osnutek Delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skupnostih, samoupravna interesna te-lesno-kultuma skupnost, družbenopolitične organizacije občine ter Skupščina občine Lj. Vič-Rudnik, sklepajo v skladu z določilom 144. člena ustave SRS SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi sklada za gradnjo tele-sno-kulturnih objektov v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik 1. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada za gradnjotelesnokulturnih objektov (v nadaljnjem besedilu: ustano-vitelji) oblikujejo sklad z namenom nadaljnjega in hitrejšega ra-zvoja telesne kulture in izenačevanja pogojev po telesnokulturni dejavnosti v občini, mestu in republiki. Ustanovitelji bodo hitrejši razvoj dosegli z združevanjem sredstev za realizacijo programa izgradnje objektov, ki je sestavni del tega sporazuma. 2. člen Za objekte, ki so mestnega in republiškega pomena, bodo z vsemi zainteresiranimi sklenjeni posebni sporazumi. 3. člen Ustanovitelji sklada so: — Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Lj. Vič-Rudnik, — Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, — družbenopolitične organizacije občine (OK SZDL, OK ZKS, OS ZSS, OK ZSMS, 00 ZB), — krajevne skupnosti v občini, — temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti v občini, — druge zainteresirane organizacije. 4. člen Osnova za združevanje sredstev je program izgradnje telesno-kulturnih objektov v občini, sprejet na skupščini Samoupravne in-teresne telesnokulturne skupnosti in opredeljen v planih družbe-noekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela — ustanovite-Ijice se obvezujejo, da bodo za realizacijo nalog, ki izhajajo iz pro-grama, združevale vsako leto 6% (šest promil) sredstev od či-stega dohodka iz preteklega leta. Skupščina občine se obvezuje, da bo iz programa sofinancirala izdelavo urbanistične dokumen-tacije in odkup zemljišč na osnovi vsakoletnih pogodb. Poleg obveznosti iz prvega odstavka tega člena lahko ustanovi-teljice in druge organizacije in skupnosti združujejo dodatna sred-stva s ciljem hitrejše realizacije izgradnje posameznega objekta. 6. člen ' Obveznosti po tem sporazumu morajo ustanoviteljice — te- meljne organizacije združenega dela poravnati po sprejetju zak-Ijučnega računa za preteklo leto (prva obveznost je po zaključnem računu za leto 1978). Izvajanje 10-letnega programa je opredeljeno v letnih progra-mih in finančnih načrtih sklada. Zbrana sredstva ustanoviteljev, ki začasno niso angažirana, je možno za določen čas vročiti pri po-slovni banki. 7. člen '¦'¦¦¦¦'¦' S sredstvi sklada upravlja skupščina sklada, v katero delegirajo ustanovitelji po enega delegata. Skupščina ima izvršni odbor. . . 8. člen ' '¦' ¦'''''"- ;: ;¦'¦': Skupščina sklada zlasti: — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe dela sklada, — sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada in sklepa o najetju kreditov, — sprejema statut in druge splošne akte sklada, — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, izvršilni odbor sklada, člane samoupravne kontrole in druge or-gane sklada, — opravlja naloge, ki so opredeljene v drugih splošnih aktih sklada ali za katere se dogovorijo ustanovitelji. 9. člen Strokovne in administrativne zadeve za sklad vodi strokovna služba SIS za telesno kulturo Ljubljana Vič-Rudnik. • " ¦' 10. člen ": '"¦/"¦ r ' : ' : Ta sporazum je sklenjen za dobo 10 let, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. 11. člen Ta sporazum je veljaven, ko ga podpiše večina udeležencev. Podpisniki: PROGRAM 1. Večnamenska telovadnica Krim-Rudnik Lokacija: KS Krim-Rudnik pri novi osnovni šoli ' ¦ Značilnosti lokacije: nahaja se v po številu največji krajevni skupnosti občine ob Do-lenjski cesti. Prometno je vsestransko izredno dostopna, predv-sem za področje jugovzhodnega dela občine. Sočasna gradnja s programom samoprispevka II. bo bistveno zmanjšala stroške. Dogovori z organi krajevne skupnosti in skup-nosti samoprispevka II. so opravljeni, projekt pa je v zaključni fazi izdelave. Prikaz površin: telovadnica 44x28x8 m z vsemi spremljajočimi prostori ali skupcio površino 1,752 kv. m Realizacija objekta v letu 1979 Ocena investicijske vrednosti 12.000.000 din 2. Športno-rekreacijskl center Svoboda: Lokacija: KS Malči Belič, zemljišče med Gerbičevo cesto, Kopr-sko cesto in Cesto v Mestni log. Značilnosti lokacije: izredno ugodna lega v merilu občine v radiju 1500 m pokriva ve-čino mestnega dela občine Lj. Vič-Rudnik, prometno dobro do-stopna. V merilu mesta v radiju 5 km pokriva centralni del mesta Ljubljane. Od mestnih ŠR centrov ima največjo površino. Izdelana je idejna urbanistična študija. V ŠRC Svoboda je pred-viden kompleten program aktivnosti za različne kategorije upo-rabnikov. Struktura površin sledi krožnim pasovom obdajajočih prometnih površin, tako da od hrupnih površin za igre z žogo ob zunanjem robu preide v mirno centralno conoz otroškimi igrišči in pasivno rekreacijo. Prikaz površin: površina kompleksa 15,05ha pokrite površine: velika dvorana za 10.000 gledalcev, dvorana za igre z žogo, dvorana za male športe, dvorana za gimnastiko, plavalni bazen, spremljajoči prostori ali skupno 26.142 kv.m odkrite površine: univerzalne ploščadi, balinišča, tenis igrišča, nogometno igrišče, atletske steze, . , otroško igrišče, parkirišča in komunikacije a!i skupno 56.775 kv. m Realizacija objekta: v tem programiranem obdobju bomo gradili veliko dvorano in dvo-rano za igre z žogo ter vse zunanje površine. Realizacija velike dvorane bo v letu 1980, ostalih površin pa v letu 1981. Investicij-sko-tehnična dokumentacija je v izdelavi. Ocena investicijske vrednosti je — 210 milijonov din za realiza-cijo površin iz tega programa, od tega moramo v občini zagotovitl 53 milijonov din. Sredstva za veliko dvorano, ki je mestnega in republiškega po-mena, bomo združevali z vsemi zainteresiranimi dejavniki s po^ sebnim sporazumom. 3. Pokrit bazen na kopališču Kolezija: Lokacija: KS Milan Česnik, ob Gradaščici med Vodogradbenim laboratorijem in Inštilutom Milan Vidmar. Značilnosti lokacije: za razvoj plavalnega športa je nujno potreben v občini pokrit pla-valni bazen. Ugodna lokacija in tradicijagovorita v prid razširitve in sanacije celotnega kompleksa. Prikaz površin: bazen 25x 16,66 z vsemi spremljajočimi prostori ali skupno površino 980 kv. m Realizacija objekta je možna v ietu 1982 Ocena investicijske vrednosti je 15.000.000 din 4. Center vodnih športov Mesarica: Lokacija: KS Krim-Rudnik, KS Trnovo in Barje, zemljišče med Malim grabnom in Ljubljanico ter na levem in desnem bregu Ljub-Ijanice. Značilnosti lokacije: nahaja se v centralnem mestnem območju, obkrožajo jo večje stanovanjske aglomeracije na severni in južni strani. Glede na možnosti in lokacije predstavlja objekt mestnega pomena za vodne in obvodne športe ter za tehnično kulturo. Prometna do-stopnost je ugodna, ker se nahaja ob bodoči južni obvoznici oz. mestni cesti. Značaj dejavnosti narekuje širšo obdelavo, to je ožji mestni predel in funkcionalni pas ob Ljubljanici do Podpeči. Za mesto Ljubljana tako dragoceno območje je izpostavljeno vse večjemu pritisku črnih gradenj, ki posegajo funkcionalno in obli-kovno v območje reke in celo v sam breg Ljubljanice. V obravna-vanem območju prečka Ljubljanico alejatovarištva in spominov, ki jo te gradnje neposredno ogrožajo. Izdelana je urbanistična štu-dija Centra. Prikaz površin: pokrite površine * '',''' 5.030 kv.m odkrite površine z ureditvijo bregov ' 58.000 kv. m Realizacija objekta možna v letu 1983 Ocena investicijske vrednosti 58.000.000 din od tega moramo v občini zagotoviti 10.000.000 din. Ostala sred-stva bomo združevali na mestni ravni, vključevali pa bomo tudi prostovoljno delo mladinskih delovnih brigad. 5. TVD Partizan Trnovo — prizidek večnamenske telovad-nice Lokacija: KS Trnovo pri TVD Partizanu Značilnosti lokacije: obstoječa telovadnica ne zadovoljuje več potreb vrtiunskega in rekreativnega športa. Večja dvorana je nujna, sicer bo dejavnost močno okrnjena. Študija je zajela telovadnico 42x22x7,5 s stalno tribuno. Prikaz površin: telovadnica 44x28x8 z vsemi spremljajočimi prostori - ali skupno površino 1.752 vk. m Realizacija objekta možna v letu 1983 Ocena investicijske vrednosti 15.000.000 din 6. TVD Partizan Vič — večnamenska telovadnica Lokacija: KS Malči Belič pri TVD Partizanu. Značilnosti lokacije: v sklopu kompleksa so OŠ Vič, Gimnazija Vič in VVU Vič. To daje možnost optimalne izrabe telesnokulturnih objektov, od potreb obeh šol v dopoldanskem času. V območju KS Rožna dolina se nahaja športna dvorana Univerze, ki pa zunanjim uporabnikom ni dostopna zaradi prezasedenosti z rednimi urami telesne vzgoje na Univerzi. Prostorsko je zemljišče omejeno, zato zahteva inten-zivno izrabo s pokritim objektom z veliko frekvenco uporabe. Študija urbanistične ureditve je izdelana, zemljišče zagotovlje-no. Realizacija možna v letu 1984. Ocena investicijske vrednosti 15.000.000 din obrazložitev Delovni Ijudje in občani naše občine so se v srednjeročnem na-črtu razvoja telesne kulture opredelili, da bodo izgradili naslednje objekte: večnamensko dvorano v KS Krim-Rudnik, športno-rekreacijski center Svoboda, pokrit bazen na Koleziji, center vodnih športov Mesarica na Ljubljanici, prizidka večnamenskih dvoran pri TVD Partizan Trnovo in Vič in deset univerzalnih ploščadi v krajevnih skupnostih. Odločitev o takšnem navidez obsežnem programu je bila za-vestna, saj je stanje na področju objektov za telesnokultumi namen izredno kritično in zaskrbljujoče, saj smo z 0,92 kv. m na prebivalca na 48. mestu med občinami v Sloveniji, da ne govorimo o primerjavi s poprečnimi evropskimi državami, ki imajo prek 8 kv. m telesnokulturnih površin na prebivalca. Podobno nezadovoljivo stanje je bilo tudi v drugih občinah v Ljubljani in Sloveniji, ki pa se je že bistveno spremenilo. Telesnokulturni objekti se pospešeno gradijo s pbmočjo skladov ali skupnosti za gradnjo le-teh, ki v več-jem številu občin delujejo že vrsto let. Tudi mi smo za uresničitev srednjeročnega programa načrtovali ustanovitev sklada za gradnjo telesnokulturnih objektov, ki ga ustanavljamo nekoliko pozno zaradi tega, ker še ni bilo zagotov-Ijenih nekaterih osnovnih pogojev, kot so zemljišča in urbanistična dokumentacija. Nekatere delovne organizacije so pred leti že imele zagotovljena sredstva za gradnjo objektov, pa jih zaradi zgoraj omenjenih težav ni bilo možno realizirati. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je za vse programirane objekte zemljišče in delno urbanistična dokumentacija, ki je usklajena z urbanističnimi plani posameznega naselja, kraja, občine in mesta, zagotovljena. Vprašanje, zakaj se ne ustanavlja sklad, so se postavljala s strani delegacij na vseh sejah skupščii le telesnokulturne skupno-sti doslej. Vsi so se zavedali dejstva, da z rednimi sredstvi ni mo-goče realizirati programa, saj se je prispevna stopnja iz BOD za telesno kulturo zmanjšala od 0,63% v letu 1976 na 0,51 % v letu 1978. Zaradi tega so se v skladu s programom gradile samo ploš-čadi v krajevnih skupnostih, ki bi jih tudi vnaprej gradili iz rednih sredstev in ne bi bremenili sklada. Z uresničitvijo programa bodo izenačeni pogoji za telesnokul-turno aktivnost v Ljubljani, kajti vsi objekti, ki jih bomo gradili, bodo izrazito odprtega tipa, namenjeni širokemu krogu delovnih Ijudi in občanov, ki želijo gojiti aktivno in pasivno rekreacijo. Sporazum je omejen na obdobje 10 let, v katerem bi morali združiti 120.000.000 din, vendar pnogram je ob možnosti najema-nja kreditov možno realizirati v obdobju 5 let oziroma do leta 1984. Za objekte, ki so mestnega in celo republiškega pomena, ŠRC Svoboda in Center vodnih športov Mesarica, bomo dodatna sred-stva združevali na teh ravneh. . , , . Samoupravna interesna , . • , , telesnokulturna skupnost občine ¦¦• .-¦.;..'¦,.¦'. ; , .'¦:¦ ...... ."- : Ljubljana Vič-Rudnik Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval navedeni sa-moupravni sporazum na seji dne 23.11. 1978 ter predlaga vsem predvidenim podpisnikom, da samoupravni sporazum obravna-vajo ter tudi pristopijo k ustanovitvi sklada za gradnjo telesnokul-turnih objektov v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Z ustanovitvijo sklada ter realizacijo programa, ki je priložen samoupravnemu sporazumu, se tudi v največji meri odpravljajo slabosti in pomanjkljivosti na področju telesne kulture v naši obči-ni, kar je navedeno tudi v poročilu o delu in problematiki SIS za te-lesno kulturo, katero obravnava občinska skupščina na sejidne 5. decembra 1978. -..,..... . Izvršni svet