Posebna izdaja
Poštnina plačana v gotovini.	*
Slo/eniki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevM ♦ Narataiaa Ha M-. za mHih Da Mr--, ikmihm številka Na 2*- ♦ Uredništvo in uprav«: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 2U
Leto II___ Celje, dne 15. septembra 1931	štev. 19/5
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina:	Radi prevzemanjči
ogromnih količin nakupljenega blaga in prenatrpanosti v skladiščili je bilo zadnje dni nekoliko manj povpraševanja ter so se vršili nakupi le v omejenem obsegu. Cene, ki so se prej dvignile že celo na 13 Din za kg, so radi jače ponudbe in manjšega povpraševanja nekoliko oslabele, vendar se za prvovrstno izbrano gladko zeleno blago še vedno plačuje 11—12 Din, izjemoma tudi do 13 Din, za prav dobro 10—11 Din in za slabše blago 9—10 Din za kg. Zaključna tendenca je mirna. V splošnem se računa, da je iz prve roke že prodanega približno 75% letošnjega pridelka.
Vojvodina: Obiranje hmelja je končano, precejšen del pridelka pa je ostal na drogih. — Povpraševanje na tržišču je nekoliko živahnejše, tudi cene so se učvrstile in se plačuje po 5—-7 Din za kg, za lepše in zlasti v barvi boljše blago tudi do 8 Din za kilogram.
Češkoslovaška : Obiranje je končano in se ceni letošnji pridelek splošno na 80.000—90.000 stotov. — Tržišče postaja vedno bolj živahno. Kupci so v prvi vrsti velike švicarske in francoske pivovarne, nemški, francoski, belgijski in angleški izvozniki kakor tudi domači trgovci- Dočim je bilo v začetku povpraševanje le za prvovrstno, gladko-zeleno blago, se je razširilo zadnje dni tudi na hmelj slabše kakovosti. Dočim so producenti v začetku kar gladko prodajali in je bilo precej ponudbe, so postali zadnji čas previdnejši in trdovratnejši ter so se zato tudi cene nekoliko dvignile. Zadnji čas se je plačevalo za prvovrstno izbrano Žateško blago do 11 Din, za prav dobro 8‘50—10 Din, za srednje
7‘50—8‘50 Din in za- slabše blago 5—7'50 Din za kg. Tendenca za v barvi dobro blago je zelo čvrsta in cene stopajo. V Žatcu je bilo dosedaj znamkova-nih ca. 3500 stotov hmelja 1931. Računa se, da je polovica letošnjega pridelka iz prve roke že prodana. Hmelj iz ostalih okolišev se trži po 4'50—7 Din za kilogram.
Nemčija : Obiranje bo v glavnem skoro končano in se splošno računa, da bo pridelek za ca. 50.000 stotov manjši kakor lani. — Tržišče je še vedno mirno, vendar je prometa že nekaj več. Predvsem se trži Hallertauski hmelj po 10—16 Din in Tettnangski hmelj po 14—17 Din; izjemoma je plačala neka domača pivovarna manjšo partijo izredno lepega in v barvi brezhibnega Tettnangskega blaga po 19 Din in Spaltskega celo po 22 Din za kg.
Poljska: Pri ugodnem vremenu je obiranje splošno končano. V začetku sezone obran hmelj je tudi v barvi brezhiben, pri pozneje obranem pa je radi neugodnega vremena barva precej trpela. Splošno se računa, da znaša letošnji pridelek le ca. 15.000 stotov, ker je mnogo hmelja ostalo neobranega. — Tržišče je že precej oživelo in bi producenti radi čimprej spravili blago v denar, vendar so cene mnogo prenizke- Za prvovrstno, lepo zeleno blago se plača le po 5—7 Din, za srednje pa po 3—4 Din za kg. Prodanega je dosedaj že kakih 3000 stotov.
Francija: Obiranje je sicer v teku, vendar skoro ni mogoče govoriti o splošnem obiranju, ker bo dve tretjini hmelja ostalo neobranega. Hmeljski nasadi so bili dan za dnem slabši, tako da so mnogi hmeljar ji opustili obiranje. Računa se, da bo le-
tošnji pridelek znašal največ 2000 metrskih stotov. — Tržišče je brez zanimanja in prometa le malo. Išče se le boljše blago in plača po 6—8 Din za kg.
Belgija : Obiranje se nadaljuje, vendar pa bo pridelek slabši in tudi manjši, kakor se je prvotno računalo. — Tržišče je precej oživelo in so se cene učvrstile. Hmelj iz Poperinghe notira 7‘50—8‘50 Din, hmelj iz Alosta pa 10 50—11'50 Din za kg.
Anglija : Obiranje zgodnjih vrst hmelja se že nagiba h koncu, pa tudi pri poznih polagoma pričenja. Hmelj je jako napaden od peronospore in računa se, da bo letošnji pridelek za celo četrtino manjši, kakor je bil lanski. Vkljub lanskim in predlanskim zalogam bodo pivovarne primorane precej hmelja uvažati. — Tržišče je precej mirno, ker je malo odgovarjajočega blaga. Trguje se večinoma še lanski hmelj po 13—19 Din in celo predlanski po 3—8 Din za kg, deloma pa tudi že letošnji Fuggles po 13—20 Din in Goding po 26—33 Din za kg.
Amerika: Obiranje je v polnem teku, vendar bo pridelek v Washingtonu in Kaliforniji mnogo manjši, kot se je računalo, pa tudi v Oregonu, kjer je zlasti rdeči pajek povzročil mnogo škode, bo le-
tina slaba. — Tržišče je precej oživelo, vendar se •-.trži večinoma še letnik 1930 po 16—-21 Din in letnik . 1929 po 10—15 Din za kg.
S p l o š n o : Sedaj, ko je obiranje žlahtnega hmelja že skoro končano in se tudi v okoliših, ki pridelujejo manj žlahtni hmelj, že vidi. kakšna bo kakovost pridelka, je jasno, da bo letos gladko-ze-lenega hmelja zelo, zelo primanjkovalo. Zato so tudi cene za gladko-zeleno blago jako čvrste. V splošnem se računa, da bo letošnji svetovni pridelek za 150.000—200.000 metrskih stotov manjši, kakor je bil lanski in ne bo kril svetovne potrebe, ker je pe-ronospora zlasti v Nemčiji, Češkoslovaški. Franciji in Angliji uničila ogromne množine hmelja tako. da ga ni kazalo obirati. Zato so cene hmelju povsod vedno bolj čvrste in se celo dvigajo, le pri nas so nekoliko oslabele, ker se je radi prevzemanja moralo nekoliko prenehati z nakupovanjem, hmeljarji pa so preplašeni po tej pavzi takoj začeli preveč ponujati. Cena stopa, dokler kupec išče blago, in pada, kadar ga producent ponuja — to si. hmeljarji, zapomnite in se po tem ravnajte. Izgledi za prodajo gladko-zelenega blaga so prejkoslej prav dobri.
Naročnino poravnajte nemudoma, da tekom sezone pre/e~ male list redno in da dobile tudi vse posebne izdaje s tržnimi poročili!
Pivovarniški ječmen za poskusno setev
bo razdelila Hmeljarska prodajna zadruga brezplačno svojim članom. Kdor še želi tega ječmena, naj se priglasi najkasneje do 20. t. m., ker se na pozneje prispele prijave ne bo moglo več ozirati.
Ponovno se opozarja, da dobe ječmen izključno le člani zadruge, in to pod pogojem, da ga sejejo po
dobljenih navodilih.
Maji kanzaref) „Slaveatkaga kcellarja", pnUtaralk AltJzIJ Wh«ieii, !i|i> In paaeitnlk, Celje-Breg. Odgovorni uradnik dipl. Ing. Janka Dolinar. Oolla. Tlak« aanhorlova tlakama (frn Milavec) a Mia