Slovence silno navdušila. Več pa nego izvirnih pesmi je Ve-selovih prevodov. Povsod nastopa kot mojster dovršenih heksametrov in pentametrov in prijetni ritmiki. Njegove pesmi so imele nekdaj velik vpliv na probujenje narodne zavesti in na duševni preporod slovenskega naroda. Oglašal se je Koseski v časopisu, ki ga je tedaj izdajal oče slovenskega naroda, Jfcnez Bleiweis v Novicah. Imenujejo ga slovstveniki klasika Novic," kar pomeni: pesnika prve vrste v tedanji dobi, ko so izhajale Novice in so prinašale ^e njegove prve pesmi. Kakor je širom vojaškega sveta znan Vega, širom slovenskega literarnega sveta Koseski, tako je znana širom Sloveni je Limbarska gora ali gora sv. Valentina, na katero veže ver no slovensko ljudstvo legenda o Valentinu in Peregrinu. beseda "mor" lastni pridevek mičev (von Lilienberg). . Izmed sv. Severno te gore vede široka državna Dunajska cesta iz Ljubljane v Celje. V položnem strmcu se vije po dolini Radomlje. V Lukovici pri Brdu, severozapadno od Limbarske gore, priteče v Radomlje Drtij ščica. Ob tej se razvija drtij ska, moravška dolina, ob tej vodi tudi cesta iz Lukovice do trga Moravče. lihe Moravče je razlagal Že učeni jezikoslovec Jernej Kopitar (1780-1844), rojen v Rep-njah na Gorenjskem, ki je pognal to dolino. Pisal je, da so imeli ob času kneza Svatopluka v tej dolini svoj tabor Morava-ni in tudi utrdbo proti napadom Madžarov. Svatoplukova oblast se je-baje raztezala celo tako daleč. Ce se pa vendar ni, so pa semkaj pobegnili Morava-ni pred Madžari ali pa so bili tu sem poslani v ujetništvo Mora-vani kot ujetniki karantanskih vojvod. Za njim je razlagal ime Moravče še tudi drug jezikoslovec, ki se je zanimal za moravško dolino in jo je dobro poznal. Rojen je bil ta jezikoslovec v Tuhinjski dolini (Zgornji Tuhinj). To je bil učeni frančiškan in profesor na gimnaziji v Novem mestu, o. Ladislav Hro-vat. On ne bi bil imel nič proti razlagi Kopitarjevi, ko bi bila res oblast Moravanov segala do kranjske meje, tako pa ji že z zgodovinskega stališča ni mogel pritrditi. Nič se ne upira onim, ki menijo, da je korenska živalskih imen in bi "mor" pomenilo črnega vola. Ne more si pa misliti, da bi bili ljudje v tej dolim relačilo, a rešitelj ni maral dru-jega kakor njegovo hčer. Te nu pa Gall ni hotel dati v za- ve. Najstarejši grad v moravški dolini je bil menda grad Limbarski (Lilienberg) pod cerkvi jo sv. Valentiha. O tem gradu pa danes ni nobenega sledu več Bil je kdaj last Limbarskih ple- con.ft? Rešitelj mu zagrozi, da ra zadela kazen. Z njim bo lamreč izumrl njegov rod. Ro-iekar res naglo umrje. Bil je ;adnji svojega rodu. Spolnilo ie je, kar mu je užaljeni snubač lapovedal: Ker v seno mi jo nočei dat, razpadel bo po teb tvoj grad. Leta 1515. so uporni kmetje rrad Gallow obvladali in ga nočno poškodovali. V protestantski dgbi so bili Galli privrženci nove vere. Tu na Morav-•kem so imeli svojo molivnico n grobnico. Tu so pokopavali samrle svoje rodovine. Okoli leta 1660. je dal pokopati v tej grobnici obrist Ranft svojo soprogo luteranko. Vojaki so jo jodnevi pokopali, ponoči pa jrob oropali. Njih glavar, lanft sam, je dal potem v jezi >ostreliti vse vojake pogrebnine. Zemljiška posest je s ča-. om prešla med kmete. Raz-alina gradu je pa zelo zarastla. ie v Valvasorjevem času je bil jrad prepuščen razpadu. Bil je lekdaj močno utrjen, pa so ga aalli vendar zapustili. Njih »sestva in podložniki so bili •azmetani po dolini, graščaki so >a zidali drugod nove gradove: lajprvo v Moravčah in koj na-lo v Cešnjicah. Grad Moravče jo zidali Galli leta 1550. Leta 1604. je kupil grad Samuel Ha-riber, od katerega ga je kmalu tupil Ivan Herbert Bar bo, rit-•nojster v Karlovcu. Leta 1680. je bil njegov lastnik Karol Valvasor. Zdaj je tam kmečka hi-*a, imenovana "Cebulovna" po posestniku Cebulu. Istega leta (1550 kakor Moravče so zidali Galli tudi grad Cešnjice (Llchtenegg) na novo. Tudi ta grad, kakor Moravče, je kupil pozneje luteranec Hasiber 12. avgusta, 1605. od bratov Viljema, Krištofa, Rudolfa in Seyfrida pL Gall, in ne, kakor poroča Valvasor, leta 1612. Graščina in nekaj zemljišča ondi je bilo zadnje čase last deželnega odbora. MOČENJE POSTELJE JE GRDA NAVADA. Vaak« slab« navad. M lahko icocnete. čemu .torej tudi ae. te grde. aeadrave in neprijetna T Malo »«trpU«*J» in par dolar-ier. pa )o bo odpravilo. PUite nas po ta-kozvano Inurin zdravil, i. dan«. To zdravil. be močenje kmalu odatranilo. to j. boljii način kot bi otroka vi aaaai zdravili a grdim ravnanjem ia c«lo a pr«t«p.v»njMB. Colo zdravljenje aa otrok, do 10 let atar. vrti* »».«0. nad let atar. ia aa odraatle »7.SO. Zdravilo vam po*U« po prejema de-narja Th. Inurin Co. Bos »S«. 14» Iaaria Bldr., Pittabut-rh. Pa. Za zavarovanje zavitka po poiti priitejt. t« t S«. OLASILO K. S. K. JEDNOTE i tob^^rffc ^^^ mM m tirnimi IhU las ttfe, Ea Bmm, M IsM - —-B-Ž 9t 0M UNITED STATES OV SMMTCA. byniI.tk.MMtf tt|l OffHJi Sil T li CMr Am Mi Mm BUV "Mi A NT) OHO. VAŽNOST BRATSKIH ORGANIZAOJ. afi ljubezen do bližnjega vodi torej človeštvo do blagostanja; isto J% toogoče doseči saiho na podlagi naukov krščanstva. Bratski duh skuša te pomenite ideale ražširiti v vsakdanje ras-mere in življenje našega ameriškega ljudstva; radi tega vsa čast j&>rifotnje vam voditi ji frateroalizma! Vaše delo rasluži največ pohvale, ker skoftate izboljšati življenje človeške družbe. Vm to dosegate s tovarištvom v okvirju medsebojnega bratstva. Vi dAJete fcvojlm članom podporo, katere se ne sme smatrati dobrodelnosti, ampak ista je sad medsebojnega zanimanja, detovahja in bratoljabja. Vi učite člane, da ne skrbijo samo za sedanjost, ampak tedi sa bodočnost v slučaju nesreče in neprilike. Praternalizem pospešuje samo pomoč, spoštovanje samega sebe in neodvisnost. "Obredniki skoro vseh bratskih organizacij se opirajo na religijo; nobeno pravo bratstvo n meore uspevati na kakem drugem domnevanju. Baš zaradi tega so take organizacije podpi-rateljice pravih načel človeške družbe, ker se trdno opirajo na urejeno vodstvo na podlagi javne pgstave; iste so zagovornice pravfnosti in religije ter pospešiteljice miru in dobre volje med narodi na svetu." ----o-- Letos od 26. do 29. avgusta se je vršila v mestu Washing-ton, D. C., 38 konvencija Narodnega Bratskega Čongresa (National Fratemal Congress); to je organizacija, kamor spada okrog dvanajst milijonov članov in članic podpornih Jednot raznih narodnosti širom Združenih držav. Pri tej priliki se delegatje tega kongresa dne 29. avgusta poklonili predsedniku Združenih držav, Mr. Coolidge in se dali ž njim vred pred Belo hišo slikati. Mr. Coolidge, kot vnet fraternalist je zatem zbranim delegatom v 20 minut trajajočem govoru razložil važnost in pomen bratskih organizacij. Njegov govor se je glasil dobesedno sledeče: "Težko je v zadostni meri naglašati veliko važnost Narodnega Bratskega Kongresa v Ameriki. Cul sem, da imate od 10. do 12 milijonov ameriških mož in žena organiziranih v raznih bratskih Jednotah, ki so poslale svoje delegate na to konvencijo. Pri tem ne smemo vpoštevati samo tako ogromnega števila organiziranih članov, ampak še na milijone drugih oseb, članov njih družin in dedičev, ki so direktno z vami v zvezi. Z mirno vestjo lahko trdim, da se pretežna večina našega ameriškega ljudstva zanima za fraternalizem; podporne Jednote, m društva je najti po vseh delih naše Unije. Nekatere bratske organizacije so še nove; mnogo je pa že tako starih, kakor naš ameriški narod; njih zgodovina sega torej že v pričetek svetovne civilizacije. "Zgodovina nam kaže, da so te institucije tekom stoletij storile že dosti dobrega za blagor človeštva. Prav lahko spoznamo ideale bratoljubja in medsebnjnega podpiranja, ki je temeljit princip naše dežele. Ne omenjam preveč pretirano, ie trdim, da se je naša Amerika tako lepo razvila baš na teh lepih principih in idealih. Naše politične institucije so sad splošnega bratoljubja. Ta načela nam dajejo pravico do svobode in enakopravnosti. To je podlaga organiziranega in soglašujočega uspeha pod javno oblastjo v našem socijalnem, političnem in indu-strijalnem življenju. "Ce bi nas ne utrjeval novi duh bratstva, bi naša vlada kmalu razpadla; razpadlo bi tudi naše ekonomsko in socijalnc delovanje. Ce gojite ideale pravega bratstva, s tem utrjujete uspeh delovanja, zažčitoain harmonično življenje med našimi narodi. "Samo v duhu bratstva je mogoče služiti domovini, vaši lastni državi in narodu s tem, da se izpolnuje ustavo in postave. Bratstvo je torej prva in glavna od pomoč zoper sebičnost. "Kdor se zaveda teh principov in idealov, ta lastuje najdražje svetinje v Človpški družbi; brez njih ne moremo pričakovati kakega uspeha ali blagoslova. "Mislil sem že včasih, da mi Amerikanci ne polagamo zadosti vrednosti pri izvrševanju domačih kreposti; ali da ne cenimo zadosti blagrov življenja; pri tem ne bom kritiziral kak&a častihlepja, ki je glavno načelo napredka;, toda želja po napredku — vedno doseči nekaj več — bi nas morala vedno spominjati da ne pozabimo tiega, kar že imamo; pri tem mislim namreč na našo*zemeljsko last in posestvo. - ' '. t •"Duh zadovoljstva bi morali vedno gojiti. Nas, Amerikance svet vedno kritizira, da preveč hlepimo po bogastvu in moči. V tej zadevi nismo mi nič manj lakoipni kot so drugi narodi; rečem le to, da so Amerikanci zato povsod uspešni, ker so delavni, varčni in podjetni. Amerikanca diči še neka druga čednost, to je da. ni prevzeten, četudi se je iz revščine povspel do bogastva. "Se neke druge lepe čednosti ne smemo pozabiti, to je lojalnost (vdanost), ki izvira iz odgovornosti do drugih. Ako bomo mislili vedno samo nase, ne bomo dosegli uspeha. Pri tem naj bo samo vdanost do drugih naša vodilna misel, kajti vdanost je glavna podlaga zadovoljstva bodisi pri družini ali v javnem življenja. Z vdanostjo sta pa v zvezi zvestoba in pdštenje. Zvestoba do drugih in županje nam daje moč do napredka. Ce teh čednosti ne bomo gojili do drugih, tudi ne bomo dosegli zaupa-v samega sebe. Našo medsebojno odvisnost in odgovor- nja nost moramo torej nalagati na rame drog drugega in na J)ožjo pomoč. "Mi živimo v urejenem svetovju, koje vodi moč Božje Previdnosti; mnogo potov vesoljstva še ne razumemo; zavedamo se pa lahko tega, da bomo le tedaj srečni, če bomo živeli krepostno, kdor trdi naobratno, ta skuša klatiti zvezde is neba, kajti upor proti kreposti vodi do uničevanja, saj je zaupanje in vara v Boga začetek religije, to nam veli že zdrava pamet. "Napredek človeštva pospešuje tudi tovarištvo ali druščina. Glavni namen civilizacije obstoja t tem, da se vpelje tovarištvo med vsa človeška plemena. To stvar se lahko pospeši tudi s zakonodajo, toda v obče se tovarištvo goji samo med ljudstvom. Naših razmer ne moremo izboljšati brez simpatije, prijateljstva, ljubezni in kooperacije, ker smo v obče vsi navesani ns dobrosrčnost in medsebojno podporo, to so duševni element! človeškega sorodstva, katere moramo vedno gojiti in boljšati. To ni kaka domišljija, ampak je fAkt in resnica. Brez teh lepih čednosti ne more obstojati noben narod, nobena driava, nobena domača družina. "Prave nasvete in blagre srečnega človeškega življenja najdemo v pridigi našega Božjega Učenika, ko je rekel: "Cesar ne želite, da bi drugi vam storili, tega tudi ti drugim ne storite." "Glavno in prvo geslo vsake bratske podporne orgaijisaeijc je: 'Ifi v*nmyrttoD vpoštevati svojega iofeater Zlati rek, 19 VAŽNIH NASVETOV REDNO ŽIVLJENJE. za (SnttTtl Dr. C. M. Swi«*te. CIcvH.nd, O.) 1. Skušaj samega sebe pretvoriti v višjega, Jjoljšega, bolj plemenitega in bolj delavnega moža. 2. Ko si zdrav, drži se reda pri smernem uživanju pri proste hrane; če pa zboliš, bodi pri hrani tudi jako oprezen. 3. Ne jemlji nikakih patentiranih zdravil (medicin), ne uživaj močne alkoholne pijače. V bolezni rabi zdravila, katera ti je zdravnik predpisal. 4. Bodi točen in reden pri delu, počitku in spanju. 5. Ogibaj se vsake nepotrebne duševne in telesne razburjenosti in glej, da boš vsak dan s mirnim in lahkim'srcem pri-5el, ter tako tudi končal. (.-Pazi na snago telesa; vsled tega se kopiji vsak dan v poletnem času, v zimskem pa dvakrat na teden. Umij si večkrat noge, izpiraj si usta in očisti si pogostokrat zobe. 7. Drži se telesnih vaj vsaj dvakrat na teden, da ne boš imel mi stara leta okorele ude. 8. Drži in gibaj se kolikor mogoče in največ na prostem, na svežem zraku. Vdifcuj globoko večkrat čez dan sveži zrak, ia si utrdiš pljuča za stara leta. 9. Ce mogoče počivaj ponoči na prostem; če ne, pa imej vedno odprta okna svoje spalne sobe. 10. Vsako stvar izvrši na najbolj časten način, da bo pospešila tvojo srečo in zadovolj-aost. 11. Privošči si večkrat nekaj razvedrila, osobito zvečer. Pohabi na vsakdanje delo in skuhaj končati dan v najboljšem razpoloženju, toda ne zdravju škodljivem. ' - 12. Skušaj sleherni dan dospeti do tem večje razumnosti. Spoznavaj Boga, naravo, same-?a sebe in svojega bližnjega. Čeravno ne moreš doseči popolnosti, vendar hodi vsaj po njeni poti. 13. Zavrzi otoinost, sovraštvo, nevoščljivost in slične ne-lepe lastnosti; oprimi se pač: veselja, miru, upanja in ljubezni. 14. Bodi optimističen. Misli, fe si zdrav in srečen, to ti bo 2elo k zdravju in zadovoljnosti pripomoglo. 15. Plačuj redno svoje dolgove. V obče in v vseh zadevah poslušaj vest, pri delu, v trgovini, pri zabavi itd„ da boš lafi-ko z mirno vestjo zaspal in sanjal sladke sanje. 16.>$¥edno zaspiš, misli vedno, da ti morda prihodnji dan ahko donose zažeijeno srečo, koje danes nisi dosegel. 17. Ne zanemarjaj svoje dale; pridruži se kaki verski or-Hmfzaciji, alt cerkvi. V veri boš spoznal vredhost resnice, Sfcvekoijubja in ljubezni do bližnjega. 16. Bodi marljiv pri deli previden v |UMi boš lahko vsak kitm. 1 1». Skušaj n nasvete in prijazen ta način za- vojni dolg jugoslavije zedinjenim drŽavam. Po uradni izjavi, ki jo je izdalo finančno ministrstvo Zedinjenih držav za leto 1923. je dolgovalo 19 evropskih držav Zedinjenim državam več kot deset mlijard dolarjev, ali natančneje, računano z obrestmi vred, 100 milijard 800,010,245 dolarjev na dan 15. novembra, 1923. Njih dolžniki so: Armenija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Estonska, Finska, Francija, Velika Britanija, Grška, Madžarska, Italija, Litvan-ska, Liberija, Latvija, Nikara-gua, Poljska, Romunija, Rusija i Jugoslavija. Največji dolgovi so oni od Anglije (4.6 milijard dolarjev) ih Francije (okroglo 4 milijarde dolarjev). Jugoslavija dolguje Ameriki z obrestmi do 15 novmbra, 1923, $61,587,157. Vsi ti dolgovi so bili napravljeni približno v istih okoliščinah in pod istimi pogoji. V najkritičnejšem položaju, ko je šlo za obstanek ali za pogin, ku zgoraj imenovane države potr kale na vrata Zedinjenih držav ih prosile za posojilo; ko so ga dobile, so podpisale brez vsakega pogoja in pridržka. | Po vojni so te države primerjale svoje visoko, narasle dolgove s svojimi praznimi državnimi blagajnami in 'ž minimalnim upom, dobili od Nemčije in njenih zaveznic vojno odškodnino Tedaj se je stavilo vprašanje, ali naj se vojni dolgovi napram Zedinjenim državam smatrajo za veljavne, ali pa se da njih finančniln moralni veljavi oporekati, ker so Zedinjene £žave vstopile v krog vojskujočh se zaveznikov in torej z njimi storile skupino. Vojna se je končala z zmago, ki je prinesla Zedinjenim državam mnogo koristi. Da so dosegli to zmago, so doprinesli vsi zavezniki velike žrtve; eni So žrtvovali življenje svojih vojakov in državljanov, drugim je bil velik del njih ozemlja uničen, tretji so . dali svoj denar za vojsko. Dejalo se je, da ni čisto pravilno, če eden zaveznikov zahteva svoj denar nazpj, medtem, ko drugi ne morejo zahtevati niti svojih vojakov, ki so poginili na bojnem polju, niti ne morejo dobiti zadostne vojne odškodnine, da popravijo svoje razrušene pokrajine. Splošno zavezni sko mnenje je bilo, naj Amerika vsaj počaka, da Nemčija pla ča vojno odškodnino, ali pa naj si da plačati dolgove naravnost potom prenosa iz te odškodnine. To mnenje, ki ga je pred vsem zastopalo francosko časopisje, pa je silno, vznemirilo in ozlovoljilo ameriško javnost. Artglo-Saksonci namreč cehijo nad vse iskrenost v zasebnih in j4ynih odnošajih; vsakdo izmed njih smatra poštenost sa cilj življenja in zato in zato želijo, da se drugi napram njim tudi tako obnašajo. Ce bi se jim reklo, da nimajo prav, ker zahtevajo sVoj denar nazaj, bi bilo to največje razžaljenje, ki ga bi jim mogli prizadejati. Ce bi jim govorili na srce, apelirali na njih človekoljubnost, jim pokazali, kako so obogateli med vojno in kako smo mi Evropejci obubožali, če bi jim izrazili upanje, da bi< bla--—iz lastne inicijative se odreči svojim zahtevam, ali pa jih vsaj zmanjšali — bi bil skoraj gotovo uspeh boljši. "Kdo je neiskren in flega-len?" pravijo Američani, "ali mi, ki zahtevamo, da se nam poplačajo posojila, ki smo jih vam dali, ali pa vi, ki hočete brezčastno ti preko svojih podpisov? Ves civilizirani svet se je dvignil zoper Nemčijo, ker je prekršila pogodbo nevtralnosti Belgije, katero je podpisala in tako smatrala to listino za papirno cunjo. Vi Evropejci pa se stavite sedaj na isto stališče, katero ste smatrali takrat za barbarsko m nelojalno. * Ce se mi odrečemo tem dolgovom, ali pa jih zmanjšamo iz lastne iniciative, bo to z naše strani lepa poteza, ki jo .boste morali kot tako priznati; nikakor pa ne dovoljujemo našim dolžn-nikom, da proklamirajo iz svoje lastne volje, da ti dolgovi sploh ne obstojajo in. nas vrhu tega nazivi ja jo še nepoštene ljudi!" Pod vplivom tega nezadovoljstva sta obe ameriški zbornici sprejeli 9. februarja, 1922. zakon, s katerim se je imenovala komisija, ki naj bi uredila vojne dolgove. Besedilo tega zakona je zelo strogo in odločno. Komisija je povabila vse države dolžnice, naj pošljejo svoje komisije v Washington, da urede vprašanje dolgov. Velika Britanija je smatrala za svojo častno zadevo, da reši čimpreje to vprašanje, poslala je prva svojo komisijo, ki se je dogovorila z ameriško o načrtu plačevanja. To se bo vršilo tekom 62 let s 3 odstotnim obre-stovanjem in pol odstotno letno amortizacijo. Plačevanje se je že pričelo. Nobena evropska država za enkrat še ni sledila britanskemu vzgledu. Francija je poslala komisijo, ki je izjavila, da vsled svojega slabega finančnega stanja ne more prej plačati, dokler ji Nemčija ne plača vojne odškodnine. Italija in dru ge države so nato tudi odgovorile na ta način in to obnašanje je še bolj razdražilo ameriško javno mnenje. Ko je od jugoslovanske vlade poslana komisija prišla New York, so jo takoj obdali ameriški reporterji in resno vprašali: "Ali bo vaša vlada plačala svoje dolgove?" Član komisije, g. profesor dr. Milo-rad Nedeljkovic, jim je odgovoril, kakor mu je bilo doma naročeno, da naša država priznava svoj dolg in da je globoko hvaležna Zednjenimrdržavam za pomoč, katero so nudile v najtežjih vojnih urah in po sklepu prmirja. Čestitati je treba jugoslovanski vladi, da je tako ohranila neomadeževano čast našega naroda. Jugbslovanska delegacija je pri pogajanjih izjavila, da začnemo takoj s plačevanjem, ko 3e bo naš finančni in gospodarski položaj dovoljno izboljšal. Ameriška komisija je vzela to Izjavo na znanje in izrazila svoje obžalovanje, da ne moremo takoj začeti plačevati ter rekla, da pričakuje konkretnejših predlogov. Za enkrat je s tem to vprašanje — seveda samo začasno ,— odgodeno. o- VINSKI CVET IZ ŽAGANJA. celuloza ali staničnina je na primer bombaž. Celuloza je, kakor znano, surovina za naše papirnice, a se rabi še v mnoge druge s vrhe. Posrečilo se je celo izpremeniti celulozo V sladkor, tega pokipeti in tako dobiti iz njega vinski cvet. Za enkrat je ta fabrikacija mogoča samo v deželah, kjer je v obilici na razpolago lesa in lesnih odpadkov, zlasti žaganja. Taka prilika je pri nas v Zedinjenih državah, v Evropi pa zlasti v gozdnati Švedski, kjer pridobivajo več nego desetino vsega špirita iz odpadkov celuloznih tovaren, iz tako zvanega sulfitovega luga. Ako obdelavaš celulozo f koncentrirano žvepleno kisline (hudičevim oljem), se izpreme-ni v brezliko snov, ki jo jod pobarva modro, kakor tudi na^ primer škrob (amylum). Zato ac dali tej amorfni masi imi amyloid." Tehnično se vpo rablja pri izdelovanju vegetabi-ličnega "pergamenta," ki ni nk drugega kot neklejen (ne li man) papir, ki so ga z-žveplem kislino spremenili na površino \ amyloid. Da se da celuloza izpremenit v sladkor in to potem v vinsk cvet je teoretično dokazal žc pred sto leti Branconnot in zi njim še mnogo drugih. 1> praktičnih uspehov pa so pri veli poizkusi šele pred kakim desetimi ali petnajstimi leti. Največ sladkorja, ozirom* špirita dobimo iz lesa, ako iz vršimo kemični razcep lesa al hydroliza s koncentrirano žvep leno kislino; a operacija je pre draga, posebno je težko ločit kislino od nastalega sladkorja Zato raje vporabljajo razredče no kislino, toda z velikim fla kom. Pri nas uporabljajo tvorni čarji žaganje raznih vrst lesa posebno iglastega drevja, ki d« največ dohodka. Posamezne veležage osekavajo žaganje ir izpihavajo z ventilatorji v skla dišča, naprave za izdelovanj« špirita. Elevator ga znosi v ko tle digestorje, v katerih se iz vrši hidroliza. Kotli so iz že lezne pločevine, notranje steni pa obložene z opeko, ki je kis lina ne načenja; oblike so krog lastfe in se mej delom nepresta no vrte. Greje jih para ne posredno. Približno polovic; celuloze, ki je v žaganju, se iz-premeni v sladkor. Sok iz. di gestorjev je prekisel, da bi mo gel kipeti, zato ga stope z žga nim apnom. Nato sok očistij( apno in pridenejo kaos, kakršer rabijo v špiritnih tovarnah dru godi. Konečno pride še destilacija ali prekapinje pokipelegr lesnega soka. Po rektifikacij (večkrat ponavljani destilaciji) dobe prav izvrsten poraben špi rit, ki ima le malo kiajine ir skoro nič patoke (fuzeljna) ir estrov. Kot stranski produkt te fabrikacije pridobivajo ter pentinovo olje, žvepleno kisle apno in žlempo. Iz stališča narodnega gospodarstva je izdelovanje vinskegf cveta, ki se da tehnično take mnogovrstno in krasno vpora biti v človeško korist, zelo važen napredek, zlasti ob času kakih slabih letin; prihrani se na ta način lahko velikanske množinfe škrobnatih produktov, zlasti rži in krompirja. -o—- dal močno zaušnico. Seveda je to izzivalno početje Milavca ta- . ko razburilo, da je maršalu klofuto vrnH, nakar je skočilo pa vseh pet ostalih finančnih stražnikov nad" Milavca, katerega so pobili na tla, ga suvali s čevlji, ne glede kam je priletelo, nato so ga suvajoč vlekli v rojstno hišo, kjer so ga močno zvezali, položili na postajo in zvezanega zverinsko pretepli, tako, da mu je z več ran na glavi tekla kri. Tudi ko ga je dan pozneje v postonjski ječi na prošnjo Milavčeve žene zdravnik preiskal, je isti konstanti-ral, da je bifa srajca po plečih od udarcev vsa krvava. Med tem zverinskim početjem je prihitela v hišo Milavčeva žena, ia reši moža, prijeli so pa ti junaki tudi njo, jo davili za vrat, osuvali in vrgli čez prag lastne hjšč. Omenjeno bodi, da je Milavčeva v šestem mesecu losečnosti. Ko so finančni stražniki nad zvezanim nesrečnežem svoje junaško delo opravili, so Milavca močno zvezanega, gologlavega in brez suknje jdpeljali v Kačjo vas k zasliševanju in od tam v Postojno. Med potjo je prihitela 75 letna Milavčeva mati do sina ter ga vprašali, kaj je vendar storil? £akor hitro pa je Milavec odprl ista, ga je junaški maršalo zvezanega, od zadaj, po plešasti glavi s palico udaril. Seve-ia, ko je bil Milavec zaslišan, je bil vsemu le oh kriv, dasiravno so bile pri celem aktu ci-/ilne priče navzoče, katerih pa 'talijani enostavno niso hoteli slišati. Tudi se je drugi dan zrazil maršalo, da ako ne bi bi-o toliko ljudi navzočih, bi Mi-avca enostavno ustrelil, res, ^aj bi itak priče manjkale. Nesrečnež čaka sedaj v postonj-fcih ječah "pravične" italijanske obsodbe. To barabsko, zverinsko in iz-dvalno početje "kulturne Italije" jasno kaže, kakšni reveži smo brezmejni prebivalci, kate-*i že šesto leto po vojni mnogo /eč trpimo kakor ob času vojne. Ljudstvo je silno ogorčeno; vedro se nam obeta, da bo meja cmalu rešena, po časopish se pa >ere o prijateljskih pogodbah ned Jugoslavijo in Italijo, italijanski finančni stražniki pa ned tem časom ppbijajo naše j udi zvezane v njih rojstnih hišah. Lesno vlakno, to je mrenica, ki tvori v mladih rastlinskih stanicah stene in nosi kemično ime celuloza, spada med oglen-prvi čeve hidrate, to je opojine, ki imajo najmanj po šest ali več atomov oglenca združenih z vodencem in kislecem; ta dva pa v istem razmerju med seboj kakor v vodi, to je po dva atoma vodenca z enim atomom kis-itca. Kemik označuje celulozo ki je~ v bližnjem sorodstvu s sladkorjem, z obrazcem (formulo) : c« H-10 0-5, to se pravi: v vsaki molekuli je zvezanih po šest atomov oglenca c, po 10 atomov vodenca H in po pet atomov kisleca O. Precej čista ITALIJANSKA SUROVOST. Kakšno trpljenje, sekaturo ir zaničevanje trpijo naši ljudje na meji kaže sledeči slučaj: Vsoboto 20. septembra je 5C letni dvolastnik Andrej Mila vec iz Planine, It. 62 naklada! na svojem drugem posestvu v Malnah, št. 10, na italijanski strani s še dvema posestnikoma opeko. Ko je bil voz že naložen, je prišel do voza Italijanski maršalo Giuseppe Rotollo t petimi finančnimi stražniki in vprašal po gospodarju hiše št 10, nakar pravi Milavec, da je to on. Brez vsakih na nadaljnih besed je nato maršalo Mi-lavcu, kateri je stal aa sredini, Delavnost marljive žene. Že star pregovor nam veli, da iena podpira tri vogale hiše, mož pa samo enega. Prav lepo sliko o delavnosti marljive žene lahko posnemamo iz mesečnika The American Agriculturist" (Ameriški kmetovalec), ki je' nedavno priobčil sledeči dopis leke farmerice: "Trideset let sem že poročena; v tem času sem že skuhala »n pripravila 235,425 zajtrkov, >bedov in Večeri j (za toliko >seb); spekla sem že 33,190 ilebav kruha, 5,930 pogačic (keksov) in 7,960 pajev; dalje sem v tem času pripravila 1,550 evortov ukuhanega sadja, zredila 7,660 kokoši, naredila 5,450 funtov surovega masla in porabila 36,461 ur za domače hišno delo: pometanje, pranje in ribanje; toliko ur skupaj znaša 1,519 dni, ali 4 leta in 2 meseca, izračunala sem povprečno vrednost vsega tega mojega dela na 3115,485.50. Poleg vsega tega >gromnega dela in napora nič ne tarnam, ampak še vedno iskreno ljubim svojega moža in >troke. Ako bi bilo potrebno, *em pri volji vse to delo. še enkrat iznova pričeti." Dela v resnici marljive žene ne more noben mož poplačati z denarjem, ampak samo z vdanostjo, zvestobo in pravo ljubeznijo. število inozemcev v Clevelandu. V Clevelandu, O., je 522,488 oseb, ki so bile tukaj rojene in 239,538, ki so bile rojene v inozemstvu. Poleg tega imamo tu tudi 84,451 zamorcev. GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE sredo v Izhaja rsako prvo_____ Naslov uredništva "Angelčka": Rev. Loke Gladek. 3S5 Šo. 2nd St. Steelton, Pa. AU« ANGEL OFFICIAL ORGAN of tke JUVENILE DEPT. of K. 8. K. J. (G. C. S. tJJf Issued everjr ffaret Wedneaday in the Montfc. Editort Address: Rev. Lucaa Gladek. 395 So. 2nd St, Steelton. Pa. imena Članov in Članic pristoplih v mladinski oddelek k. s. k. jednote meseca septembra, 1924. K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, UI, 10875 Joseph Osterman, 10876 Carl Oster-man, 10877 John Osterman, 10885 Mary Koroša, 10886 Eva Koroša, 10887 Štefania Koroša, 10888 Stephen Koroša, 10889 Adam Koroša, 10890 John Koroša, 10891 Joseph Korpša, 10902 Rose Retel K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn, 10903 Vesel, 10904 Louis Vesel, 10905 Edward Vesel, 10906 Tony Vesel, 10907 Angela Vesel, 10908 Matt Vesel, 10909 Mary Vesel. K društvu sv. Družine, št. 5, La Salle, 111, 10892 Anton Kože!, 10893 John Koiel. K društvu 'sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O, 10911 Pauline Bošnjak. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, 0,10878 Frank Novak. K društvu av. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, DI, 10894 Ljudmila F. Erjavec. K društvu Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa, 10896 Carl Filiptich. 10897 Mary Filipcich, 10898 Albert Kushmar. _ K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa, 10879 Edward Kroteč. K društvu sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111, 10880 Mary Ger-zetich. • K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsbuifeh, Pa, 10912 Margaret Stavlenič. K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Iqd., 10899 Martha Fon. K druš$yu sv. Jožefa, št. 58, Waukegan, 111,10913 William Zore, 10914 Riehard Jereb. * K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo, 10881 Matt Jamnick, 10882 Margaret Yartz, 10910 Joe Kaplan. K društvu sv. Antona, št. 72, Ely, Minn, 10895 Stanley Gre-benz. K društvu sv. Antona, št. 72, Ely, Minn, 10895 Stanley Gre-benz. K društvu Marije Vnebovzetje, št 77, Forest City, P, 10915 Helen Pungerchar. K društvu sv. Srca Marije, št 86, Ročk Springs, Wyo, 10900 Anna Krek. K društvu Friderik Baraga, št, 93, Chisholm, Minn, 10883 Anton P. Spraitz, 10884 Ed-ward F. Spraitz. K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barbertbn, O, 10916 Anton Troha, 10917 Philip J. Casser-man, 10918 Frances Šabec. K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport Conn, 10919 Marija Matjasec. K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa, 10920 John Kušan, 10921 Rudolph Kovačič. 10922 Edward tbvrenčič, 10928 Matt Mahranič. • K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št 166, So. Chicago, IH., 10901 Chtherine Plesha. bo du. Bili so zelo pobožni in so tudi svoje otroke napeljevali k pobožnemu življenju. Oče je skrbel za to, da so otroci ob gotovih urah opravljail svoje molitve. Gledal je tudi na to, da so lepo častili preblaženo devico Marijo. Sam je rad čital pobožne knjige in tudi otroke je navajal k temu. Že pred sedmim letom je prebirala Terezija s svojim bratom Roderikom — tega je imela najrajši — večkrat življenje svetnikov. Ko sta prebirala življenje svetih mučencev, sta videla, da so ti dosegli po kratkem trpljenju večno srečo v nebesih. Zato sta želela tudi onadva, umreti kakor mučenika. Dogovorila sta se, da pojdeta med Mavre-Turke, ki so bivali ta čas tudi na Južnem Španskem — in da tam umrjeta za Kristusovo vero. Preoblekla sta se po bera-ško, vzela s seboj nekaj jedi in skrivaj zapustila očetov dom. Ko sta prišla že daleč proč od rojstnega mesta, ju je srečal neki stric in ju pripeljal spet nazaj domov. Ko sta videla, da ne postaneta mučenca, sta pa sklenila, da živita kakor pu-ščavnika. Kakor sta znala in vedela, sta si napravila na vrtu dve kolibi, da v njih živita. Pa tudi z njima nista imela sreče. Kolibi 3ta se podrli. Terezija se je potem, kar je največ mogla, umikala svetu, da bi lažje opravljala svoje pobožne vaje. Do ubogih je imela zelo usmiljeno srce, pomagala jim je, kjer je le mogla. V dvanajstem f:1 letu ji je umrla draga mama. Vsa žalostna je šla pred podobo Matere božje, padla na kolena in- s solzami v očeh prosila Marijo, naj jo sprejme zdaj ona za svojo hčerko iri naj ji bo dobra mati. Hudobnemu duhu pa seveda ni bila všeč Terezij ina pobož-nost in njeno hrepenenje po čednosti. Navdahnil ji je nagnjenje do branja posvetnih knjig. Terezija je čitala skrivaj in zapravila mnogo dragega časa. Začela je tudi sama pisati pesmi in povesti. Radi tega so jo drugi hvalili, ona pa je postajala vedno bolj častihlepna. Rada se je lepotičila, umetno spletala lase, nežno čuvala kožo belih rok, se mazala z dišavami in posnemala vse druge nečimurnosti posvetnih hčera. Druga zanka peklenskega duha zanjo so bile posvetne tovariši-Je. Oče je sicer pazil tudi na tovarišijo svojih otrok, pa posvetni stričniki, neka nerodna teta in dekle so podpirale Terezijo pri njenih ničemurnostih. Vse to je seveda slabo vplivalo na mlado dekle. Smrtnih grehov sicer ni delala, a postajala je od dne do dne bolj mlačna za božje reči. v Otroci, varujte se tudi vi slabih knjig. Ne sprejmite nobene od slabih tovarišev. Pred čitanjem pokažite vsako knjigo svojim starišem ali vprašajte gospoda kateheta ali sestro učiteljico za svet. Pa tudi v sla-tovarišijo prostovoljno ne JOSIP ZALAR, glav. tajnik. Joliet, H, 8. oktobra, 1924. -o SV. TEREZIJA. zahajajte! Terezij ino počen jan je njene-očetu ni bilo nič kaj všeč. Za- pa tega ne dovoli. Toda ona skrivaj pobegne v samostan karmeličank v Aviji. Stara je bila tedaj 20 let. Odslej se je popolnoma posvetila Boku. Leta 1534. je naredila slovesno obljubo. Potem je prosila Boga, naj ji pošlje bolezen. Njena prošnja je bila uslišana. Huda je bila njena bolezen. Zdravniki niso vedeli, s čim naj jo zdravijo. Bolnici je bilo vedno slabe je. Že so mislili, da je umrla. Izkopali so ji grob. Vendar se je Terezija prebudila iz nezavesti. Osem mesecev je visela med življenjem in smrtjo. Tri leta je ostala potem sključena na vseh udih. V tej hudi in dolgotrajni bolezni je posebno napredovala v svetosti. Vadila se je v premišlje-valni molitvi, pri največjih bo-činah je bila vedno vesela in vdana v božjo voljo. Pogosto-ma se je spovedovala in s sveto radostjo prejemala presveto Rešnje Telo. Na priprošnjo sv. Jožefa je ozdravela od teh velikih poizkušenj. Bog ji je nato jel podeljevati posebne milosti. V raznih prikaznih se ji je razodeval in govoril ž njo. Tudi Jezusa je večkrat videla. Vedno bolj je napredovala v ljubezni do Boga. Nekega dne se ji prikaže angel in ji rani z ognjeno puščico srce. Mnogo je potem trpela, pa božja ljubezen jo je še bolj dvigala. V svojem 45. letu je napravila iz ljubezni do Boga slovesno in težko obljubo, da bo vselej le to storila, kar je boljše in popolnejše. " Veliko je morala potem trpeti radi raznih ljudi, ki je niso razumeli. Da bi jo Bog še bolj utrdil v ponižnosti, ji je pokazal pekel, in sicer tisti kraj, kamor bi bila prišla, ako bi ne bila poslušala glasu božje milosti. / ' Pri vsem tem pa, da so ji ljudje nasprotovali, jo zaničevali, obrekovali, preganjali, je kljub revščini ter pomanjkanju ustanovila 32 samostanov. Njenih čednosti pa vam niti ne moremo vseh popisati; njene vere, upanja in ljubezni do Boga in do. bližnjega, njene potrpežljivosti in krotkosti. Sedem in šestdeset let stara je ustanovila v Burgos poslednji samostan. %Od tam je šla v Albo. Ondi je zbolela in se prav lepo pripravila na smrt. S posebno pobožnostjo je prejela sveto popotnico in umrla dne 4. oktobra leta 1582. Dragi Marijini otroci! Glejte! Sveti Tereziji je Bog pokazal prostor v peklu, kamor bi bila prišla, ko bi se ne bila poboljšala. Gotovo se vsi bojite smrtnih grehov? Upamo tudi, da -se jih na vso moč varujete. Sveta Terezija ni delala smrtnih grehov, a z malimi že lezla v nevarnost da pade v velike in pride v pekel. Kako pa sodite vi o malih grehih? Bojte se jih! Iz malega raste veliko!. Vsak večpr si skrbno izprašajte vest. Napravite si knjižico, da zapisujete vanjo svoje vsakdanje po-greške. To naredite tako, kakor ste v mesecu maju zapisovali svoja dobra dela. Mesto nete preganjati enega samega, in sicer tistega najprej, ki se vam zdi največji in ki ga največkrat napravite. Vsakdo naj torej sam pri sebi pomislH kateri je tisti greh. Ali je-napuh ali lenoba ali sladkosnedost ali lažnivost? Pogovorite se tudi s svojim spovednikom o tem, posebno, če si sami niste na jasnem, kje bi začeli. Potem glejte, da trdno sklenete že pri jutranji molitvi, da se bo§te po-sbeno varovali tistega pogreška. Trdno sklenem" — recite — "ogibati se vsakega greha, posebno pa tistega, ki mi je prišel že v navado." Čez dan pa pazite, da tistega greha ne naredite! Če ste ga pa naredili, se pokesajte in sklenite, da boste vsaj drugi dan bolj zvesti, in prosite Boga, naj vam pomaga. Dobro je tudi, če štejete, kolikokrat ste vsakdanji pogrešek napravili. Pri tem si lahko pomagate z malimi kamenčki. Denete enega v gotov žep vsakokrat, ko ste napravili tisti pogrešek, ki ste ga sklenili, da ga odpravite. Zvečer pa, ko ste si izpraševali vest, se še posebej izprašajte, kako ste se varovali tistega greha, ki vam je prešel že v navado. Preglejte, kolikokrat ste ga napravili; preštejte kamenčke! Dobro je tudi, če si število zapišete. Potem se prav resno pokesajte in sklenite, da boste prihodnji dan bolj modri. Izmolite tudi kako pokoro, ki si jo sami naložite, in prosite^ Boga pomoči. Ako seštejete pogreške in jih vsak dan zapišete, bdste lahko spoznali, ali se kaj poboljšali. Tudi svojemu spovedniku dajte račun o tem, kako se kaj vztrajno borite zoper svojo glavno napako. , Dragi otroci! Začnite torej posebnim izpraševanjem vesti in je vztrajno opravljajte! Veliki svetniki so se pridno vadili v tem in so ši na ta način pomagali v sveta nebesa. Z ljubim Sinom vas blagoslovi — devica Marija! --o- MED VESELIMI NARAVOSLOVCI. Z a Angelčka nafisal.Fr. Pengov. Dne 15. oktobra smo praznovali spomin sv. Terezije, device in redovne ustanoviteljice. Živela je v času svetega Ignacija iz Loy6le (1491-1556)* namreč od leta 1515. do leta 1682. Terezija se je rodila v m^stu Avili v Stari Kastiliji na Špan-stoem dne 28. marca, 1515. Njeni starši so bili plemenitega ro- to jo je dal v vzgojo v neki sa* dobrih del pa zapišite vsak dan mostan. Tam je preživela pol- svoje pogreške. Lahko okraj-drugo leto. A je hudo zbolela šate besede in pišite tako, da in prišla radi tega spet domov, j vas ne bodo drugi razumeli. Obiskala je nekega pobožnega Toda ne kažite svoje knjižice! strica, in razgovori z njim in Če bi vam pa prišla v roke kapa pobožne knjige, ki jih je do- ka taka knjižica, ki je last dru bila od strica, so mogočno VpU- gih, ne Čitajte je! Torej le še vale nanjo. Začela se je bati naprej si vsak dan zvesto iz-večnega pogubljenja in sklenila prašujte vest! x _pač po božjem navdihnjenju Svoje vsakdanje pogreške pa — da stopi v samostan. Oče ji I boste najlažje odpravili, če zač- vadno delimo to znanje v tako, ki stoji trdno na štirih nogah ali čveteronožce; drugi hodijo ravno po dveh, to si ti, moj malček in razni drugi "ptički." Imamo pa tudi ribo in mrčeso-slovje; a to zadnje, ki nima opraviti z bolhami, ušmi, stenicami in podobno nesnago, se nikakor ne spodobi za te, ki se vendar prištevaš med olikano mladino. |JJ| "Če hočeš kaj znat deliti" pravi ski pregovor, ki glasi: "Divide Kdo izmed naših mladih prijateljev ne pohiti rad venkaj v. naravo, da se iznebi za treno-* tek zatohlega šolskega zraka, navžije zlatega solnca in naska-če in naameja, kolikor mu poželi srce. Pa tudi v šoli sami se gotovo veselite prirodopisne ure, ko se čutite sredi dobrih, starih znancev, ki vas spremljajo vse življenje po dnevi in po noči. Saj imaš opraviti z bota niko precej zjutraj, ko oblačiš bombaževinaste hlačice, rastlinstvo ti postreže pri zajtrku z belo žemljico iz rumene pšeniči-ce, kavoses ti izpremeni belo mleko v rjavo čorbo, oboje pa osladi sladkorni trs s svojimi čudovitnimi kristali pa kockami; enakp ti postreže botanik pri kosilu in večerji. Nič manj domače pa ti ni živalstvo; po dnevu nagajaš ti mačici in kodrastem kužku, po noči pa nagaja morda tebi skokonoga žuželka, ki nima kril, a vendar skače bolje od vsakega telovadca in se zadovoljuje s tesno palačo med tvojo srajčko in kožo, ako ji nisi z največjo snagd vedno za petami. Zato se hočemo , seznaniti skupno nekoliko bliže z živalstvom ali po grško z zoologijo. Gotovo si že sam uganil, da zoologija ne more biti nič drugega kot učenost in znanje o raznih živalih ali beštijah. Na- biti, moraš nekak latin-se po pravici et impera P Deliti moraš znati pri ijpčun-stvu, pa tudi pri slovnici deliš soglasnike od samoglasnikov, razne vrste besed in stavkov, delitve čez glavo imaš v zem-Ijepisju in zgodovini. Poljaki in drugi narodi so imeli od zemljepisne delitve velikansko škodo in tudi slovenskemu dečku in deklici se utrne solza, če se spomni nesrečne delitve svojega naroda v Evropi med Lahe, Nemce in Mažare. Toda delitev pa drugodi zopet mora biti; klobase in hlebca ne moreš pogoltniti kar celega, treba ju razdeliti. Mesar mora razdeliti vola in tele in pujsa; zato se bova lotila tudi midva s pogumom razdelitve onega živalstva, ker kar ga lazi in hodi in plava in rije in leta po tem božjem svetu. Gotovo se bo zdelo tudi tebi, kakor se zdi meni, najbolj naravno, ako razdeliva živali v take, ki žro druge in v take, ki se dado drugim požirati; za zgled si vzemi leva in pa pečeno pišče. * ** - * So pa tudP živalce, ki niti same drugih ne hrustajo, saj v navadnih, poštenih časih ne, pa jih tudi ti ne poželiš na krožnik; pravimo jim osli, psi, konji, podgane in podobna svojat, ki pa dobi ob vojski, kot je bila na primer od leta 1914 do 1918 prav dober, aromatičen okus, kar ti lahko izpriča tvoj mladi tovariš, ki je obedoval v Parizu ob času, ko so ga oblegali Nemci. Med te nevtralne živali, ki niso ne ptič ne miš in torej pravzaprav niti ne spadajo v zoologijo, prišteješ lahko še druge domače trpine, ki nam vozijo, če jih zaprežemo, prenašajo tovore, čuvajo hiše ali pa lenarijo in se dolgočasijo po menažarijah in zooloških vrtovih. Toda, ljubi moj mladi prijatelj, ne smem ti zamolčati, da je znanost odrastlih ljudi že davno opustila to tako enostavno razdelitev živali, ki se mlademu fantiču ponuja kar sama. Že stari sivolasi francoski učenjak Cuvier, ki je bil zaveden katoličan, je po svojem rojstvu leta 1769 in gotovo že pred svojo smrtjo v Parizu, leta 1832, razdelil živali v štiri glavne skupine, kot bi stale na štirih stopnjicah, druga vrhu druge, vsaka popolnejša od prednjice. Te štiri stranke živalstva so se imenovale: zvezdaši, mehkužci, Členomožci in vretenčarji. K zvezdašem (radiata po latinsko), spadajo razun nezanimivih morskih zvezd in ježkov razni slavni zvezdoznanci (astronomi), pa tudi prižigalci sve- dagriste ali kosto bolnike, ki čutijo ob vsaki izpremembi vremena hude bolečine v členkih, pa tudi one zverine, ki pišejo dobre in slabe članke za časa-pise. K vretenčarjem spadajo na kopnem zlasti predice, pa tudi tkalci in pletilke, bolj redki so vrtničarji na morju in se imenujejo tamkaj "cikloni" in "tor-Knados," če pa zajdejo v afriško Saharo pa prepišejo f afriško v. "trombe," te izdelujeju velikanske peščene, njeni morski tovariši pa vodne "vrtince. Nek šaljivec Oken je rekel: "Ako primerjamo živali s človekom, seveda samo po telesu, potem so živali nekaki otroci, mnogo izmed njih celo prav nezreli otroci. Po tem bi lahko razdelili ves živalski svet v dve glavni pokrajin: A. V vretenčarje in B. v brezvretenčarje. Tu se lahko iznova prepričaš, kako važna je delitev, ker,se kar ne moremo ločiti od nje. A. Vretenčarji so lahko: 1. sesalci, ki imajo toplo kri v žilah, dihajo s pljuči, časih kot z mehovi, v srcu pa imajo po dve dvorani, kakor pri nas dve zbornici poslancev. Mesto žlic rabijo v mladosti seske. 2. Ptice imajo še bolj vročo kri, posebno petelini in purani, pljuč tudi niso izgubili, lahko pa si naležejo jajec, kolikor hočejo in večina se ne vozi več z avtomobilom, kot na primer afriški noj ali indijski kazvar, Ampak se raje poslužuje aero-plana. 3. Krkoni ali dvoživke (am-fibije) se kopljejo najraje v vodi, kakor ti v vročem poletju, gredo pa tudi na deželo, oziroma žaba na kopno, kakor bogati ljudje, če imajo dovolj pod palcem. ~ • ,. 4. Ribe; pravimo jim tako, ker žive edinole v vodi in na krožniku ter jih love ribiči, uživa pa rada gospoda. Med temi vretenčarji razpadajo sesalci radi v razne družine, namreč: 1. v družino binanov (bis-dve, mames-roka), ki igrajo na harmonij z obema rokama, kot organist in drugi ljudje. 2. v kvadrumane ali opice, ki bi lahko igrale klavir z vsemi štirimi; treba bi jim bilo samo naučiti se te lepe umetnosti. 3. v pehutarje ali netopirje, med katere je pa zašel Bogsi-vedi po kakšni zmoti tudi indijski leteči pes "kalong" in južnoameriški vampir. S temi prhu-tarji pa nikakor ne smeš zamenjavati drugih tudi zletavih bitij, kakor na primer metuljev in vihravih študentov. 4. j roparic; to so sesalci, ki žive ob ropu, tatvini, oderu-štvu in podobnih zločinih. 5. v vrečarje, ki so živeli že v starodavnih časih po vsem svetu, danes pa žive kot kenguruji edino-le še po Avstraliji, njihovi ostanki pa so ostali še po vsej okrogli zemlji kot bankirji in milijonarji. 6. v brezzobe, kakršni so razni južno-ameriški lenivci in mravljinčarji, pa tudi vsi tisti, celo kopita, s katerimi krepkeje povdarja svojo voljo kot najsr-boritejši dečak s svojimi kremplji, zato bo najlepše, ako se ž njo ne pečamo bližje. Omenili bi med sesalce še čudne kite ali some, ki ne prebivajo samo v globočini morja, ampak tudi v vroči Afriki; odkod bi bila sicer tamošnja Som-ali dežela? Brezvretencarji še mnogo raje razpadajo nego vretenčarji, četudi jih delimo samo v štiri glavne skupine: v žuželke, mehkužce, črve in praživalce. Četudi imajo te živalce brez vretenc veliko večino na zemlji, so vendar tako majhne in neokusne, da se ne izplača pisati o njih debele knjige. Mnogo več zanimanja vzbujajo vretenčarji, zato smo se najprvo pogovorili o njih. -o- Janko Polak: %» USPAVANKA. Dete moje, srček zlati, spavaj mirno in sladko: tebe ziblje tvoja mati, ki te ljubi presrčno! Dete moje, srček zlati, Bog ti pošlji sladek san! Daj ti nočko vso prespati, da vzbudi te šele dan. Dete moje, srček zlati, lahko noč in Bog s teboj! Angel božji, sel krilati, naj bo v temi varih tvoj! --—o J. G.: V JESENI. tilk in električnih žarnic, da ne ki nimajo nič, ali pa k večjem pozabimo koristnih brizgalnic ponarejene zobe. ognjegascev, ki sipajo v kras- 7. v gledalce, ki se znajo iz nih žarkih, zato radiata (radius j vsake zagate gladko izrezati; to je žarek), vodo na nepoklicane torej niso samo miši in veveri-plamene, pa tudi onih, s kateri- ce in ribniški polh, ampak tudi mi škropijo vino^radsko trto raznovrstni lisjaki v kožuhu ali zoper pogubno peronospero ali brez njega, trtno plesen j. . Druga -sesalska svojat ima Med mehkužce najraje prište- namesto lepo osnaženih nohtov vava štrigalice; med členikarje na prsih nečedne parklje, kot pa bi lahko prištevala tudi po- na primer voli in svinje ali pa Tiho čez polje zeleno pesem težka je zavela, ih tak mirna prej poljana v strahu vsa je zadrhtela . . . Stresnile so se cvetlica, cvetje svoje pripognile in v trepetu pred poginom grenke solze potočile. 1 Milo plaka vsa poljana, ih< nebo temno razpeto ji pošilja drobnih kapljic — svetlih biserov nešteto. i In pri tem pogledu tožnem v dušo lega mi tesnoba, bridka žalost me objema: spet korak sam bliže groba. . -o- Napačno razumevanje. Izven mesta je srečal trgovec svojega prijatelja mizarja, ki je komaj stopical pod težo šestih zastarelih oken. Kam pa greš s temi okni?" • V mesto kam, ali ne veš, da je danes velika slavnost?" "No in kaj misliš storiti s to kramo tamkaj?" "Prodati jih hočem; saj je bilo v listih napisano, da se ob takih slavnostih plača za vsako okno po 50 Jir." To je pa drugo. Poštni uradnik vpraša svojega prijatelja bančnega uradnika, čemu toliko tekanja na poUT cijo, pošto in vse strani. Bančni uradnik: "Je že šest mesecev od tega, da išče naša banka blagajnika." Poštni uradnik: "Kaj pri tej brezposelnosti niste v stanu najti blagajnika?" Bančni uradnik: "Na .... banka bi rada našla tistega blagajnika, ki je pred šestimi meseci ušel z denarjem." V Soli. Učitelj: "Pepček, zakaj sem te imenoval malo prej malega tepca?" Pepček: "Zato, ker nisem tako velik kakor vi!" LIFE AND LABORS "rtt.AStLO ft. Š. fc. JEfrrtOfB," 5. NOVEMBRA. 1924 THE ATTRIBUTES OF THE CATHOLIC CHURCH. God the Father, is the pro-jector and fOunder of the Cath-olic Church; God the Son, her Redeemer; God the Holy Ghost, Her Sanctifier. The Blessed Virgin is her gem; the Angels are her protectors; the Saints her intercessors, the Patriarchs her stem, the Prophets her ora-cles, the Apostles her founda-tion, the Pope her visible head, the Cardinals her counsellors, the bishops her shepherds, the priests her voice, the Deacons her stewards, the Subdeacons her servants, the Martyrs her witnesses, the Doctors her light, the Confessors her support, the Religious Orders her auccor, the Virgins her orna-ment, the Faithful her children. Baptism is her cradle, Con-firmation her strength, the Most Holy Sacrament of the Altar her food, Penance and Extreme Unction her remedies, Holy Order is the source of her jurisdiction, Matrimony her nursery. The Ten Command-ments of God are her walls, her own precepts her ramparts, the Evangelical Counsels her out-works. The Body of Jesus Christ is her treasure, Infalibil-ity her characteristic, the Ges-pel her warrant, Unity her privilege, Holiness her bright-ness, Universality her zeal, the Holy Scripture her proof, Tra-dition her solidity. The Coun-cils are her heralds, Truth is her rule, Meekness her špirit, Zeal her spring, Prayer her shield, Patience her victory, Faith her gate, Hope her prog-ress, Charity her consump-tion. The Grace of our Savior is her riches, Chastly her bloom Justice her beauty, Prudence her eye, Fortitude her arra, Temperance her body. The Just are her joy. Sin her hor-ror, Sinners her object of com-passion, the Heter9das her sor-row, the Jews her unsuspecting witnesses, the Conversion of ali the constant subject of her sighs and prayers to God. The perseverance of her members is her desire, the Glorification of God her aim, the Most HoIy Trinity the object of her adora-tion, the Man-God her sacrifice, the Ceremonies her adornment. The earth is her exile, the Cross her portion, Heaven her term. v Scandals are her grief, Penance her comfort, Indulgences her liberality. Jesus Christ is her Spouse, his presence, her giory. The rad of the world is the day of her coronation. Her combat is on the earth, her suf ferings are in purgatory, and her triumph is in heaven. Am I a living member of this Church? Am I her joy?, if I but join divine love to my divine faith, and fervor in the love of my God, ah! sweet Jesus, grant me thy gracious as-sistance, and grant it to me until my end. < o • THE CITT OF MARY. In the heart of the Pyrenees in the south of France, has rested for centUries a little village, at the base of the olc feudal Castle of Lourdes, that battled successfully for the Faith in the days of the Sara-cens, and held its own right royally for France in the wars with the Plantagenete. / On a bright wintry morning in February, 1866, a frail, deli-cate, innocent little shepherd-ess, 8carcely fourteen years old, went to gather a bundle of the dry twig» that the mountain winds had bk>wn from the forest trees in front of a sort of grotto in the rocks of Mas-sabielle, just outside this med-ieval village of Lourdes — when suddenly he little sheph-erdess, Bernadette, was sur-prised by the rushing sound of and with th< sound there appeared in a rus-tic niche above the grotto a woman of surpassing loveliness, surrounded and enVeloped by a superhuman light. There was nothing vague in her appear-ance. Of middle stature and graceful form, she was a human being, differjng from a human body of her supreme loveliness. While ali the features portrayed the tender, en-chanting delicacy of youth, they bore upon them the stamp of eternity. Mingled, but \vithout disturbing their har-mony, were the successive and distinct beauties of the four seasons of human life; the innocent candor of the child, the transparent purity of the vir-gin, the tender seriousness of the highest maternity — so blended as not to mar the ef-fect of each in this marvellous type of youthful womanhood. Her garments were white as the stainless mountain snow. Her robe, long and trailing, fell in graceful folds around her, but so disposed that her were seen resting on and lightly oranches of yrew there. lay a rose. In blue as the long bands. m two Behind, a white veil, wound round her head and anveloping ih its ample folds her shoulders and the upper part of her arms, descended as :ar as the hem of her robe. A ?haplet, with beads as white as irops of milk, strung on a ;hain of the golden hue of har-/est, hung from her hands, vhich were fervently clasped. The beads of the chaplet glided me after the other through her ingers. With a grave and sweet ges-iur, she made the Sign of the >oss; and the hand of Berna-lette, as if invisibly lifted up, nade the Sacred Sign at the lame moment. The child — lazzled, fascinatd, her eyes fi*ed on this celestial appari-:ion — fervently recited her >eads. When she had finished, :he radiant Vrgin disappeared. During the succeeding weeks ;his celestial vision appeared on different occasions, always en-/eloped by the same light of j-anscendent brilliancy. 7 At )ne visit she said to the child: 'I promise to render you happy, lot in this world, but in the iext." At another time, when ler beautiful face seemed veiled vith 8orrow, Bernadette asked: "What is the sorrow you eel? What must be done?" She answered: "Pray for sinners!" An she repeatec ;imes "Penance! Penance!" Again, when she told Berna-lette to drink of the water of the fountain, there on the dry ipot indicated gushed forth the Jountain whose waters have mred thousands. On stili another occasion she said: "Go to the priests and teli hem to build me a chapel on ^his spot. I wish processions a be organized and many to :ome here." Nigh h alf a century ohas jassed since these celestial vis-tations in the obscure little /illage at the base of the old Castle of Lourdes, where for tges it had estled with scarce \ sound from the busy outer vorld to break its repose. To-lay it stands illustrious among he cities of the earth. There tU human prudenee and world-y wisdom have been con-ronted. The barren rocks of Vfassabille have been glorified iy a splendid basilica built by .he faith and love of countless >ious pilgrims from every part >f the known world. Here, dur-ng the greater part of the /ear, at its thirty-nine sltars, Masses are offered from early souls, at-from Wor'.d and the New, have knelt at the Grotto and implored and ob-taihed cures, physical or spirit-ual, through the powerful as-sistance of the Immaculate Mother of God; while by hun-dreds of thousands may be numbered those who have gone individually or in private par-ties to ask the aid of the Mother of God, the Comforter of the Afflicted. Sueh are a few of the won-ders that have rendered the "City of Mary" famous above ali others. No other resem-bles it. It speaks but of God and His Holy Mother. The marvels of Lourdes have been the ready response of the Immaculate Virgin to the promul-gation of her unique privilege by her client Pontiff, Pius IX. Golden Wreath for the Month of Mary— -o- THE GUARDIAN ANGEL. B\ Rev. F. IV. Faber. [Dear Angel! ever at my side, How loving must thou be, le«ve thy home in heaven to guard A guilty wretch like me. Thy beautiful and" shining face I see not, though so near; The sweetnes8 of thy soft low voice I am too deaf to h ear. several I cannot feel thee'touch my hand With pressure light and mild, To check me, as my mother did When I was but a child. to have it blessed at once. To neglect to obtain certain indulgences when the opportu-nity offers. To neglect to repair one's Rosary, or to get a new one when broken. To omit to carry a Blessed Rosary on one's person. To be ashamed to cany a Rosary or to recite it with others in common. To imagine that the Rosary is a form of prayer for the use of the old people or those not able to read. -o- THE SPIRITUAL CLOCK. The clock strikes one. There is but ene God, one Lord, one Creator, one Redeemer. Only one chance to love and serve Him. Only one chance to save my precious soul. The clock strikes two. There are two great Commandments Thou shalt love the Lord thy God with thy vvhole heart, and with thy whole soul, and with thy whole mind. Thou shalt love thy neighbor as thyself. On these two Commandments dependeth the whole _ law and the prophets, says St. Mat-thew. Two things are de-manded of us: Avoid evil — do good, and in accordance with our actions one of two eternal states will be ours. ==^Jing the tribe that the debauch- Am Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Rishop of Marquette, Mich. TO WHICH ARE. ADDED SHORT SKETCHES OF THE LIVES AH D LA-BORS OF OTHER INDIAN MJSION-ARIES OF THE NORTHWEST. BT P. CH RYSQSTOMUS VERWYST, O. F. M., OF LOS ANCELKS. C AL. But in my I have felt thee thoughts Fighting with sin for me; And when my heart loves God, I know The sweetness is from thee. ■i'.-; / And when, dear Špirit, I kneel down Morning and night to prayer, Something there is within my heart Which tells me thot^ art t.here. | Which tells me thou art there. Yes! when I pray thou prayest, too, Thy prayer is ali for me; But when I sleep, thou sleepest not, But watchest patiently. ■ ' ( But most of ali I feel thee near, When, from the good priesfs feet, I go absolved, in fearless love, Fresh toils and cares to meet. i \ ' . ■ And thou in life's last hour wilt bring A fresh supply of grace, And afterward8 wilt let me kiss ■n»y beautiful bright face. 11J ''vS^^ii I Ah me! how lovely they must be Whom God has glorified; Yet one of them, O sweetest thought! Is ever at my side. Then, for thy sake, dear Angel! now More humble will I be; But I am weak, and when I fall, Oh weary not of me: 0 weary not, but love me stili, For Mary's sake, thy Queen; She never tired of me, though I Her worst of sons have been. She will reward thee with smile; Thou know'st what it it worth. For Mary'8 smiles each day convert The hardest hearts on earth. Coach: "You need exercise. Why don't you try your hand at skating?" Player: "Impossible. But I may try my feet at it.M -o- The soul of tjie child is to be educated with a view to its be-coming the temple of God. St. Theresa. Then love me, love me, Angel dear! And I will love thee more; And help me, when my soul is east Upon the eternal shore. —--o- Hints concerning the Roaary. It is not the correct thing: To buy a Rosary and neglect Answers to Brain Teasers pub-lished In the October issue: L The Cattle dealer sold the horses at $24 each and the mules at $12 each. II. The cost of suit was: the coat $22, the trousers $11 and the vest $7. ra. A Peculiar Will. Each fam-ily received $56. Time of a day. A man inquiring the time of day was told that the hour and minute hands were together be-tween 4 and 5 afternoon. What was the tme? . n. SelHng fruit. A peddler selling pears at 2 cents, and oranges at 3 cents, rpfused to seli the whole lot at two for 5 cents, sajring that he wouId lose 10' cents, but h e admitted that if he had duble the number of pears, he would ac cept the offer, and m;ike 10 cents thereby.. How many of each kind of fruit did he have? m. m The Traln boys and the Appies. Two train boys approach a man on a train to seli him some appies. They each had 30 appies; one selling two for 1 cent and the other selling three for 1 cent The traveling man said "Now, if I buy 1 cents worth from each of you, I would get five appies for the 2 cents, so wry not put ali the appies in one basket, and seli five for 2 cents." "No;* said one of tho train boys, "we would lose. My partner seli two appies for l cent, and will receive 15 cents for his 30 appies. I seli three appies for 1 cent and receive M) cents floy the medicine-man to get cured, and feared the fire of hell. I prepared him for Baptism. I was often in his wigwam and the joy my visit caused him partly restored him to health. He thanked me for the care I had taken of him and shortly after, saying I had restored him to life, he made me a presenf of a slave, who had been brought to him from the Illinois two or three months before. St. Michael's Mission among that woman and of the medi-the Menominees, that of St. |cine-man (in getting up sueh Mark among the Foxes, an immodest dance). I in- amongst the Illinois, Miamies, structed them, speaking to aH and Kickapoos; besides other j present, and God willed that an stations on the eastern shore of Green Bay, among the Win-nebagoes, Pottawatamis, and aged Outaouac should take the word, saying that my request should be granted, no matter if Sacs. He also labored withjthe woman were to die. An great zeal in Illinois and died] aged Christian also spoke, tell- The copper cent of 1793 was the first coin minted. The coinage act of April 2, 1792, established the first * mint, which was located at Philadel-phia. Silver dollars came into use in 1794, gold eagles in 1796 and double eagles ($20 gold pieces) in 1849. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE,' Največji kolodvorski prostor na svetu. navlaka, sem se hotela pogovoriti ž njim o vseh teh rečeh. Pa so strmeli vame tako blodno in brezumno, kot da o vsem tem ne bi niti sanjali. Pa še smejali so se mi in mi niti niso pustili, da bi izgovorila do konca. Slednjič se celo posmeji eden izmed teh podrepnikov in mi pove v brk, da je vsega tega krivica najbrže moja slaba' pedagogika (način vzgoje). Oni sami da svojim otrokom nikakor ne bodo dovolili takih norčavosti. — Prosim vas, ali niste bili priča, kako sem delala zanje iz vseh svojih moči, mislila zanje in jim pridigala pamet?" "Da, da — nehvaležnost je plačilo sveta," je odločila škore-lja. "No," je končala žaba, "ukloniti so morali trmasti tilnik in to je glavna stvar. Po zimi bomo sedeli vsi skupaj v svojih luknjah na dnu bajerja in nihče ne bo mogel več spoznati na njih, kakšni razuzdanci da so bili v svoji mladosti." Začetkom oktobra, t. 1. so v Winnipeg (Man.) Canada izročili prometu največji kolodvorski prostor na svetu, katerega lastuje Kanadska pacifiška železnica. Ker se ondi stegati dve 'glavni progi, je mogoče na označenem jardu ali kolodvorskem prostoru spraviti 12,699 vagonov; razdalja vseh kolodvorskih tračnic znaša 333 milj; število naprav za premikanje vlakov (svičev) znaša ondi 1,352. Poleg tega je več dovoznih poti za nakladanje in razkladanje blaga; te poti merijo skupaj šest milj dolžine in zavzemajo 38,726 štirjaških jar-dov tlaka iz granita. V jeseni, ko ondi nakladajo žito, se ga lahko dnevno izvozi do 6,000 vagonov. DUM ▼ ZALOGI U KAD 12 LET Boj slabim knjigam. V državi Massechusetts obstoja posebna družba pod imenom "New England Watch & Ward Society," koje naloga je, skrbeti, da ne prihajajo slabe in gohujšljive knjige in listi v označeno državo. Osobito pazi ta oblastveno dovoljena družba' na mesečnike in revije. Predi nedavnim časom je bilo v Bostonu zaplenjenih 250,000 revij in m«MJČnikov ter vrnjenih v New York izdajateljem z opombo, da jih ne smejo več pošiljati v državo Massachusetts. Fo J predpisih označene družbe kazen ne zadene izdajatelja, pač pa dotično osebo, ki tak slab list prodaja. V odboru te družbe je več učiteljev, časni-1 karjev, profesorjev in duhovnikov. tri in fttiri-vrsfne, dva, tri ia M-rikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kroma tične in pa kovteke. Harmonike ao najboljšega dela in epreml)«ne s zaporo s* zapreti. Imam v zalogi tudi ie rabi lene harmonike vsakovrstnih izdelkov pa nizkih cenah. ALOJS SKULJ, SIS Epeiloa PL, Breokija, fi. T. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino a obleko za moške m otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženska, sprejmem tudi naročila za novo moške obleke po marL JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. SL Pueblo, Colo. J^^BHB^^^Kt, in vrhu tega^vani phiiamo^ mi E^fe^^Sj 3 !h H ^^ *** »«te prištejemo h glavnici. flfli^sH^lSPrai Vlagate lahko v našo banko šofir VrOij 3 7l prav tako zanesljivo kjerkoli f širom^držav, brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zaneeljivi jfanki? pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. ' Naša banka ima nad $740.000 kapitala la rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš deta ar. Skupne denarne vloge pa presegajo čez 5 milijonov dolarjev. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. ta JOLIET, ILL. Wol Redmonf, preda. { Chas. a Pearc«, kaalr. Joseph Dunda, pomož. kasir. VAŠI POSLI -NAŠI POSLI. Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, Krah, avstr. kronah, ali dolarjih, skrbite, da bodo Vaši posli — naši posli. Kadar potujete v st«ri kraj, ali kateri od, Vaših znancev, }e najboljše, da se obrhete na naa in Vaša skrb za vse potrebne listine in za udobno potovanje bo — naša akrb. Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, poverite celo zadevo nam in Vaše delo bo — naše delo. Kadar Vam je treba kake listine za stari kraj, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, ne pozabite ae obrniti ns nas in Vaše opravilo bo — naše opravilo. - Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Slovensko banko - Zakrajšek & Čeiark 70 - 9tk A VIL, NEW TORK, N. T. A. GRDINA iti SINOVI mVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Telefon: Randoiph 1881 Za srečo! — POVEST. yk ' : FR. Spini M ALOG RAJSKI. (Nadaljevanje) Ko se je približala odločilna nra in je prišel ženin po njo, jo \je premagala že .enkrat bolest. Ozre se po sobi, kakor bi nekoga iskala. Oh, pogrešala je svojo dobro mater, ki bi jo bila tolažila in jo blagoslovila. Predno je stopila črez prag, se je sklonila še enkrat črez svojo posteljo in se bridko razjokala. Slonela je dokaj časa tako, dokler ji ni zadonel na ušesa osorni glas njenega očeta. Zdrezne se in skloni po koncu. Obrisavši si solze, stopi nekako odločno v vrsto.* Svatje so ukali in se smejali, kakor je na kmetih pri takih prilikah navada, Lojzika pa ni slišala o vsem tem nič. Po glavi ji jc šumelo, in govorjenje, ukanje in vriskanje svatov je čula le v nerazločnih gla sovihi kakor če buči, tuli in piska vihar. Sicer pa je bila pri polni zavesti. "Moči mi daj, o moj Bog, moči," je vzdihovala zopet in zdaj pa zdaj obrnila oči proti nebu. Francetova podoba ji je vstajala znova pred očmi. Ko je Goričevski Tonček pravil, da se je ponesrečil, je verovala v njegovo smrt, zdaj pa se ji je hkrati zdelo to izmišljeno, nemogoče. Neki glas ji je rekel, * da France še živi, da se še vrne, da jo še ljubi. Da bi se otresla teh misli, je zatrjevala sama sebi: "Komar bo zdaj moj mož, njemu obljubim zvestobo in njemu bom zvesta. Da, njemu bom zvesta." A čim večkrat se je iznebila izkušnjave, tem večkrat se ji -je vrnila zopet. Ko je stala s svojim prihodnjim možem že pred oltarjem, se je spomnila one narodne pravljice, v kateri se pripoveduje, kako je bil prejšnji zaročenec nevestin skrit za oltarjem, in kako je stopil izza njega baš v tistem rtenutku, ko je hotela izreči nevesta besedico "da" ter se izročiti drugemu. Zaman se je trudila, da bi se oprostila teh misli, ki so povzročale toliko bol njenemu srcu. Vedno zopet se ji je zazdelo, da se je ganil nekdo za oltarjem, da, parkrat je videla naravnost Franceta stati tam ob strani, tako hudo je delovala njena raz vneta domišljija. Očitala si je, da je tako razstresena, in prizadevala si je, da bi svojo pozornost obračala na besede duhovnikove. Joda danes ji je bilo, kakor bi se ji bili razdelili možgani na dva dela. Slišala je vsako besedo, ki jo je izgovoril duhovnik, vsak njegov opomin si je vtisnila v srce, a poleg tega so ji vendar ie misli uhajale drugam, in še vedno sta ji up in strah pretresala prsi, da stopi zdaj pa zdaj France pred nja Cim bolj se je približeval trenutek, ko je bilo treba izreči ono toli pomenljivo besedico "da," tem hujši bo j in tam večji nemir sta se je lotevala. "Na strani mi stoj, o moj Bog, in moči mi daj," je ponavljala sama pri sebi ter izku-šala s skrajnim naporom, da bi se vzdramila iz mamečih sanj. Imela se je za grešnico, da je biio takim mislim prostora v njeni glavi, akoravno tega ni bila sama kriva in M si tria štela lahko v zaslugo, da se je borila tako pogumno z izkuft-njavo, in da je zatirala tako moško vse neumestne želja v svojem srcu. "Da," zadoni naenkrat ob njeni, strani ter domeva po visoko obokani cerkvi. In zdaj je bilo tudi na njej, da izgovori vo, in vse ji začne plesati pred očmi. Ali ni zašumelo nekaj tam za oltarjem? Nehote' ji uide ie enkrat pogled tja proti vzdihne skoro na glas ter izreče komaj slišno: "da!" Izgovorila je to besedo s tako nenavadnim glasmo, da se je ustrašila skoro same sebe. > Ko so bili zunaj cerkve, se nagne Komar k njej ter se za-krohoče: "Ho-ho-ho, zdaj si pa moja, vidiš, Lojzika!" Njej pa še je zdel ta krohot hujši, nego so se ji zdeli nekdaj očetovi udarci. Bilo ji je, kakor bi se ji rogal ta njen mož, kakor bi se ji rogal ves svet. DVAINDVAJSETO POGLAVJE Gril se ni veselil dolgo užitka, katerega mu je bil zagotovil Komar za to, da mu je bil dal hčer. Izpodkopal si je bil zdravje že Javno s svojim prijančevanjem. Pokašljeval je že delj časa. V noči po hčerini poroki pa se je bil še prehladih In ker se ni varoval, ampak je še vedno neizmerno pil, se ga je lotila nagla sušica. Lojzika ga je večkrat opominjala, da bi jenjal piti. Vedela je, da mu to ne more storiti dobro, in rada bi mu bila podaljšala življenje. Navzlic temu, kar ji je bil storil, mu ni želela smrti.' Ne, ljubila ga je, ' mriaja do dela ia d« »Ivljenja ni bctja.tni napadi. Va« to ka *e da imate trakulje * sebi. ki Je vdazih do tO ievlje^ dole*. Ce trakulja zleze ilo-»duti. Radi te*a ze te nadlcinozti iai bit«. Naročite Laatan zdravilo U dane«, koja vam takoj dopo41jemo po prejemu 110.4». Naalov: The Lagal Med. Cm. »41 Lazai Bldg Baz MS Fittaburcb. ra. — Lastan Je po-polaoata nedolino zdravilo. to<:» u*i>eino Na prodaj v lekarnah. Navedite pri narodi-lu z vajo * t aro« t. Da a« poUljatev zavaruje prlitejte zraven i« 26 centov. vek« v aapnik,