LETO
LJUBLJANA, 22. NOVEMBRA 1824.
ŠTEV« 57.
M^©ČNSN4-Z4-JV€i©$L&-
VllO-ČETRTLEThJO;DlN-85*
CELOLETNO* SMN- 6©/£&-INOZEMSTVO-IE-DOBAH P©|TiNSIWO/OCi.ASI-PO
cenekv/ posamezna
ŠTEVILKA* po - BIN ■ 1'SO/ POŠT, ČEK. RAČ I3.I88
iHaBggaBBBMWBBB»aMBBBBBBBBBaEagaftBBro
16
vnBm ištvo-in* vpr ava
VČJTELl$KI‘TS$S<A8Nf/ ROKOPISI'SE* NE• VRA-'CAlO/ANONlMNl‘DO-W0BČY-^ElO/P®frNtN&•PLA-vC AN A • V • G OTOVS N 3
TELEFON ŠTEV. 906.
BBEBaKOSOMi
Zgodovina fn narodna samozavest’.
Oni, ki mnogo govore o slovanski samozavesti, se radi bahajo in kriče, češ: mi smo mi... Pri tem pozabljajo, da imajo ravno oni najmanj vzroka napihovati se, kajti, ako »se nam Slovencem ni treba prav nič sramovati svojega rodu, se to ne gsdi vsied i$h, ampak vkljub njim. Kar se tiče tega »sramovati se« — je vprašanje. Kakor se vzame. Res je, da smo vzdržali težek boj z dvema tujima narodoma, res je pa tudi, da smo imeli mnogo slabih strani in jih — imamo še in to prav po zaslugi onih, ki so zdaj tako ponosni Slovenci. Narod sam res ne more biti odgovoren za izgube preteklosti, res je pa tudi, da nismo imeli — kot narod — kakih posebno slavnih dob. Le poglejmo malo v zgodovino, in bomo takoj spoznali, kako prav sta imela dva naša velika pesnika, ki sta priznala, da je ta zgodovina žalostna.
Prešeren pravi:
Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokraj’ne naše so, kar, Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo
jamo
pozabljeno od vnukov veter brije. Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom tužno ramo, od tod samo krvavi punt poznamo, boi Vitovca in ropanje Turčije.
In Jenko pravi:
Kako rod za rodom ginc to zavest je domovine vsemu svetu nepoznane od nikogar spoštovane.
Zato je prvi pesnik govoril s črtomirom:
Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voFjo vero in postave.
Drugi pa je zapel:
Naprej zastava Slave, na boj junaški kri. za blagor	očetnjave,
naj puška	govori.
To	se pravi,	da sta oba	čutila,
da je	rešitev v	neki večji	skupno-
sti, ne v »avtonomni« Sloveniji, ki je preslaba, da bi se vzdržala. In sedal, ko si res prošti volimo »vero in postave« in puška govori res za blagor naše očetnjave — pa pridejo ljudje s slovensko samozavestjo in hočejo nazaj v žalostno preteklost.
Pa izpregovorimo o tej preteklosti. Ko smo se naselili v svoji sedanji domovini, sta se razvili dve skromni državni enoti, ena na vzhodnem, druga na zapadnem delu: na vzhodu (tkz.v panonski del) je vladal Kocclj in niti njega bi morda zgodovina ne poznala, da nista prišla takrat k nam Ciril in Metod — na zapadli so vladali Ko-rotanski vojvode — iz katerih poznamo nekaj imen, a nobeden iz njih se ni povzpel do kakega višjega čina — niti do tega ne. da bi bit združil ves Korotanski del pod skupno oblast. Pa recimo, da so bile temu krive deloma časovne in krajevne razmere — res je, da je •naš vzhodni del propadel pod madžarskim navalom, zapadni pa se je predai pod nemško oblast. I a doba torej nima nič velikega v sebi: res je, da se mali narod ni mogel upirati premoči tujcev, res je pa tudi, da si ni ustvaril državne organizacije. ki bi sc bila uprla.
Nato pride srednji vek dolgih šest stoletij od 900—1500 — vodstvo naroda prevzame duhovščina in v celih šest sto letih ne najdemo niti enega moža, ki bi se zavedal svoje narodnosti in nikogar, ki bi se uprl nadvladi tujcev, oefc koncem te dobe imamo kmečki punt, ki je bil splošen znak dobe — bili so v njem Nemci in Slovenci — boj je bil popolnoma socialnega zuača- j
Pa se nam Slovencem tudi ni treba prav nič sramovati svojega rodu...
»Slovenec«.
ja in ni bilo nikogar, ki bi bil dvignil narod na tak boj, kakor ga je vodil n. pr pol stoletja prej na Češkem Jan Žižka.
Osemsto let je že bila katoliška vera v deželi, pa ni bilo enega katoliškega duhovnika, ki bi bil napisal vsaj eno slovansko, magari cerkveno knjigo. Osemsto let! Pa ni manjkalo zgledov: saj so v sosedstvu živeli še spomini Cirila in Metoda, v Srbiji je med tem živel in delal sv. Sava. na Češkem Jan Hus. Torej na teh osemsto let tudi ne bomo ponosni, kvečjemu če se ponašamo s tem, da vkljub temu nismo izginili v tujem morju.
Nato nastopi Trubar in njegovi sodelavci. Na te smo ponosni, a ti niso bili te vere. kakor oni, ki pišejo danes o slovanski samozavesti
— in ravno tisti, ki pravijo, da se jim ni treba »prav nič sramovati«
— so sežgali slovanske knjige in uničili kulturno delo* Trubarja in njegovih sodelavcev.
V	to dobo spadajo tudi kmečki upori in turški boji. Res je, da se nam ni treba sramovati svojega rodu, ki se je boril, upiral in branil, res jc pa tudi, da se nisnio povzpeli do nobene tako veiike akcijo. ki bi bi.a vodila k zmagi.
Nato zavladajo jezuiti in dunajski absolutizem. Tudi te dobe so jnam ni treba sramovati, ker smo jo srečno preživeli, res pa jc, da smo
v	tej dobi skoraj popolnoma pozabili sami nase.
Ko so nato sledile državne reforme Marije Terezije, so naši duhovniki trdili, da S ovencem ni treba šol, hvala Bogu. da jc v narodu počasi zmagalo boljše prepričanje, vsied česar se ga nam ni treba sramovati.
Nato je prišla doba Napoleona. Naravno je, da smo se bori i za Avstrijo in da Ilirije niti potem nismo marali, ko je že Vodnik povedal, da bo »prstan Evrope«. Res je. da narod takrat ni bil še zmožen odločati o samem sebi, res je pa tudi, da ni niti poskusil, kakor so to storili Poljaki. Tudi v tej ve.iki dobi ni bilo nič velikega. Čemu bj se sramovali svojega rodu. Bil je majhen in je vedel, da ne more biti velik — zato je pustil, da ic šla zgodovina preko njega.
Tako je preživel še 30 let do leta 1848. Vstalo je med tem v njem nekaj mož-prorokov, ki so ga začeli prebujati in se je res prebujal in čim dalje bo.j zavedal — zato se nam ga ni treba sramovati — sramovati pa bi se morali sedanji »sa-mozavestniki« tistih svojih prednikov, ki so v tej dobi delali prav malo časti slovanskemu imenu.
Leta 1848. so šli narodi po svoje pravice. Tudi naš ie šel. Dobil jih je res bolj malo, ker je bcilj zadaj stal. Pa so ga tolažili, da bo že še kaj dobil — samo revolucije naj nikar nc dela. Nekateri ljudje pa so že takrat spoznali, da tistih darov ne bo tolikanj prida in da bo bolj pametno, če si jih bomo vzeli — zato pa ni zadostovala sTovanska samozavest, ampak ie bilo treba jugoslovanske zavesti.
In vse, kar se je poslej velikega godilo, se je vršilo v znamenju te zavesti. Doživeli smo več žalostnega nego veselega, posebno v času, ko so prevzeli vodstvo naroda predhodniki sedanjih glasnikov slovenske samozavesti. Takrat se je človek včasih moral sramovati svojega rodu — in ko je nastala vojna, je demmcijantstvo, ki se jc vršilo na povelje SLS. delalo malo časti slovenskemu imenu.
Tako smo videli, da kaj tako ogromno velikega, da bi so morali napihovali, y naši preteklosti ni, kar
pa je količkaj boljšega ^ ie v zvezi z jugoslovansko mislijo. Isto je tudi o hrvaščini. Najslabše pa je bilo vedno takrat, kadar ie narod sledil podobnim glasnikom slovenske samozavesti, kakor jih imamo sedaj. Takrat so se vedno godile stvari, da bi se skoraj morali sramovati. Pa prestali smo vse dobre in slabe čase — oziroma narod jih je prestal in rešila ga ie ideja, ki se je pojavljala v njegovi zgodovini v najieoših in najvažnejših časih. K sreči je niso mogli ubiti glasniki samozavesti — in tako se nam ni treba sramovati. Sramujejo naj se oni, ki so grešili proti tej ideji in greše
še sedaj — ko hočejo z napuhnjeno samozavestjo onemogočati oni naravni razvoj, ki ga je določila zgodovina, da se po stoletjih blodenj in zmot. porazov in zgub. izdajstev in bratomorstev — uredi skupno življenje treh po raznih nezgodah oslabljenih narodov, da tvorijo skupno lastno hi slavno novo zgodovino, da se nam res ne bo treba sramovati svojega rodu. — kar se bo Pa gotovo zgodilo, ako jih nahujskamo vsied puhle samozavesti zopet v medsebojen boj. In poslednje zlo bo hujše cd prejšnjega in sramota bo večja nego je bila kdaj pred 1. 1918.
Italijanska pravica v zasedenem ozemlju.
Morilec Slovenca Širancarja izpuščen na svobodo.
f Anton Štrancar.
Vsem je še v spominu dogodek, ki se ie izvršil po zborovanju slovenskih voli,cev v Ajdovščini, kjer jc padel kot žrtev fašistovskega nasilja in sovraštva proti Jugoslo-venom delavec Anton Strancar.
Državno pravdništvo v Gorici ni ničesar ukrenilo v tej zadevi in šele na pritisk iz Rima je bilo aretiranih pet osumljencev, izmed katerih so pa pridržali v zaporu samo nekega Bressana.
Bressan je dolgo časa tajil svojo krivdo, in šele ko je videl, da nikakor ne pride iz zapora, se je odločil izpovedati vse. Njegova izpoved pa je začela delati preglavice državnemu pravdniku v Gorici, kajti glavni krivec v tej zadevi je goriški podprefekt Nicolotti. svak bivšega videmskega prefekta in sedanjega poslanca Pisentija. Obložil ga je namreč, da jc Nicolotti dal fašistom navodila in jim tudi noročil, naj brezobzirno rabijo orožje.
V	vsaki kulturni in pravni drža-
vi	bi dal državni pravdnik aretirati Nicolottija, v Italiji, klasični deželi 2000-letne kulture se je pa zgodilo baš obratno. Sodni spisi so pričeli romati iz Goricc v Trst, iz Trsta v Gorico itd. in konec te, kulturnega naroda nevredne komedije je bil, da so Bressana spoznali nedolžnim in ga izpustili iz preiskovalnega zapora.
To se je zgodilo v državi, katere zastopniki od GioSittija do Nittija in Mussolinija so vedno obljubljali, da bodo spoštoval pravice našega naroda. Mi, jugoslovenski nacionalisti tem obljubam nismo nikoli verjeli, ker poznamo zahrbtno mišljenje laškega naroda. In tudi danes kot vedno ponavljamo sveto prisego, da ne bodemo prej mirovali, dokler ne bodo vse krivice na našem narodu maščevane in dokler ne bo poslednja ped naše zemlje in poslednja gorska koča ob krvavi Soči očiščena nadutih in strahopetnih laških pritepencev.
Din 1’— tia vsak korak IJTO
prihranite, zalo ne tožile, da Vphi je predaleč in kupujle vse oblačilne prednteto in potrebščine pri
fifi
" **
rob na zobeh.
zobna pasta sigurno odstranjuje zeleni
Drago Schwab, Ljubljana. Razmnoževalni papir (pijoči).
,THE REX CO., Ljubljana.
OB
©g
ROKE MESTU! TRG 6 ERNATOVIC
Kaf piše hrvatski vojak iz Makedonije.
Znano je. s kako mržnjo pišejo frankovski listi o naši vojski in državi, najbolj pa napadajo vlado zato. ker morajo služiti hrvaški polki v Stari Srbiji, kjer sta g/ad in umor na dnevnem redu. V eni izmed zadnjih številk pa prinaša »Slobodni Cujmo«, ki se je dosedaj na vse kriplje boril za povratek hrvaških vojakov iz Stare Srbije, dopis hrvaškega vojaka iz Velesa o slavi 28. polka. Bog si ga vedi, kako je zašel ta dopis v ta zakotni listič, prinašamo pa ga v celoti, ker je iz njega razvidno, kako mislijo in govore pravi Hrvati.
Slava v Velesu.
Veles, 1. nov, 1924. 1.
Imeli smo dve lepi proslavi: Odkritje spomenika vojvodi Ba-bunskemu in siavo 28. polka, v katerem je največ Hrvatov, potem pa Slovencev in Srbov. Odkritje spomenika se je vršilo v parku, katerega so uredili vojaki. Ko je nastopil svoje mesto novi poveljnik polka, nas je prosil, da s svoje strani storimo kar največ mogoče, da doprinesemo v tem nesrečnem kraju kaj za povzdigo prosvete. In tako smo letos naredili pot od postaje do mesta ter ogradili srbsko, bolgarsko, francosko in nemško pokopališče. Na srbskem pokopališču sc sedai pokopavajo naši voj-niki in ravno danes, Vseh svetih dan, smo okinčali grobove in zapa-lifi sveče. Došli so častniki in njihove gospe. Slovenci in Hrvati, a prišel je tudi poveljnik polka ter nas pohvalil, ker ne pozabljamo na svoje sopleinenjake v tem daljnem kraju, kamor ne morejo priti njihove družine. V teh šestih mcsecih sta umrla samo dva vojaka vseh bataljonov nastanjenih v Velesu. Na obe svečanosti so prišli častniki in poveljnik, ki je držal kratek nagovor tako na Hrvate, kot tudi na Srbe.
Naša slava odkritja spomenika je bila prekrasna. Marljivo smo delali tri tedne, da čim najlepše proslavimo slavo našega polka in proslavili smo jo krasno, kljub slabemu vremenu. Na slavo sta priš a dva metropolita in dva generala ter polno sveta iz vseh krajev. Mi smo bili pod orožjem in ko jc bilo sečenje kolača dovršeno, jc stopil poveijnik polka pred nas in nas pozdravil približno tako-le:
»Junaki! Vsi narodi spoštujejo velika dela in proslavljajo slavne dni v svoji zgodovini. Tudi poki naše vojske proslavljajo najsvetlej--. še dneve naše zgodovine. Naš 28.* polk proslavlja dan, ko je naša vojska prvič zasedla Veles 29. oktobra 1912. leta. Po zmagi pri Kuma-liovein je gonila naša vojska razbito turško armado pred seboj in pet dni zatem je vkorakala prva četa v Veles. Ob tei priliki, vojniki, se spominjam onih divnih junakov.
Parna pekama Jean Schrey
naznanja, da ima vsak dan večkrat
I
Telefon štev. 158.
P©sejSaj najvegja senzacija z«a Ll&ikgjatiol
KRALJICA SOŽUJif
Monumentalno filmsko delo v 6 dejanjih. — V glavni vlogi slovita Marije Sofda. Režija v rokah svetovnoznanoga Mihael! Keriesza.
Kotosaisii naravni posnetki
Veličastne so scene: Prehod Judov skozi Rdeče morje. — Borba bogov. — Mojzesovi čudeži itd.
Izven programa Novi GAUMONT JOURNAL.
Predstave ob: V:4, 5, Vs7, JA9. Ob nedeljah ob: 3, Vs5, G, V:8 in 9, Pri vseh predstavah sv era UKt&istiiki ©rkesžer.
Nabavite si vstopnica v predprodaji
ELITNI KINO MATICA v UubiSanl°
ki so si pridobili nevenljivih zaslug s svojo hrabrostjo, poslušnostjo in posebno s svojo p emenitostjo. Ni en slučaj ni zabeležen, da bi bil srbski vojak moril ženske, dcco ali obnemogle. A nekatere evropejske vojske so svoje vojne uspehe omadeževale največ s tem, da so ma-sakrirale obuemog.e. Vi ste. vojnl-ki, do sedaj, posebno pa na letošnjem vežbanju pokazali izvanred-ne sposobnosti: hitrost v izvrševanju ukazov, sposobnost v vežbanju, red in disciplino, zakar so vas vsi predstojniki tudi pohvalili. Ponosni ste lahko na to, da služite v Makedoniji kra jeviča Marka. Tu se bodete najbolje priučili bojevanju, ker pričajo tu vsak grič. vsaka reka in dolina o sijajnih dogodkih, ki so se nedavno tu vršili. Na čelu so vam predstojniki, ki so v vojnah vodili čete. bataljone, polke in di-
vizije. Bodite uverjeni, da vas bodo dobro vedeli. Na čelu naše vojske ie naš hrabri, mladi kralj Aleksander 1., ki je stal na čelu svojih armad v sreči in nesreči. Prepričan sem. da bodete vsi zaklicali z menoj vdano, iskreno in oduŠevljcno: »Živio Nj. Vel. kralj Aleksander I. in njegov domht
Cel polk in vsi ostali prisotni so vzklikali kralju. Evo. tako slavi hr-vatski polk svojo po kovno slavo v Makedoniji. Zatem smo imeli svečani obed. Tri vrste jedi in pijačo. Pogostili smo tudi Četnike, kateri so z nami obedovali, čudno je bilo pogledati nas Hrvate skupno s četniki, ki nosijo municijo. puško in bombe prepasa-ne okoli beder.
Naši ljudje so se jih že popolnoma privadi i. In milo je gledati, kako se hrvatski sin dobro počuti v tem divjem kraju.
Politični pregled.
Rdeča |agn|eta.
Ko so organizirane komunistične tolpe dne l. junija t. 1. v Trbovljah z orožjem navalile na naš slavnostni sprevod in povzročile bratomorno krvoprelitje, kakršnega dotlej ne pomni zgodovina naših krajev, je bilo zananivo opazovati stališča, ki jih je zavzemala napram temu rdečemu zločinstvu naša raznobarvna politična javnost.
Razmeroma majhen del časopisja je presojal trboveljski napad pravilno in ga je ocenil kot prvi simptom pripravljajoče se rdeče povodnji, ki čaka samo ugodne prilike, da pokrije vso Jugoslavijo s pokcljem in požigom. Dočim so ta glasila raznih bolj in manj pravilno poučenih strank zahtevala energičnega nastopanja in pravočasne zaščite našega državnega ra nacionalnega obstanka pred nakanami, ki so jih komunisti tako na široko razgalili s svojim trboveljskim atentatom na Orjuno, pa je usvojjL drugi del časopisja povsem drugačno taktiko. Komunisti, socijalisti vseh struj in smeri, ne izvzemši našiti »vrlih« narodnih sodjalistov. klerikalci in iz oportuništva deloma tudi Davidovlčevo časopisje je zvalilo vso krivdo na Orjuno. oznanjajoč naš prihod v Trbovlje kot provokacijo in podtikajoč Orjuni,. da je ona zakrivila spopad.
Z gnevom in grohotom smo Citati tiste dni sladkosentirnentalne bajke o miroljubnih komunistih itd., ki so nič hudega sluteč naleteli na besneče »Or junaške « tolpe in so jih hoteli na ib r že lepo pozdraviti, pa so bili zato napadeni z orožjem. Is vsakega komunističnega nasilstva, ki je sledilo Trbovlju, je napravila čedna klerikalno - komunistična zarota or junaško grozodejstvo; tako n. pr. iz morilskega napada pred ljubljansko pošto, pri katerem je krogla, namenjena našemu br. Grubišiču. po nesreči ubila komunista, morilčevega tovariša.
Tiste čase smo slišali hi črtali neštetokrat, da so vesti o komunistični bojni organizaciji samo naše izmišljotine; da je Udruženje delav" skih rediteljev (»Udarniki«) nekakšna nedolžna »skavtska« organizacija itd., itd. In dr. Korošec s svojimi tigri, ta steber vlade »reda, miru in zakona« je v javni interpelaciji, ki še do danes ni preklicana, imenoval Orjimaše spričo trboveljskih in kasnejših strahot »plačane oprienike« nekih političnih strank ter jim naprtil razna izmišljena grozodejstva.
Mi bi lahko že takrat pokazali, koliko je resnice na nedolžnosti trboveljskih komunistov in na obrekovanjih s klerikalne strani. Zakaj tega nismo storili, je naša stvar. Imeli pa smo in še imamo in bomo stalno imeli na razpolago dokazni materijal, iz katerega je razvidno z vso gotovostjo, da so naše trditve
o	Trbovlju in o komunistih absolutno točne in) resnične.
Končnoveljavno sodno razčišče-nje trboveljske tragedije^ se bliža. To sodno razčiščenje hočemo izpopolniti z objavo nekaterih dokumentov, ki osvetijujejo pravostran-sko delovanje nedolžnih komunističnih ovac.
Priobčevali jih bo>mo v, pouk in zabavo našim čitatetjem.
Da vidi naša naivna javnost, kakšna poguba preti vsem, vsakomur od borbenega komunizma 1
Da se bo zualo, ali ima Orjtma prav, ali nima pravi
Da se bo vedelo, za kakšne elemente se je izpostavil dr. Korošec z vso svojo klerikalno armado!
Začnimo:
Vrh. Kou^ P. A, Č. za Slovenijo v Ljubljani.
Naredba L ad 1. aprila 1923.
V	svrho akfivnofiziČne - obrambe delavskega razreda pred faustovskimi nasilji, v svrho preprece-nja odkrite diktature buržuazue potom fašistovske vtadeinv svrho priprave za končni odločilni boj, za popolno zmago proletariata nad kapitalistično državo, odnosno za-vojevanja iste, organizira SKOJ v celi državi »Proletarske Akcijske Čete« (PAČ), ki tvorijo vojaško silo delavskega razreda Jugoslavije v okvirju »Internacionale«;
Za organiziranje PAG v revirju Posavja je določena J SKOJ v Zagorju. S tega imenuje VK že predlagane sodruge v kemandin sestav I. (revirske) brigade ter odreja:
1. takojšnjo formiranje KBg (kom. brigade) po določenih predpisih,'	r..,-. .
2. ustanovitev mestnih PAG in KM (kom. mesta PAG) v področju
brigade:
3. izpopolnitev priloženih formularjev ;	4 .
4. takojšnje sklicanje vseh komand v mesto KB radi instrnkcij in in vežbanja.
O	točki 4. je pravočasno obvestiti VK. Stroški za vožnjo se povrnejo.
Radi vežbanja je želeti, da se stavi na razpolago dvorana delavskega doma.
Gibanje naših čet je držati v
najstrožji tajnosti
VK bo izdala tedenske nareube in zapovedi vsem aktivnim podrejenim četam.
Sodrtigi!
Internacionalni fašizem se mrzlično pripravlja, sledimo jim, zmaga
je naša!
Naj živi proletarska rdeča armada Jugoslavije, naj živi »Krasna-ja armada« RSFSR. Naj živi revolucionarna akcija svetovnega pro-
fe tari jata!!!!	„
Za VKPAČ sodrug Vlado.
Nadaljna razkrit.^ s-edUo v prihodnjih številkah.
B-
L
P. n.
Vljudno naznanjam svojini cenj. klijentom in p. n. občinstvu, da sem o tvoril v Ljubljani na Dunajski cesti 33 (Skladi, ce Balkan)
SVOJO POSREDOVALNO PISARNO
za sprejemanje vseh vrst tiskarskih, knjigoveSkifi, kartonaSkih,
rastrirskih in ostalih v paphogralično stroko spadajočih naročil,
katera izvrBujem lično, solidno in po zmernih cenah. Naročila dobavljam na dom v Ljubljano franko vseh stroškov. Na poklic |>o telefonu St* 13.223 ali SOB pridem osobno k strankam. Uradne ura so: od 9. do 12. fn od 3. do 5.
tesip ICrmpotiž, Vir«Domžale,
Tiskarna. Knjigoveznica. IlnBlrirnie.a. Kartonažna tovarn« in papirna iiulttstrija.
V naši državi absorbira vse zanimanje javnosti volilni boj. Najvažnejši dogodki tega tedna so bili: Shod radika.ne stranke in pokrajinski shod Davidovičeve demokratske stranke v Beogradu. Državni odbor je sklenil, da se vrše volitve po ljudskem štetju iz leta 1910., kar je vsekakor pravilno, če pomislimo na velike č.oveške žrtve. ki jih je dala Srbija na oltar domovine. Ker se pri nas število poslancev spreminja po številu prebivalcev, na vsakih 40.000 prebivalcev pride en poslanec, bi prišle volitve po štetju 1920. leta v prid samo separatistom, ker se .ie število prebivalstva v prečanskih krajih kljub vojni dvignilo, v Srbiji pa močno padlo. — Naša država je odpovedala prijateljsko pogodbo z Grško, ker sta Grška in Bolgarska podpisali pogodbo o zaščiti manjšin. V tej pogodbi je omenjena samo bolgarska manjšina na Grškem, naša okoli Lerina pa ni niti z besedico omenjena. Da bi se pa odnosa ji med nami in Grško poslabšal!, vzlic temu ni misliti.
V bratski češkoslovaški državi ni prišlo ta teden do važnejših političnih dogodkov. Parlament dela na proračunu in. celo opozicija Nemcev je postala dostojnejša. V komunistični stranki so se pokazale diference. Malo je manjkalo, da ni prišlo na zadnjem kongresu do popolnega razkola med ekstremnim levim in umerjenejšim desnim krilom.
Za Poljsko je najvažnejši dogodek imenovanje francoskega poslanika za veleposlanika (ambassa-denr) in s tem priznanje Poljske kot velesile. Zgledu Francije bosta v kratkem siedLa Vatikan in Italija.
Po angleških volitvah so se od-nošajl med Rusijo hi Anglijo zelo poostrili. Konservativna vlada noče nič s išati o posojilu Rusiji. Poleg tega pa še izg leda. da je Zinov-jevo pismo avtentično, kar bo ugotovila posebna komisija, kateri stoji na čelu Austeen Chamberlain, ki je znan kot velik neprijatelj sov-jetov.
V Franciji vodijo desničarski listi ljut boj proti Herriotu. katerega dolžijo, da' hoče izsesati iz malega francoskega buržuja še tisto, kar mu je vojna pustila iu vreči sovjetom v žrelo. Napadajo pa tudi desi-gniranega poslanika v Moskvi, FTerbetfea, ker se je izrazil za korekturo mej na vzhodu, kar bi vsekakor vplivalo na Poljsko.
Italijanski fašizem preživlja tež-
ko krizo. 70 poslancev bivših bojevnikov je izstopilo iz fašistovske večine in pridružil se jim je tudi stari Giolitti s svojimi pristaši. Mussolini je sicer dobii zaupnico v parlamentu, toda koliko časa se bo še mogel vzdržati na površju? Opozicija pa zboruje na Aventinu in se popolnoma abstinira od parlamenta.
Avstrija je tudi imela svojo ministrsko krizo. Med železničarsko stavko ie podal dr. Seipel ostavko celokupnega kabineta. Po končani stavki je zopet dobil nalog za sestavo vlade, nastale pa so težkoče radi centralistične finančne ureditve. kateri so se deželni glavarji upr.i. Seipel je svoj mandat odložil in sestava nove vlade je bila poverjena Rameku, ki je izrazit federalist. Iz Nemčije se pa zopet ču-jejo glasovi o združitvi Avstrije z Nemčijo, ker da se je izkazalo, da Avstrija kljub mednarodnemu posojilu ne more živeti.
Na Španskem se revolucionarni pokret vedno bo.i širi. Dežela ie že sita diktature Prima de Rivere, Upor se širi posebno po Kataloniji. Od prekega soda je bila več kot 100 ljudi obsojenih na smrt. Meje preti Franciji so zaprte. V Maroku se pa španska armada umika in je izpraznila tudi že Tetuan.
V	mehikanskein parlamentu je prišlo med poslanci do hudega prerekanja, ki se je prevrglo v streljanje po ulicah oko** parlamenta. Smrtno nevarno ranjena sta bila poslanca Morones in Guerrero.
Na Kitajskem je položaj vedno bolj zap.eten. Vu-Pei-Fuju se je posrečilo pobegniti iz Tientsina v Nauking, kjer organizira svojo armado. da udari proti Pekingu. Baje so mu vse srednje-kitajske province obljubile svojo pomoč. Med obema zmagovalcema Čang-Tso-Li-norn in Feng-Ju-I1siangom so tudi nastale diference, ker je Čang-Tso-Lin za to, da se tak,oj udari na Vu-Pei-Fuja, čemur se pa Feng-Ju-Hsiang in designirani bodoči predsednik kitajske republike Tuan-Tsi-Juej upirata. Vodja kitajskih boljše-vikov Sun-Jat-Sen je tudi prispel iz Kantona v Peking. Občo pozornost je vzbudil izgon bivšega cesarja iz Pekinga. Sumi se. da ima tu svoje prste vmes Rusija, posebno ker ima sovjetski poslanik Kar aha n večkrat konference s kitajskimi voditelji. Zapadnc velesile so silno razburjene in Francija je tozadevno že vložila protest, ker se boji. da ne bi prišla ob svoje zahteve, izvirajoče še izza boksarskega ustanka.
Nsl pokret
Izredna seja Glavnega odbora Orjune je sklicana za 22. in 23. t. ra. Glavna točka dnevnega reda je: Orjuna in volitve. Seja je sklicana v Split, ker prebiva tam dve tretjini odbornikov. Predsedoval bo predsednik Glavnega odbora br. dr. Ljubo Leontič. Ljubljansko oblast zastopa br. Vladimir Levstik.
fzdanja Direktorfja Orjune. V par dneh izide prva knjiga iz serije, katero bo počel izdajati Direktorij Orjune. Knjiga je izpod peresa br. prof. Franjo Malina in nosi naslov:
»Jugoslovenstvo v zgodovini.«
Knjiga je uspela zbirka fragmentov iz jugoslovenske kulturne hi politične zgodovine, s katerimi se dokazuje, da je jugosloveuska misel kakor tudi beseda že od pamtiveka v našem narodu. Knjiga predstavlja prvi zvezek serije »knjige Jugoslo-verrskih Nacionalistov«. Tiska se v več tisoč izvodih. Elegantno opremljena na okusnem papirju z lepimi in čitljivimi črkami, na 64 straneh navadnega formata, stala bo samo 5 Din, kar je zelo redko za domačo izdajo. Priporočamo članstvu, da si nabavi to solidno in zanimivo knjigo, katera bo služila vsakemu Ju-goslovenu kot redek priročni dokument o jugosloverrstvu. Posebno jo priporočamo propagandistom in predavateljem.
IZ AKADEMSKEGA KLUBA »ORJUNA« V LJUBLJANI.
Ob izredno veliki udeležbi se je 12. t. m. vršil občni zbor našega kluba. Udeležila sta se našega sestanka tudi br. oblastni predsednik Levstik iu br. oblastni čelnik iz Beograda M. Čop.
Po otvoritvi je br. Levstik v daljšem govoru razvijal naloge in dolžnosti akademske Orjune, poudarjal. da je treba Orjitni vzgojiti svojo lastno inteligenco, ker današnja mafobrižua in blaži ran a inteli-
genca noče in ne more imeti smisla za naš pokret. Jugoslovenska nacionalistična inteligenca bo pa vzra-sla baš iz vrst akademskih Or jun.
V	nadaljnjem govoru omenja brat predsednik dvo veliki nalogi, ki jini mora akademska Orjuna posvetiti vso pažnjo. Predvsem je to kulturno deJo, tukaj so akademiki Orju-uaši v prvi vrsti poklicani kot pionirji nacionalne prosvete. V okvir.-ju Orjune pa je prostora za vsakršno prosvetno delo. Organizacija potrebuje predavateljev in več kulturnega truda, nego katerakoli druga organizacija. Nujna potreba je, da se zgradi poleg močne četniške, še tudi močna prosvetna sekcija, ki nas bo rešila očitka, da smo teroristi.
Nič manj važna pa ni direktna akcija, fizična uporaba borbenih sit. Blagor nam, če bi mogli izhajati brez nje, toda ne dopustijo Orjuni tega zunanji in notranji sovražniki. Tudi v tem pogledu čaka akademsko Orjuno velika naloga. Dajala bo zgled s tem. da bo koprnelo njeno članstvo po tem, da se bori tudi z dejanjem in se v slučaju potrebe tudi žrtvuje.
Z iskrenimi pozdravi in željami je zaključil br. Levstik svoj govor.
V svojem po niči tu se je br, podpredsednik kluba Kajnih v uvodnih besedah spominjal trboveljskih žrtev. v spomin na katere je navzoče članstvo vstalo in zaklicalo trikratni »Slava«.
V tajniškem poročilu smo spoznali interno delovanje društva, izvedeli smo. da je v Klubu organiziranih 146 članov. Poročal je nadalje br. tajnik o sodelovanju z drugimi društvi in podat nekaj smernic za bodoče delovanje.
Sledila so poročila blagajnika, m. glavarja, revizorjev' in razsodišča. nakar je bil voljen sledeči «4-
bor: Predsednik: Zdravko Kajnih, cand. iur.; podpredsednik: Ivan Po-harc. cand. iur.; tajnik: Pavelj Do-tnicelj. stud. ing.; blagajnik: Goj-mir Jelenc, cand. iur.; odborniki: Pero Šegota, stud. phil., Franjo Meichsner. stud. ing.. Ciro Vučemi-lovič. cand. ing.; revizijski odbor: Polde Milač, stud. ing., V.ado GaL-zinja, cand. iur., Jože Mohorko, stud. ing.; častno razsodišče: Ivo Dou-ga.n, stud. iur., Savo Sancin, stud. ing., Matija Trobej, stud. phil. Pe-tar Bakoiič, stud. phil.. Vinko Hrovatin, stud. med.
Pri slučajnostih jc bii sprejet soglasno predlog upravnega odbora, da se pokojnega našega junaka br. Franceta Žlajpaha imenuje častnim članom kluba. Te dni se poda celokupno članstvo na grob trboveljskih žrtev, kjer se bomo poklonili spominu naciona nih herojev.
Ko se je sprejel še predlog, da se brzojavno pozdravi Direktorium v Splitu in br. Kranjc, je br. Kajnih s pozivom na složno delo zaključil lepo uspeli občni zbor.
V	torek, dne 11. t. in. se je vršil članski sestanek v Škofji Loki. na katerem so bi e odposlane protestne brzojavke na ministrsko predsedstvo radi zadrževanja našega brata predsednika Marka Kranjca v zaporu. Na sestanku je poročal br. Prosenc kot delegat oblastnega odbora o našem pokretu. Sklenjeno je bilo tudi, da se pomuože akcijske čete in se v svrlio tega razvije čim živahnejša propaganda. Lepo uspeli sestanek je zaključil brat predsednik Zicheri z željo, da se skliče v kratkem propagandni shod v čim večjem slogu, ki naj razširi našo idejo med ljudstvom.
Orjuna Št. Jakob-Krafcovo-Tmo-vo-Ljubljana je priredba pri g. Kavčiču na Privozu Martinov večer, na katerem je bilo obilo zabave rn pra" vega družabnega veselja. Cel večer je potekel v splošno zadovoljstvo. Za godbo na klavirju in smeh ie skrbel br. V., kateremu smo prirejali številne ovacije in se izrekli prav pohvalno o njegovi spretnosti na tem polju. Ob koncu vesele in prijetne zabave smo izrazili sp.o-šno željo, da bi se priredilo še več sličnih večerov, katere bodemo vedno z veseljem posetili. Orjuni Št. Jakob-Krakovo-Trnovo pa kličemo »Zdravstvujte do svidenja!«
Velik shod Orjune v Bjelovaru.
V	nedeljo. 16. t. m. se je vršil v Bje-lovaru velik shod Orjune, za katerega so se vršile velike priprave. Iz Zagreba se ga je ude.ežiio osem delegatov in mnogo članov. O shodu bomo še poročali, ko dobimo podrobnejše poročilo.
Orjuna v Mihanovcih. Zagrebška oblast jc dobila od prijateljev v Mihanovcih že dalje časa od tega poziv, da se tudi tam osnuje Orjuna. Te dni se bo odbor konstituiral.
Velika skupščina Orjune v Ogu-linu. Med najuspelejše skupščine, ki jih je zadnje čase priredila zagrebška oblast, spada nedvomno skupščina v Oguli mi. Od Ob las tnega odbora sta bi.a prisotna br. predsednik inž. Čavlina in zamenik Obl. četnika Melada, Skupščina je bila jako dobro obiskana, posebno od inteligence. Prisotni so bili tudi odposlanci iz bližnjih mest. Skupščino je otvoril brat Stojšič, predsednik Mestne organizacije v Ogulinu, ki je pozdravil navzoče in podal besedo brv Čavlinu. V daljšem govoru je br. Čavlina najpreje orisal današnji politični položaj in stališče Orjune. Naglasil je, da bo Orjuna kot tudi do sedaj iznad vseh strank, da bo pomagala onim, ki iskreno ljubijo državo, borita se pa bo z vsemi silami proti notranjim sovražnikom. Govoril je nadalje o disciplini, ki mora vladati v vrstah naše organizacije, posebno pa o četniški sekciji. >Noben četnik ne sme podvzeti kaj na svojo roko, ker bo v tem slučaju isključen. Ni treba, da je vsak četnik, ker ima Orjuna še druge sekcije, v kateri se lahko mnogo koristi naši organizaciji.« _ Nalaga Mestnemu odboru, naj' dobro pazi na delovanje svojih članov in naj vsako neposlušnost najstrožje kaznuje. Priporoča delo na kmetih in konča svoj govor z vzklikom: »Živela Jugoslavija.« Po njegovem odličnem govoru, ki so ga vsi prisotni pazno poslušali in ga na koncu nagradili z burnim odobravanjem, je povzel besedo br. zamenik Obl. čelnik Melada,^ ki je v temperamentnem govoru pobijal trditve nasprotnikov, da smo banda plačancev, a komu pripada ta naslov, to javnost sama lahko presodi, posebno po dogodkih 1. novembra. ko je banda laži-omladincev napadla naše prostore v Zagrebu
Dan 1. decembra proslavi Orjuna med drugim tud! z oficielno matinejo ob pol 11. uri v Filharmonični dvorani, pri kateri sodelujejo naši najboljši č?ani kr. opere gg. Thterry«Kaucnik, Betetto, Banovec in prof. konzei vatorija g. A. Šla -s. Na klavirju spremlja g. Janko Ravnik, prof. konzervatorija v Ljubljani. — Dolžnost vsega narodnega občinstva, v prvi vrsti članstva je, da poseti to slavnostno prireditev. — Predprodajo vstopnic prevzame Glasbena Matica.
O&i&stftS	Oriuna	UublJan*.
ter uničila iti pokradla naš trud in naše žulje. Toda Orjuna vseeno ne prepoveduje ne krvi ne maščevanja, temveč samo ljubezen, katera edina more vse premagati. Svoj govor konča z »Živijo kralj«. »Živela Orjuna«. — Nato se je razvila živahna debata, katere se je udeležil tudi naš prijatelj a od tega dne naš brat trgovec Vulcsan. Predsednik Stojšie je nato skupščino zaključil, zahvaljujoč se za mnogoštevilni obisk, posebno pa delegatoma iz Zagreba.
Zabava Orjune v Feričancih. Istega dne kot skupščina v Oguli-nu. se je vršila v Feričancih zabava, katere se je udeležil kot de e-gat iz Zagreba brat Maček, a tudi iz Osjeka je prispelo par članov. Zabava je trajala do jutranje zore. Organizacijo v Feričanih je treba posebno pohvaliti, ker dela kot ma-lokatera druga kmečka organizacija. čeravno je obko.jena od samih radičevcev, služi pa lahko v zgled tudi mnogim organizacijam po mestih. ■
Atentat na podpredsednika Or-
iune v Bitclju. Podpredsednik Or-juuc v Bitolju, najjužnejši točki velike naše domovine, je brat Spasoje Hadži-Popovič. Brat Popovič je urednik »Južne zvezde«, edinega
neodvisnega jugoslovenskcga lista na našem jugu in se že štiri leta junaško bori v svojem listu za naše mučeniške zasužnjene brate pod okupacijo strahopetnih Grkov. Ti degenerirani potomci Helenov mu niso mogli oprostiti, da ie pred celim svetom pokazal njihovo »kulturo« in obelodanil strašne pokolje nedolžnih žena, dece, ljudi in starcev ter mu vedno groze s smrtjo. Njihovo sovraštvo je še narastlo, ko je brat Popovič stopil aktivno v Orjuno, da z organizirano akcijo pobije njihove zločine. Neki grški plačanec je pred par dnevi ponovno poskušal atentat na brata Popoviča. Izpa.il je nanj tri strele, toda strahopeten kot vsi Grki, ni pogodil, in tako bo naš brat čil in zdrav še nadalje stat na braniku naše Nacije.
Odbor Mesine Orjune Sombor
sc ie konstituiral sedeče: predsednik dr. Svetor Danic, podpredsednik inž, Svetozar Krotni. tajnik Gjorgje Kozoderovič. blagajnik Tihomir Radišič. Odborniki: Andre Jutrovič, Ljubomir Majič, Svetozar Miletič, Bogdan Bolkič. Revizijski odbor: predsednik Mirko Vlajko-vič. Člani; Stojan Terzin in Žarko Maglič.
Škandal v celjskih zaporih.
Osumljenec v nevarnosti da izgubi vid — državni pravdnih ga ne pusti k potrebni operaciji I
Celje, 21. nov. Janko Ferjančič, stavec iz Ljubljane, silno nevarno ebole! na očeh. Velika možnost, da oslepi. Treba nujne operacije, ki se lahko izvrši samo v Ljubljani. Dasi-ravno dzravniki zahtevajo Ferjančiča nujno v bolnico, ga državni pravdnih noče izpustiti, ker baje nima denarja. Tekom preiskave se mu ni meglo ničesar dokazati. Intervenirajte.
To kar se v celjskih zaporih dogaja, spominja na razmere v bivših carskih sibirskih katorgah, kjer je bil politični zločinec ali osumljenec na slabšem od divje zveri. Nedolžnega človeka, ki se mu ni moglo ni-
česar dokazati, se ne pusti v bolnico. Kdo bo pa nosil posledice, če oslepi, mogoče kr. državno pravd-ništvo? Komu na ljubo se to godi? Ne tiči morda v tem sistem? Tudi ostalim našim članom sc ni moglo ničesar dokazati, pa vendar še vedno ječe v mrzlih zatohlih celjskih zaporih. Ali sega moč Radiča in njegovih podrepnikov iz »Katoliške tiskarne«, ki bi najraje vse Orjuna-še vtopili v žlici vode, tudi do sodnije, kjer bi se morala deliti le pravica? Opozarjamo vlado na ta kričeči slučaj in zahtevamo, da takoj napravi red in izda nalog, da se naše člane, ki se jim ni moglo ničesar dokazati, takoj izpusti na svobodo.
Dopisi.
Orjuna Zagone. V soboto, dne 8. t. m. je priredila Orjuna Zagorje članski sestanek združen z zabavnim večerom. Na sestanku je govoril brat Vladimir Levstik, ki nam ie v krasnih besedah pojasnil današnji položaj organizacije. Sestanek jc bil dobro obiskan, zlasti še od nečlanov, kar je znak. da smo vzbudili v zadnjem času zanimanje za idejo jugoslovanskih nacionalistov. Grajati pa moramo ostro in javno postopanje gotovih članov, ki redno izostajajo z naših prireditev, a se drugih ločno udeležujejo. V prihodnjem slučaju bodemo iste predlagali brezpogojno v izključitev, ker so samo breme odbora. Dru-
žabni večer je prinesel lep gmotni kakor tudi moralni uspeli.
Trbovlje. Našega ravnatelja Pau-erja javnost že nekoliko pozna. Poročali smo. da je deputaciji. ki je intervenirala v zadevi asistenta Kobilke, ki je v službi pretepel paznika Ištvana, izjavil:	»Ali mislite,
da bomo g. Kobilko za tako mali pregrešek ubili ali pa obesili?« Da pa gospod ravnatelj ni vedno tako popustljiv, ako gre za domačina, pove sledeče: Ravnatelj je imel lepo muco. pa ne. da bi lovila miške, temveč za kratek čas. Vsi so jo imeli radi. samo vrtnar, kateremu jc po vrtu tu pa tam malo grede razkopala, jo je preganjal, ako je le
mogel. Nekega dtse je muca poginila. Pregledal jo je živinozdravnik in še v Ljubljano so jo poslali, kjer so ugotovili, da je bila zastrupljena s strihninom. Ravnatelj ni dolgo premišljeval, kdo si je predrznil zastrupiti njegovo muco. Obdolžil je takoj vrtnarja, češ. saj jo je veuno preganjal. Ubogi vrtnar je zagotavljal in prisegal, da je ni, pa mu ni nič pomagalo. Ravnatelj ga je takoj suspendiral. Seveda je Trboveljska družba verjela ravnatelju in upoko-ji.a vrtnarja. Po 25 službenih letih radi muce!
Prekmurje. Poznani madžaron Geza Hartner, eden onih predrznih izzivačev, se že pripravlja na bližajoče se volitve. Kakor pri zadnjih izborih se bo ponujal tudi to pot vsem naprednim strankam, da ga sprejmejo na listo kot kandidata. Tako se je ponudil s precej veliko doto SLS pri zadnjem nastopu; sicer je bil od očno zavrnjen po poznavalcu razmer in osebe same g. Klek.ju. Hartner jo namreč poznana ličnost v skakanju že iz ogrskega parlamenta, kjer je pokazal najlepše svojo značajno spretnost. Kot nepoznanega, ki se je vsilil, ga .ie bila sprejela SLS za zadnje skupščinske volitve. Skoro pa je pokazal svojo pravo barvo, en sam izbruh najhujšega sovraštva proti vsemu, kar je našega. Priliko volilne svobode je porabil na zborovanjih. kjer je zastrupljal ubogo nedolžno ljudstvo. Možakar nam je poznan tudi po svojih zloglasnih letakih in zloglasnem listu »Szaba-
1	doag«, ki je pisan v madžarščini in v tem duhu. Za pisanje tega podlega lista, ki je mogoč res samo v tej veliki svobodni državi, so se zanimale civilne in tudi vojaške oblasti, sicer pa le izhaja dalje nemoteno. Skrajni čas je torej, da se vzdramijo merodajni faktorji in ponče tega človeka, da živi in obrtuje v Jugoslovanski državi, ki se bo prav gotovo skoro otresla madežev raz svojega telesa. Strankarji pozor pred to firmo, ker mi nacionalisti bodemo budno pazili na vse.
Rakek. Težka usoda, ie posegla v naše vrste in nam iztrgala nenadomestljivega brata tajnika Melhi-orja Maraža. Ko je počel orjunaški pokret v Sloveniji jc bil prvi med prvimi, ki se je oklenil naše organizacije z vso svojo globoko dušo. Ob ustanovitvi mestnega odbora Rakek je bil poleg br. Čopa izvoljen za podpredsednika organizacije. Drugo leto je prevzel tajniške posle, katere je z nadčloveškim naporom zmagoval, ker mu je zavratna bolezen, katero je dobil še v svetovni vojni, povzročala neizmerne muke. In ko ga je ta bolezen naposled priklenila na posteljo, je venomer še sanjal o orjunaški misiji in njeni nalogi. Toda vsem poizkusom veščakov se ni posrečilo omejiti moč bolezni. Dne 16. novembra. v nedeljo dopoldne je izdihnil svojo plemenito dušo. zapuščajoč mlado soprogo in žalujoče brate-Orjunaše.
Kako je bil priljubljen pri vseh in ne samo pri nas, je pokazal njegov pogreb. Prihitela je deputacija Orjune iz Logatca in Planine, udeležili so se pogreba vsi krajevni predstavitelji oblasti in to železniške postaje, carinarnice, obmejnega policijskega ko-misarijata in nebroj občinstva. Pri konduktu je svirala železničarska godba iz Ljubljane, za kar ji bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala in pošteno priznanje. Domači pevci pod vodstvom br. Kuharja so zapeli tri žalostinke in to pred domačo hišo. v cerkvi in na pokopališču. Krsto so nosili menjajoče naši člani in člani tukajšnjega »Sokola«, kateremu bodi tudi na tem mestu izrečena bratska zahvala. ŽaJostno povešen je plapolal naš prapor pred njegovo krsto, sai je bil naš Ernil eden glavnih. ki ga je poklical v življenje.
Po končanih cerkvenih obredih se je poslovil od nepozabnega brata br. podpredsednik Cenil z besedami: Dragi Emil! Prvi žarki jesenskega soinca so Ti poljubili zadnjikrat lica in k Tvoji postelji je pristopi.a bela smrt in Ti pretrgala nit življenja. Tako mlad in poln nad in vendar si moral leči v grob. Mi, ki smo sanjali skupaj s Tabo toliko solnčnih sanj, stojimo strti ob Tvojem prezgodnjem grobu. Marljiv kot čebelica si nam vedno kazal pot vztrajnosti, vedno si nas spodbujal k delu. Niso se Ti uresničile Tvoje srčne želje, da bi dihal svobodni zrak naše Adrije. Tvoje ožje domovine; grob Ti je na severnem pobočju temnega Javornika. Skloni j se orjunaški prapor v zadnji po-! zdrav svojemu nepozabnemu bratu.
I	Mir Tvoji duši, pokoj Tvojemu te-j lesu. Tvojemu spominu: S ava!
Padle so grude in padale so prve snežinke v novi grob nacionali-sta-idealista. Odhajali smo od groba br. Emila z voljo nadajevati njegovo delo iu posnemati njegovo jekleno voljo, da čimpreje uresničimo idejo jugoslovanskega nacionalizma.
Rakek. V počaščenje spomina svojega najboljšega prijatelja in ožjega rojaka brata Maraža, je daroval g. IzidGr Palcvec 100 Din za »Orjuno« Rakek. Odbor se mu iskreno zahvaljuje na velikodušnem daru.
V	Sv. Lovrencu na Pohorja so najbolj zagrizeni nemškutarji. Kolovodje so jim trgovci in gostiini-čarji (izjema je gostilna Koder). V svoji zagrizenosti so si ustanovili celo svoj »Mantiergesangsverem«, ki ga baš v tem času nameravajo razširiti v mešan zbor. Pevovodjo si naročajo iz Maribora in ga z vodko požrtvovalnostjo pogostijo vsakokrat v drugi družini. »Nemšiu« pevci pa so: Hajnško. Novak, Lešnik, Kukovič, Bcldin itd., torej teu-toburške grče najčistejšega kalibra. Niličc bi se ne brigal za njihovo petje, če bi ostalo privatno. Prepričani smo namreč, da' Kukovič in Boldin s svojim krakanjem ne bosta zadrževala slovenske pesmi in prebujajočega se Pohorja. Nikakor pa nismo zadovo.jni, da bi nas nern-škutarski kramarji izzivali z nemškim petjem. »Orjuna« je prišia h koncertu in rekla: »Gospodje, lahko plešete, pijete, godete in kar vam drago, samo nemško petje smatramo za provokacijo in ga ne dopustimo.« Ženske in godci so odšli in »Orjuna« tudi. Tako se je končal nemški koncert v Sv. Lovrencu. V ponedeljek pa pride mariborska »Straža« in se v znani objestnosti zavzema za pohorske nemškutarje. Sp.oh je postal ta list v zadnjem času nekak političen zagovornik štajerskih nemškutarjev. »Straža« je nekdaj res bila narodna straža, danes pa se lahko trdi o njej. da sc meče za renegati kakor pocestna vlačuga. Ne bi pisali tega, hočemo Pa iavno pribiti, da se ie našel slovenski list. ki napada naše narodnjake v prilog renegatom. To ie politično vlačugarstvo, kakor ga ne pozna noben drugi narod.
Prekmurje. V Dol. Lendavi so priredili v soboto, dne 15. t. m. madžarski Židje svojo veselico. Nič bi ne imeli proti tej prireditvi, katere izkupiček je namenjen za nakup cerkvenih orgelj, da ni bil njihov reprezentant dr. Strasser tako predrzen, da je zagrozil, da vrže Slovenski oder iz dvorane v slučaju, če se ne dovoli židovske prireditve na njem. Ta brutalna izjava dičnega advokata je razburila v prvi vrsti naše vrle igralce tako, da so skupno z ostalimi narodnjaki zavrnili poznejšo milejšo židovsko prošnjo. Tako so bili primorani žid-
Bar EMONA Bar
Popoldanske čajank®
s plesom (Five o:cto«k 8«a).
Vsako nedeljo En četrtek od 17. do 29, ure, prlfeitli x w*d®BJo, dne 1®. novembra 19S4.
ChrSgEna! J3Z2*t»and.	Velikomestni	arassžsia.
VSTOP PROST.	CENE:	SMSRH3.
Vodstvo:
JJJMJ FIALfl, ksvarnar in reslasrsMr.
Aranžma:
VLlEK, dipl. prof. plesa.
LISTEK.
IVICA VASILJEVA, Celje:
Needrešeiiemu dom a*
Do tja, kjer cvete pomlad, kjer rde krvavordeče rože, kjer se vzpenja ožarjeno obzorje, tja blodi bolna misel, tja do istrskih kmetičev, ki upognjeni od napornega dela z znojem in krvjo namakajo trde brazde istrske zemlje.
Domovina! V Tvojem naročju se blesti Adrija s srebrnimi odsevi in lepa čista prerokuje svobodno pesem tja gori do soinca ...
V	pokoju čarne noči slišim tvoj jek, o Jadran! Ll slišiš ti, Adrija v nočeh polnih sanj in čudesa plač z visokih lin in nizkih koč? Cuješ li jek razbitih tamburic?
O Jadran! Ti kipiš in šumiš, temne ciprese pa bde liki sloki spomeniki, resno in grozeče...
—	Kedaj zažari zarja osvete? —
Desetletja... že obseva solnce brda kraških tal, desetletja... že udarja morje ob istrsko obal, a pravega junaka še ni nazaj... Ni se še
odzval klicu razplakauc sužnje, naše podjarmljene grude... Jak in na-brušen je bil nekdaj buzdovan, oj, junak, pa vendar nisi mogel streti okov, v katerem si ječal pod gospodarstvom ošabnih nasprotnikov. Ti spiš, oj junak, ua obali Adrije! Počivaš in čakaš...
Rapallo! Obletnica tvojega suženjstva! O ti kraj, nesrečnega imena, kjer so te prodali, kjer so te zatajili, da tisti kraj, kjer se leskeče v žarkem južnem solncu predivna pokrajina, kamor se je pred leti oziralo tisoč in tisoč solznih oči. čakajoč rešitve. O, Ti Adrija, kjer so te sprejeli novi gospodarji, te okinčali s cvetjem v znak, da si ti njih kraljica? Ne Jadran! Še ni naš, še bodo zaplule bele jadrnice v tvojem sijaju... In ti junak! I<o bodo po-majale ciprese ob samotni brežini visoko davorijo odmevajočo do svobodnega neba, se predramiš in dvigneš čvrst in čil. Zableščal se bode tvoj teški buzdovan, njegov blesk se bode zalesketal tja gori do visokih pečin Učke in Velebita, po-leskctal se nad Krnom in Snežnikom. Iz grmovja rož se bodo vzbudile Vile in v soju mladega soinca
in ob zvokih ubranih strun gusle, zarajale bodo v narodno Kolo peva-joč visoko pesnitev k vriskajočem svobodnem obzorju ...
Strašen dogodek.
Pred kratkim sem čital kar tri, jaz sem doživet enega. Prvi mesec po prevratu sem odrinil v Beograd, izrabil sem lepo priliko igrati vlogo kurirja, potovati v posebnem kupeju in gledati ljudi, kako se te-rejo po hodnikih. Jc to pravzaprav sadizem, a ga uvaja država. Hoteli v Beogradu zasedeni do zadnjega. Tu poslanik, tam ataše pa zopet obratno, skratka, zvečer sem se znašel po opravljenem poslu v umazani kavarni, sredi ciganskega vri-šča. brez upanja na toplo posteljo. Življenje okrog mene je zame tuje, moški obrazi z neštetimi brazgotinami, poraščeni čez in čez. priznam da so mi napravili neprijeten občutek, devojke s hripavim vreščanjem nič manj. Je li to opazil kuči-gazda. a!i pa sem se mu zasmilil,
sedeč zapuščen v kotu, ko prisede k mizi brez vsacih uvodnih ceremonij. »Odkod gospodine?« Povem mu, da prihajam po opravkih iz Ljubljane. Vprašanje sledi vprašanju in naj sem se mu izmikal še tako. kmalu je vedel vse. Možakar mi je bil pravzaprav simpatičen, toda če prečita človek toliko indi-janarc in detektivskih romanov, se ne more ubraniti nezaupljivosti. Končno ta milje, vzduh po rakiji, kričanje, prepir vsevprek. Kučiga-zda zre nekaj časa zamišljeno pred se, nakar se skloni k meni in mi skoro šepetaje pripoveduje o sobi, čisti, topli, elegantni itd. Vsi predsodki se umaknejo na mali želji po mehki postelji, dasi se v skrajnem kotičku moje plašne duše .oglaša neprestano svarilo: »Ne hodi!« Ne kaj časa bojujem boj sam s seboj, bil je kratek: Potipam žep. pištola je na mestu in hajd odrinimo. Umazan dečko me pelje po vijugastih ulicah, temnih in blatnih, kar se ustavi pred majhno, od granat na pol podrto hišico. Vstopiva. Dečko izmenja s staro ženico, krvavih oči par. besedi in slednja me popelje
brez nadaijuega skozi kuhinjo v sobo, ki sicer ni* odgovarjala opevanemu paradižu, a bila jc čista. Spravim se v posteljo, potem ko se razgledam nekoliko po sobi. pištolo položim iz previdnosti pod zglavje. Dasi sem bil utrujen na smrt, je bežal spanec neprestano pred zlo slutnjo. Okrog poldvanajstih začujem pritajen ropot v kuhinji. Vsa čutila se napno do skrajnosti. Nisem sc molil. Brez šuma se cdpro vrata in v sobo stopi možakar star kakih 35 let, oblečen v hlače in srajco, katera je^ bila široko razgaljena na kosmatih prsih, v roki prižgano svečo. Slednjo postavi pri vratih na omaro ter sc po prstih bliža postelji. Cev moje pištole je obrnjena nanj, a roka mi jc od razburjenja popolnoma ohromela. Tik postelje se ustavi ter počasi skloni. Tisti trenotek mi je zastalo srce. Počasi se dviga njegova desna roka. Ssdai ne zdržim več. S široko odprtimi očmi se dvignem mahoma iz postelje — v rokah drži moje čevlje: »Oprosti gospodine. Zjutraj moram zgodaj na delo. osnažim ti čevlje sedaj. %
Stran 4.
»O R J U N A«
Stev. 57.
m
m
:m_ mm.
mm m m m m m m m h h m
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKlC & DRUG
j, LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
je postaviti na nasprotnem koncu dvorane lasten oder. Svojega junaštva imenovani gospod le ni pokazal, dasi smo z veseljem to pričakovali. Ako misli židovski element, da nas uniči z neposečanjem naših narodnih prireditev, se ze!o moti; obratno nas veseli, da pokaže svojo pravo barvo. Mi si njihove naklonjenosti ne bomo iskali! Kakor drugod i pri nas bo zapihal čistejši veter, ki prodre skozi poslednjo špranjo, da ne bo maže, ki bi jo zopet zamazala. Tedaj pa srečni: Adijo!
NIBELUNGI!!
S
Ifcrat efslefen
KRCI
preti fakojinismu plačilu
. mn 6t*r«.
Enteresenli na! se sgjlase v upravi lista,
•čevlji
Harikor« KoroSfes 19.
Še celiski mestni kino. V svoji predzadnji številki smo na kratko sproži.i misteriozno vprašanje celjskega mestnega kina. Na našo konstatacijo dejstev sicer ni odgovoril merodajni faktor, t. j. celjska mestna občina, odgovoril pa je na eni strani izvrševatelj koncesije, do-brovoljec Čeplak, na drugi strani pa celjska »Nova doba«. Že zadnjič smo konštatirali, da nimamo povoda nastopati proti osebi dobro-vo.jca, ki ima polno pravico ustvariti si primerno eksistenco v svobodni državi ter ie radi tega odgovor gospoda Čeplaka naslovljen na napačno adreso. Ponovno pa trdimo, da je od merodajnih faktorjev neodpustno, da isti dajo kino v roke Nemcu Fritzu Skobernetu, ki bo po naših najbolj avtentičnih informacijah imel edini hasek od kina. Pogodbene določbe so take. da dvomimo, da bi izvrševatelj prišel na svoj račun, kajti v istih je do!o-čeno. da dobiva Fritz Skoberne »5% v on allen Bnittoeinriahmen«.
Ker so sicer tudi dajatve mestni občini ogromne, ter je računati z ogromno režijo itd., plačilom potrebnih obresti, si ne moremo ustvariti druge slike kakor to. da bo končni koristnik pri tem podjetju le Nemec.
Absolutno je pa napačno primerjati najemne pogodbe slovenskih obrtnikov z nemškimi hišnimi gospodarji z predstoječo najemno pogodbo, in sicer radi tega, ker je prava najemojema.ka v tem slučaju mestna občina celjska, katera je vsled zmage dne 28. septembra 1924 proti nemški kandidaturi istega Fritza Skoberne ostala v slovenskih rokah. Ako pa se smatra izvrševatelj koncesije g. Čeplak upravičenega grajati to, da nekatere dvorane v Celju za kino niso bile razpoložljive ker služijo še v katero drugo svrho in to že desetletja, si ga dovolimo le vprašati, zakaj z istih vzrokov ni zahteval od konce-sijonarke, da mu da n. pr. v najem v to svrho prostore mestnega gledališča?
Naj omenimo le s par besedami ton in način, kako zavzemajo gospodje pri »Novi dobi« stališče k tej zadevi.
V poročilu »Orjune« in še nekega drugega lista piše »manjka jasnosti in stvarnosti«. Ko tako široko zine, mu pa prileti še krilatica:	»Če pa se po Celju še kaj
govori in krade čast slovenskim ljudem, kakor je to tako zelo v navadi. nc moremo pomagati.«
Ugotavljamo, da »Orjuna« ni kratha v tem slučaju komurkoli njegovega ugleda in časti. Če bi, si bo dotičnik že sam poiskal zadoščenje ter ne bo čakal urednika od »Nove dobe«. Sramota pa ie, da si drznejo žurnalistični pripravniki uvesti tak ton v slovensko javnost. Naj ne misli gospoda okoli »Nove dobe«, da je vzela narodnost slovenskega Celja v zakup; spoznanje bo že prišlo, pa takrat bo prepozno.
Gornja Radgona. Na »Dinarski dan« se je nabralo v Gornji Radgoni 812 Din.
Slabo uslugo je naredila nova vlada Nj. Vel. kralju s tem. da se je tako požurila s predložitvijo po-iniloščenja Svetolika Saviča, kar se je tudi zgodilo. Ta netaktni korak kr. vlade, da si upa predložiti v pomiloščenje tak tip kot je gosp. Savič, ki je bil obsojen radi grdega žaljenja rodbinske časti in pornografije, treba vsekakor najstrožje obsojati.
Tvrdka Johann Globotschnigg v
Ljubljani živi menda še vedno v
prepričanju, da se nahajamo v blaženi stari pokojni Avstriji, ker ima v svoji pisarni napise kakor: Kan-zdei, Zeit ist Geld itd. Pozivamo lastnika tvrdke, da te ostanke iz črno-žoltih časov nemudoma od-odstrani, če pa nima mogoče časa za to. mu pa pošljemo par akcijo-našev, ki bodo to delo opravili.
Novi prospekt Splita. U ukus-nom džepnom formatu na finom pa-piru izdao je Putnički Ured u Splitu novi prospekt grada Splita, ilustro-van sa 12 divnih sličica grada i oko ica. Kratko i koncizno izneše-no je u glavnom sve što Strance može da u Splitu interesira; glavni podatci o historiji i spomeniciina Splita i okolice, upute za putovanje u Split, popis hotela i. t. d. a naro- j čito su obradjeni izleti i šetnje u I okolicu. Što je za Strance od oso- j bitog interesa. Tom lijepom prospektu priložen je i umjetnički prilog u bojama; reprodukcija lijepe uljene slike Splita od slikara Cika Bonači. Uz prospekt štampan je mali red vožnje i tarife za glavne parobrodarske i željezničke veze sa Splitom. Ovo je izdanje štam-pano latinicom, a naknadno če biti štampano i čirilicom, dok če za na-rednu sezonu iziči iz štampe slična izdanja na njemačkom. českoui i francuskom jeziku. Prospekt sa pri-logom i voznim redom naručuje se kod Putničkog Ureda u Splitu, a cijena je Din 6, sa poštarinom Din 8.
Služben®
Poživljamo vse Mestne organizacije m poveremštva, posebno v Belikrajini in v Brežiškem okraju, da brzojavno obveste Oblastni odbor, če bi se v n]i-hovem okolišu pojavili odposlanci ali agitatorji Radičeve stranke.
-3 ras
M	S
^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno g
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
H pii si
v pritličju se išče za lakoj.
CenJ. ponudbe pod »Pisarniški prostori« na upravo lista.
Darujte za Žlajpahov fond!
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOST';
vse manjvredne, cenejše izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovini!
V bridki boli, ki mi jo je prizadejala neizprosna usoda, ločitev od mojega nenadomestljivega soproga, gospoda
so me tolažili neštevilni izrezi sočustvovanja. Vse mi je bilo v teh težkih dneh velika uteha. Ne'morem izreči primerne zahvale posameznikom, vsled česar izrekam tem potom najiskrenejšo zalivalo g. okr. zdravniku dr. Pušenjaku, nadalje za duhovno tolažbo, tvrdki L. Ševar vd. in uradništvu ter rodbini Kolarjevi. Osobito sc zahvaljujem Orjuni ?a pr. krasen pogreb, po-časeujoč govor, sosednim mestnim odborom, Sokolu, pevcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
RAKEK, dne, 19. novembra 1924.
Globoko žalufoča soproga.
turnem:	BMaaKaMgBgPBBBBCBBBgtPBBSBSBWBBHSB3BWWBKMHBBBBiBWRKS3BffBHaBMWgB
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE s
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane srome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija esenc itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Vozi brez
Naročajte „Pobedo“!
> StroSlii
se dobi
v vseli snecerijskih prodajalnah
wudi
a*. «4 ■&. SKJaasKiiessata* vsa.
1 \\l
]e najmodernejše urejena !n izvršuje vaa Uskarnllko del« od Rnjprlprostejšegu do nnjmoderueJBega
a o. x
ti Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstveno knjipe. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi najvefijih na klad«h. — Časopise, rovije in mladinske liste.
Maribor Ljubljana Novi sad
pedi užnica.	centrala
f&vame:
Okusna oprema ilustriranih kata logov, cenikov in reklamnih listov.
sfci&dttce
1 Lastna tvornica šolskih zvezkov*
Šolski zvexki za danovue šolo In srednje šole« Risanko, dnevniki in beležnico.
imsmsosst
Ina!
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generator lem!
Vozi z
Prospekte in reference daje:
JUGO
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560,
► Stroikl pri vpcrthl 2
Lastnik inž. Marko Kranjec,
Tiska Učlicljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.