ISSN 0351-1 KasgJedriee iz Mri® Ned®|e ME CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Murska Sobota, 15. maja 1997, leto XLIX, št. 20, cena 180 SIT s« S Policist jo je skupil str. 11 zicijskih gledemašega vstopanja van jo. Na dni- • sti. Je pa tudi res, da ima evropska zgodba tudi Evropa zdaj! J. VOTEK f gi strani je odprto tudi vprašanje, ka j bo s civilnimi pobudami, ki bodisi hočejo vsaj začasno »minirati« ratifikacijo sporazuma o pridru-žitvenem članstvu v Evropski zvezi, in to še to- svojo drugo gospodarsko plat, ki po svoje omogoča naše preživetje le znotraj Evrope. Argumenti o naši vpetosti v evropske trge ne potrebujejo nobenega pojasnjevanja in na prvi pogled - N ’ 1 nism° »rojeni za turiste« Polici^sko Popoldne - Skozi z . ,ne roke - Ponorele ženske d0 obrazi - Med svobodo in svobodo, kot jo “ Ponuja islam str. 16 Poti vodijo Od 15. maja do 15. junija -enoročajne, dvoročajne, klasične in elektronske velika ponudba baterij proizvajalca armatur UNITAS 16, umivalnike, prhe in druge na-nnene c v Domu tehnike. Železotehni, Železnini Beltinci in Železnini G. Dr. Vilko Novak Tragedija v Spodnjih Žerjavcih str. 11 Pretežno tesno toplo. V petek možne vročin Lunine mene: Sonce bo stopilo v znamenje dvojčkov | 21. maja ob 2.18. 16. maja bo sonce vzšlo ob 5.29, I | zašlo pa ob 20.29. Dan bo dolg točno petnajst ur. | Navijač Maribora vrgel boben v policista in ga hudo poškodoval V zdaj že davnih časih nekako po sestopu z oblasti ali pa že v novonastali državi se je s tem sloganom kitila ena od takrat vodilnih strank. Evropa postaja ponovno aktualna in vprašanje je, kako se bo izteklo sedanje merjenje moči med političnimi veljaki na oblasti ali, če hočete, znotraj inštitucij oblasti bodisi oblastnih ali opo liko bolj, ker se glavni pobudniki za referendum ponašajo s poreklom ene od oblastnih strank. Ne glede na to, kaj se dogaja v zakulisju oblastnih pogajanj in »cenkanj«, je nesporno, da bi oblast kljub vsemu v tem primeru morala pokazati več odgovornosti ne samo do parlamenta, ampak tudi do javnosti, in jasno povedati, kaj vsebuje paket sporazuma o pridružitvenem članstvu. Zato je povsem legitimno, da se v Javnosti ne glede na to, odkod pobude prihajajo, povsem upravičeno postavljajo dvomi in nezaupanje do tega recimo mu usodnega koraka. Še toliko bolj je zaskrblejnost upravičena, ko ta vprašanja zastavljajo tako pomembne strokovne in politične avtoritete, kot je npr. dr. France Bučar. Navsezadnje ne kaže tako vehementno zavreči pomislekov o ohranitvi nacionalne identitete in postavljanju jasnih zahtev, da se jo zaščiti, še posebno zaradi tega, ker smo kljub vsemu majhen narod. To je seveda ena plat argumentov, ki jim ni kaj oporekati, kvečjemu se Napad na slovenstvo Prekmurja! str. 3 n precej oldan so e nevihte. 15. maj, četrtek, 16. maj, petek, 17. maj, sobota, 18. maj, nedelja, 19. maj, ponedeljek, 20. maj, torek, 21. maj, sreda, Zofka Janez Jošt Binkošti Peter Bernardin Srečko Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ je potrebno zamisliti in jih upoštevati. Kajti ne gre samo za italijanske apetite, ampak tudi za apetite vseh velikih, ki nas obkrožajo, germanske in tudi madžarske, na kar sicer posredno opozarja dr. Vilko Novak v pričujoči številki. In navsezadnje, ali niso ljudje v obmejnih območjih tega že doživeli v ne tako daljni preteklo- tudi racionalnega razmisleka. Toda tudi tu je nekaj črnih lukenj, na katere še nimamo pravih odgovorov. Zato so upravičeni očitki, da ne samo, da ne sledimo zastavljeni dinamiki normativnega prilagajanja Evropi, kot nam to očitajo »Evropejci«, ampak da imamo premalo odgovorov na vprašanja o tem, kako in pod kakšnimi pogoji bomo gospodarsko funkcionirali v Evropi. Nesporno je, da procesu priključevanja ne kaže nasprotovati, toda po drugi strani je tudi pozitivno, da se je ob teh korakih priključevanja aktivirala javnost tako, kot se je, kajti le to je lahko zadostno jamstvo, da se bo oblast ob teh korakih začela obnašati odgovorno in da se nam ne bo zgodil še en španski kompromis. Zdi se mi namreč, da brez aktivne vloge javnosti ne moremo pričakovati racionalnih oblastnih odločitev, pa četudi bodo evropskim integracijam posvečali pozornost celo lokalni oblastniki. Zlato iz Keszthelya Uspeh mladih gostincev iz Radenec Zahod z ljubeznijo do Vzhoda , altanrfd ali Mednarodno tekmovanje na Madžarskem obiskal tudi slovenski veleposlanik g. Hajos zadtaffli JmkH Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Radenc je že večkrat dokazala, da spada med najkakovostnejše srednje šole s področja gostinstva v Sloveniji in v srednjeevropskem prostoru. Kadri, ki prihajajo iz te šole, so med najbolj zaželenimi v najboljših slovenskih hotelih na Bledu, Portorožu in drugod. Zakaj je mednarodna javnost zadnjih pet let podpirala Berisho? - Kaj je Pre^se. Demokratične stranke obljubil svojim državljanom? - Podobnosti med BensW . Enverjem ah o klanih v Albaniji - Piramidne sheme ah o koristih - Možni sin He Del usposobljanja dobrega gostinskega kadra je tudi praktični pouk in prav tukaj so mladi gostinci neprekosljivi. To so ponovno dokazali na dveh minulih tekmovanjih. Prvo je bilo sredi aprila na Bledu, ko so v tekmovanju v mešanju pijač, ki so se ga udeležile vse slovenske gostinske šole, dosegli turizem Radenci - sestri Trajbar -sta prejeli zlato odličje, kar je velika čast za celotno šolo in slovensko gostinstvo. Poleg ekip iz sosednjih držav je na tekmovanju sodelovalo tudi osem ekip iz raznih madžarskih krajev, ki so se pomerile v pripravi toplih jedi in omizij. Več gostinskih organizacij in trgovin je o popotovanju mirovnih sil s slovensko sanitetno skupino v ozadju MIHIH 750 MS G. Jože Toplak, ki že trideset let sodeluje z madžarsko šolo, uspešni tekmovalki in profesorici z radenske šole. najboljše mesto. Drugo je bilo nekoliko kasneje na Madžarskem v znamenitem zgodovinskem in turističnem kraju Keszthely. V okviru 750-letnice mesta Keszthely je organiziral tamkajšnji center za izobraževanje gostinskih kadrov pod sodelovalo tudi v pripravi daril in košaric. Posebno vlogo je odigral tudi sloviti slovenski vzgojitelj več generacij gostincev, gospod Jože Toplak, saj je bil vodja ocenjevalne komisije. Hkrati je zaokrožil kar 30 Tekmovanje v Keszthelyu je obiskal tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem g. Hajds. Z ljubeznijo do Berishe Svetovna politika s svojim domicilom v Washingtonu in Bruslju je leta 1992 pozdravila prihod naslednika Ramiza Alije, ki je v predvolilnem boju obljubljal volivcem Demokratične stranke »z nami bo vsakdo zmagovalec«. Nekdanjega partijca Salija, kardiologa s severa države, so v javnosti promovirali kot odkritega antikomunista. Še bolj kot njegov antikomunizem je vžgala njegova obljuba, da se ne bo vtikal v mednarodno politiko, kar je pomenilo, da se ne bo vtikal v srbsko politiko na Kosovu in v politiko v Makedoniji, območji, kjer živi okrog dva milijona in pol Albancev. To je bilo očitno dovolj, daje Zahod s priprtimi očmi spregledal kršitve človekovih pravic, od montiranih političnih procesov, nasilja policistov do napadov na medije. Sodišča in odvetniške pisarne so mleli v njegov prid. Še več, Berishova zazrtost v dogajanje znotraj lastnih meja je bila poplačana z mednarodno pomočjo, ki je bila višja kot v katerokoli drugi vzhodnoevropski državi. Mednarodni monetarni sklad in Svetovna banka sta Albanijo razglasila za ekonomski čudež vzhodne Evrope. kot produkt albanske »demokracije« z blagoslovom Zahoda. Klan Albanski klani so odigrali v zgodovini države odločilno vlogo. Enver Hoxa in njegov komunistični režim je bil zgrajen s po-močjo južnih klanov. Berisho podpirajo v glavnem na severu, predvsem klani regije v Tropo-jskih gorah. V Enverjevih časih so južnjaki sistematično uničili kulturo severa, še posebno njegov urbani center Shkodro. Vendar je bila Enverjeva strategija nasprotna Berishevi. Da bi dokazal in prezentiral proletarskost in ljudskost svoje države je za vlado izbiral predvsem severnjake. Njegov naslednik, ki ga je sam izbral, Ramiz Alija je bil iz Shko-dre. Berisha je na majorska mesta postavil severnjake, žandarji in drugi lokalni uradniki v južnih mestih so postali severnjaki. Iste politične sheme, isti ljudje v novi preobleki. šibkega finančnega sistema so nastale piramidne sheme. Obrat se je zgodil v letu 1995, ko je Zahod drastično zmanjšal pomoč Albaniji. Da bi preživele, so piramidne sheme začele propagirati same sebe. Da bi malim investitorjem dokazali, kako dobro so naložili njihov denar, so v reklamne namene kupovali tudi določene produkcijske verige. Pol-piramidne, polbizniške družbe so dajale vtis, da so mogočne produkcijske verige. In bilo je vedno več piramidnih shem. Prvi padec piramid bi moral priti v poletju 1996, toda politični sistem je to preprečil. Pojavljanje vedno novih piramidnih shem in njihovo medsebojno tekmovanje za prihranke ljudi, ki so prenašali denar iz ene sheme v drugo, odvisno od obljub, so privedli do zloma piramidnih sistemov. Kolaps je bil v letošnjem letu dokončen z vladnim ukrepom, saj je vlada zaprla šest piramidnih shem, štire druge so se sesule same. »st w Fftl tti hi trdijo, da bo minilo nij^ let, preden bodo ljudje^] rje. Kot meni Ben Ble^J nik neodvisnega časopis ■Ione, (časopisa, kalite!1 J farje ne Berisha zapiraj vo stavbo dal požgati), P J najhitreje dobili nazaj l1 ga od ljudi odkupili 1 moral prisiliti prebivaj 1 rje zamenjajo za hrano- I koli pomoč pa himerah11! države povezovati s njem človekovih svobd^J Utičnih pravic, to potne11' J sne medije, SP0^3^! ti/)1 r ličnih političnih sil, /j' Parlamentarne volitve- «i| iot S Pij Mirovniki Sredi aprila sPeli prvi vojaki. novana Zora (irilij^ J J ki je zatresla Italijo ministrskega Pre.M' dija, se je začela. VdfJ1 Uje, Avstrije, Španiij^it Romunije, Danske, k F pokroviteljstvom mesta mednarodno tekmovanje učencev v pripravi omizij in spretnosti nošenja pladnjev. Tekmovanja so se udeležili učenci iz Nemčije, Avstrije, Romunije, Slovenije in Madžarske. Učenki iz Srednje šole za gostinstvo in let uspešnega sodelovanja s to madžarsko gostinsko izobraževalno ustanovo. Razstavo in slovenske tekmovalce iz Radenec je v Ke-szthelyu obiskal tudi veleposlanik Slovenije na Madžarskem g. Fe- renc Hajds s soprogo. BBP Mednarodno sodelovanje šolaijev Osnovne šole Sveti Jurij, Neuhaus (Dobra) in Arany Janos Monošter na tromeji Slovenija -Avstrija - Madžarska bodo letos proslavile 10-letnico sodelovanja na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Jubilej je naslov tudi njihove letošnje skupne teme. Sicer pa bodo povsod pripravili svoj del programa. Tako se bodo učenci vseh treh šol že danes (15. maja) zbrali v Neuhasu na mednarodnem športnem dnevu in ob tej priložnosti bodo proslavili tudi 30-letnico delovanja tamkajšnje šole. Sodelovale bodo tudi ekipe podmladkaijev Rdečega križa, kar sovpada z mednarodnim tednom Rdečega križa, ki se končuje 15. maja. Na OŠ Sveti Jurij pa bo 10. junija srečanje treh šol. S. F. VESTNIK Izdaja: * Podjetje za informiranje Murska Sobota Šali Berisha je prelomil svojo obljubo in ni postal prvi demokrat svoje države. Izbral si je vlogo zadnjega diktatorja. Za tri milijone Albancev in Zahod, ki podpira Be-risho, je to sramota. Komunizem je prišel s krvjo in očitno je to edini način, da z oblasti v Albaniji tudi odide. »Demokracija« v praksi V petih letih t. i. demokracije je Albanija obubožala bolj, kot je bila revna kadarkoli v prešnjem režimu. »Demokratični« državi v petih letih ni uspelo odpreti zasebnih bank ali zagotoviti zasebne radijske postaje. V zadnjih treh mesecih se je država izkazala za popolnoma nesposobno, da bi zavarovala skladišča orožja ali preprečila požige stavb. Kaj bi se zgodilo, če se 70 odstotkov vojske ne bi postavilo na stran protestnikov? Koliko več ljudi bi moralo pasti za Berishevo »demokracijo«? Več kot 200 mrtvih v zadnjih dveh mesecih in več kot 200.000 oboroženih prebivalcev in več kot dva bilijona dolarjev, ki so izginili v propadajočih piramidnih shemah, vse to Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Piramidne sheme ali o koristih Vlada je na nacionalni televiziji oglaševala piramidne sheme, kar so Albanci razumeli kot znak vladne podpore. Piramidne sheme so bile uradni pokrovitelj Demokratične stranke, režimski mediji so jih označevali za »lastovke kapitalizma«. Povezava med stranko in piramidnimi sistemi je ustvarila iluzijo, da je sistem popolnoma varen, zato so bila opozorila edine ustanove, ki si je dovolila komentirati sheme, Centralne banke Albanije, zaman. Ni izključeno, da je vlada uporabljala sheme za pranje denarja, ki ga je dobila s prepovedano trgovino z nafto, orožjem in drogami, navsezadnje je bila med embargom eden glavnih dobaviteljev nafte v Srbijo. Prihod lastovk Piramidne sheme so se v Albaniji pojavile v letu 1994. Z njimi so poskušale komercialne firme pokriti svoje dolgove in na hitro priti do svežega kapitala. Resda je bila albanska ekonomija med letoma 1992 in 1994 v celoti liberalizirana, toda tržišče je bilo šibko, domača produkcija pa ni zaživela. Predpisi o tržni ekonomiji so ostali v predalih. Albanci so verjeli, da bodo preživeli s trgovino. Finančne družbe so ljudem začele ponujati od 80 do 120 odstotkov obresti. Ker so te družbe v začetku na veliko izposojale, so obračale toliko kapitala, da je bilo mogoče zagotoviti letni 100-odstotni profit. Donosne so bile naložbe v trgovino z živili. Iz mogočnih zaslužkov in Nova vojska Ljudje kažejo na krivca: Berisho. Pojavili so se novi vojaški liderji, mnogi so bili oficirji albanske vojske. Za novo vojsko nihče ne ve, kdo jo vodi. Vojska zahteva smo eno: Berishev sestop z oblasti in vrnitev izgu- bljenega premoženja. Pesimisti rčije naj tudi sloven j v J Predigra za, jbrže vend^^J fr i Biblija mar^ tudi v sloven^^ J »dala Jeseni 1996 je založba Slovenska knjiga ^ptieij* p šnice Marketing management avtorja Philipa A sliši na ime Trženjsko upravljanje: analiza, i/y j j nadzor. Prevod je nastal pod strokovnim vo U A dr.Iče Rojšek z Ekonomske fakultete v Ljubila je vodila prof. Neli Česen. Slovenska izdajaje. nika, kot dodatek pa vsebuje poglavje tronskega trženja«, v katerem pripravlja tis^ » šnice fr izzive, s katerimi se bodo spopadali v nasl Izvirnik bo to poglavje vseboval v 9-,izdaji- Philip Kotler, eno vodilnih imen trženja • ««^^7 \ ge of Marketing pri The Institute of 1— __ American Marketing Association, svetovalec štej tujih podjetij - AT&T, Bank of America, Ford. Marketing management -Trženjsko upravljanje Pa tih svetovnih jezikih, v skupni nakladi presegla o dov in se uporablja na več tisoč univerzah p° ^enje voru k slovenski izdaji opozaija, da moramo nafped vanja in prodaje, ki sta zgolj dve trženjski ot^-^roit^Zn dvsem, pomagati podjetjem pri odločitvi, kaj macijske tehnologije in s tem prehod od mnorio meznemu kupcu, za katerega sestavljamo pon0 .. v td^^1 značilnostih, zahteva nov način razmišljanja tu .-^jp AJk nove možnosti in vsebuje nove pasti pri lec - potrošnik. S tem prevodom je domača strjjD IM železni repertoar marketinških izrazov in se 1 -.i^I zaradi neenotne uporabe, tistim, ki pa so se tr ^hi^ar v ča^>rab^p Slovenka, etno-7 ^onoit P'^ Slovencev na M a- "a pijanski fdoio- ZuPaniii°Slnjia muzeia Savaria v konAu ’ Ze,° mirno in arno sv°je poročilo: »Zaradi Znall^f^ (podčr-7 ^^ie^earno brati' v nobenem 7 h \ lfl ličnim t0 v Predgovoru Žadu - bra,cem- ker Uh ta kasPrem' Slavek pa Podpisani 'er dopolnjujem z Pos/on iz prodaje in 7 Proti Ldajatelju ter 7 ' obcfadzarske narodnosti "7 ^^ad^Vidr0, da n0- ■’ Poslanko Marijo ' J do tu r ~ 'zdajo te knjige v ji ifedeh !Udi muf2 sloVenske državne Prečne v,ada podprla ril1 ^Sj0110 slnge’ ki dokazuje »ne-f \ZJept 89 .barske! • i 'm umi • , J « ,!lldinin ,z ženske državne J^ne p, Z?rska vlada podprla . 89 i, "“^'SKei, ’ svojo n”' oprav'čevati pred pra^co do javne, najo- strejše obtožbe: danes upokojeni redni, zadnja leta tudi zaslužni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sem več pisal od leta 1930 o Madžarih kot vsi Sloveči skupaj; prevajal knjige iz madžarščine in že leta 1940 dobil od madžarskega Centra PEN odlikovanje za prevod prve madžarske kvalitetne knjige v slovenščino: Madacheve Tragedije človeka, ki je bila pri nas petdeset let nedostopna v NUK. V zadnjih letih sem dobil od madžarskega ministrstva za kulturo odlikovanje Pro cultura hungarica; sem častni član Madžarskega etnološkega društva v okrilju Madžarske akademije znanosti itn. Pisal sem z največjim priznanjem o madžarski kulturi in posebej literaturi in že kot študent 1932. ocenil Mikolovo brošuro, ki jo uporablja avtor knjige Zsiga kot svoj vir kot lažnivo, neznanstveno propagando proti slovenstvu in osvoboditvi Prekmurja. Razpravo Matije Slaviča Prekmurske meje v diplomaciji - ki jo Zsiga tudi navaja, toda skriva avtorja in vir -, sem izdal v samozaložbi 1935. kot profesorski pripravnik v Mariboru v zborniku Slovenska krajina, zaradi česar so me madžarske zasedbene oblasti 1941. takoj po prihodu klicale na zadgovor, češ da sem pisal proti Madžarski. Predhodnik dr. Zsige, soboški profesor Beta Balint, si je med madžarsko zasedbo od dijakov dal prevajati moje spise in jih prirejene objavljal v madžarskih publikacijah kot lastno odkrivanje Prekmurja v korist madžarske zasedbe. Ker sem sam leta 1942 v budimpeštanskem katoliškem časopisu Elet objavil kratek članek o slovenskem značaju Prekmurja - edini javni nastop proti okupatorju v legalnem tisku! -, so me madžarski mogočniki v Soboti obsodili na taborišče, česar me je rešil rajnki kančevski župnik Franc Faflik, ki ni bil Slovenec, da sem bil premeščen. v Sento v Vojvodini, kjer sem bil pod stalnim policijskim nadzorom. V času, ko se najvišji predstavniki obeh držav ponovno pogovarjajo, kako je vse v najlepšem redu glede naših manjšin itn., pa lendavska madžarska skupnost izda knjigo, ki 1996. trdi, da prekmurski Slovenci do osvoboditve leta 1919 (ne 1918, kot marsikdo piše!) niso imeli nobenih stikov s preostalimi Slovenci, tedaj živečimi v Avstriji. Kratko sem že 1935. povzel v svojem imenovanem zborniku Kulturne stike do osvobojenja (str. 40-45) od prekmurskih protestantskih pisateljev Mihaela Severja, 1747, in Števana Kuzmiča, 1771, ki sta zajemala besede iz Dalmatina in poudarjala sorodnost s »Kranjci« in »dolnjimi Štajerci« - danes vemo, da so za Marijansko pesmarico konec 16. in v začetku 17. stoletja priredili Dalmatinove in Trubarjeve pesmi v prekmurščino!! Od 18. stoletja vemo za koroškega pisatelja Ožbalta Gutsmana in štajerskega Ivana Žigo Popoviča, da sta brala Kuzmiča; Kopitarje leta 1808-09 v naslovu svoje slovnice označil Slovence na zahodnem Ogrskem kot del slovenskega naroda; stike so imeli Vraz, Čop, Kozler, Raič, Trstenjak in mnogi drugi; pisali o »ogrskih« Slovencih, jezikoslovec Škrabecjihje imenoval kar »pomurski« Slovenci itn. O tem, kako so prihajale mohorske knjige iz Celovca v tisočih primerkov v 19. in 20. stoletju med prekmurske Slovence, je bilo že večkrat pisano, tudi v Slavičevem spisu, ki ga Zsiga navaja in podcenjuje njegov pomen - toda On ne zna slovensko in sam vsega tega ni prebral, zato nima pravice pisati o teh stvareh, ker jih »po lastnem okusu« napačno prikazuje, kakor je docela nestrokovno izjavil na predstavitvi knjige v Sombotelu (M. Kozar). Še huje! Zsiga trdi, da se jezik prekmurskih Slovencev bistveno razlikuje od jezika (slovenščine!!) preostalih Slovencev in da so le v »sorodstvu s Slovenci onstran Mure« - torej ne en in isti narod! To pa je očiten napad na slovensko narodno in državno integriteto, celovitost, kakršno so si privoščili pred 70 leti odpadnik S. Mikola in njegovi nasledniki med zasedbo 1941-1945, ko so v soboškem trobilu na vsej prvi strani in čez napadli moj članek v korist slovenstva v budimpe-štanski reviji. Na vse te »znanstvene« trditve je že odgovoril M. Slavič leta 1935 v mojem zborniku. In to je plačala slovenska vlada z denarjem slovenskih državljanov, to so izdali v Lendavi, Republiki Sloveniji 1996! Zato pričakujem interpelacijo o tej knjigi v Državnem zboru Republike Slovenije, pričakujem odločen nastop Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Univerze v Ljubljani in Mariboru, nastop in odločanje občinskega sveta v Lendavi in drugih občin v Prekmurju, da enkrat za vselej preprečijo take napade na slovenstvo Prekmurja, na resnično preteklost našega naroda, tak škodljiv pojav, ki pospešuje raznarodovanje Slovencev v Republiki Madžarski!! Moral bi napisati knjigo ali dolgo razpravo, da bi vsaj v glavnem zavrnil in popravil napake, ki jih je zagrešil pisun te knjige, ki je docela neznanstvena! Odrekam vam kvaliteto doktorata zgodovine, g. Zsiga, jaz, ki sem doktoriral »z najvišjo pohvalo« (uradno: summa cum laude) na univerzi Petra Pdzmdnya v Budimpešti pod predsedstvom tedaj najboljšega madžarskega zgodovinarja Gyule Szekfuja! Moram to navesti, ker ga Gbncz hvali v predgovoru, kako objektivno piše itd. Vi pa morate najprej v slovensko ljudsko šolo, da se naučite jezika, v katerem boste našli litera turo, ki jo zdaj prezirate. Kot Slavičevo »najpomembnejše delo o tej tvarini« navajate »Hatalomvdltds Mari-borban« (Sprememba oblasti v Mariboru), ne poveste pa, kje in kdaj je bilo to delo objavljeno. Niti Slovenski biografski leksikon niti sam, ki sem njega in njegovo delo dobro poznal, ne poznamo takega dela. Vaš predhodnik Balint si je vsaj dal prevesti od mojih dijakov zares glavna spisa o tej stvari, ki sem pa Ju izdal jaz, podpisani, in Ju ne pozna tudi Slovenski biografski leksikon: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev v zborniku Slovenska krajina, uredil Vitko Novak, Beltinci 1925, sambzdlijžba 0), str. 46 do 82, ter Prekmurske meje v diplomaciji, v istem zborniku str. 83 do 107. Prosim, seštejte, koliko strani je tam in - primerjajte, kaj pišete vi, Zsiga ur, o bojnih dogodkih v decembru 1918 in pozneje s tistim, kar piše dr. M. Slavič v mojem zborniku, odkoder Vam je nekdo prevedel njegovo besedilo, ki ga vi skrito navajate le v opombah 14, 35, 37, 43, in še... pod »Arhiv županije Vas Szom-bathely Kleklov spis (tako v izvirniku, brez ločil), članek Matije Slaviča - brez naslova! - Slovenska Krajna (tako! namesto krajina) 4. p. (kaj pomeni to?!prevod) ... "Gospod, nimate pojma o citiranju v znanstvenih spisih, tako pomanjkljivo se ne navaja, cvek! Navajate tudj članek V. Šiftarja, ki naj bi bil izšel v: »Časopis za zgodovino in narodopisje 1/1989...37-38 p.« - kaj pomeni tu številka 1?! Kje je letnik?! In kraj izhajanja časopisa?! Dovolj o tem s takim znanstvenikom, ki laže, da so prekmurski Slovenci sami sebe imenovali vend (36), ki stalno meša Prekmurje z Medmurjem, o katerem govori del knjige; zamenjuje zlasti 1919. Medmurje s Prekmurjem, ki ne zna besede o prekmurskem evangeličanskem slovstvu od 1715. in ki brez dokazov trdi, da so FTekmurje zasedli (po nalogu Najvišjega sveta pariške mirovne konference, gospod!) in potem pridružili Sloveniji proti volji prebivalstva - katerega?! Ki ni prebral pri Slaviču, da so proti mednarodni obmejni komisiji demonstrirali od luteranskih duhovnikov nahujskani v nekaterih vaseh (str. 98) itd. itd. »Vendi« so mu vsi prebivalci Slovenije (enkrat str. 36) itd. Vsi, ki so delali za osvoboditev Prekmurja pred 1919., sb mu sovražniki madžarstva - knjiga je taka, kot bi bila napisana med madžarsko zasedbo 1941-19451! Kar primerjajte jo s tedanjimi spisi in z njenim glavnim idejnim virom, Mikolovo brošuro iz 1928. (tega avtor ne vel), ki blati vse slovensko. Obtožujem ponovno in pozivam, da uradno sestavimo vse krivične, obsodbe vredne trditve v knjigi! dr. VILKO NOVAK Aktualno Javna razprava o Kitajski četrti Kako ob blokih do več parkirišč? Ker želi Zavarovalnica Triglav na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti zgraditi večji poslovno-garažni objekt, je poglavitna pobudnica za spremembo zazidalnega načrta Lendavska sever, ki je bil sprejet že leta 1990. Sicer pa načrtovalci predvidevajo, da bi na tem območju mesta zgradili okrog 60 parkirnih mest na prostem in kar 290 garaž v poslovnih objektih, ki bodo v glavnem na prodaj za trg, pri čemer pa naj bi imeli prednost stanovalci lendavskih blokov. O vsem tem bo govor še na mestnem odboru za urbanizem, končno besedo o osnutku odloka o spremembah zazidalnega načrta Lendavska sever pa bodo seveda izrekli svetniki Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na čelu Varstroja mag. Štefan Kepe Za rešitev jim je potrebna ničla Le odstotek in pol do roba Drugi pomemben sklop ukrepov zasana^ družbe je desetodstotno zmanjšanje sirot proizvodnje, torej tudi stroškov dela. da se bo število zaposlenih zmanjšalo oL kot jih je bilo zaposlenih sredi lanskega IM 180 ob letošnjem polletju. Za deset bodo trajni presežek, ne bo možnosti upokojitve. Razmerje med zaposlenimi^ proizvodnji, ki je sedaj 1 proti 1,4, menilo na 1 proti 2. O odpravninah Paje. a Štefan Kepe povedal: »Odpravnine bodo vendar z določenim odlogom.« J? Resnici na ljubo je treba reči, da v t. i. kitajski četrti, kot so jo poimenovali stanovalci blokovskega naselja na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti, parkirnih mest primanjkuje že sedaj, bistvenega izboljšanja pa ni mogoče pričakovati tudi z gradnjo novih poslovnih objektov. Po drugi strani pa bi prebivalci tega dela mesta želeli ohraniti či-mveč zelenih površin, pri čemer pozabljajo, da se je ob dvigu standarda število avtomobilov na gospodinjstvo v zadnjih letih povzpelo od 1,2 na 2,3. Upoštevati pa je treba tudi spremenjene lastninske odnose, ki onemogočajo pridobitev novih zemljišč, in še vedno neurejen prometni režim, saj šele izdelujejo ustrezno prometno študijo. Vse (p povzroča načrtovalcem prostora obilo preglavic. Poleg tega se pojavljajo težnje po podaljšanju Slovenske in Gregorčičeve ulice proti severu, torej ob sedanjih zgradbah Pomurskega tiska in Elektra, s čimer naj bi razbremenili prometne tokove v tem delu mesta. Hkrati računajo, da bo na ta način mogoče pridobiti dodatna parkirišča ob poslovnih in stanovanjskih objektih, natančno pa naj bi določili tudi namembnost pasaž,, zlasti ob Lendavski in Grajski ulici, ki bi jih zaprli za promet. Nova pa je pobuda, po kateri bi ob nekdanjem Šiftarjevem mlinu zgradili sodoben gostinski lokal in zraven še poslovni objekt, medtem ko bi ob Ledavi speljali pešpot. In katere so največje pripombe prizadetih stanovalcev blokov? Za stanovalce bloka v Lendavski 17 je najbolj moteča obvoznica, na račun katere bi izgubili precej parkirnih mest, čeprav so v bližini predvidene podzemne garaže, zato se ogrevajo za zaprtje tovrstnega dovoza. Stanovalci Lendavske 25 pa tudi opozarjajo na odvzem nekaj parkirišč, s čimer bi bil intervencijskim vozilom onemogočen dostop. S problemom pomanjkanja parkirišč se ubadajo tudi v Lendavski 23, kjer so se že doslej morali znajti po svoje. Zanje naj bi predvideli možnost parkiranja ob Elektru in Veterinarski postaji. Ker je stiska s prostorom vedno večja, preprosto ni mogoče zagotoviti dovolj parkirišč za slehernega stanovalca bližnjih blokov, po drugi strani pa postajajo zemljišča vse bolj dragocena. Takšna je neizprosna resnica, s katero se bodo morali meščani prej ali slej sprijazniti. MILAN JERŠE V lendavski družbi Varstroj je nepokrita izguba tako visoka, da se bliža polovici vpisanega kapitala družbe. Le še odstotek in pol jih loči do dejanja, ko mora uprava družbe v dveh dneh sklicati skupščino in začeti postopek za likvidacijo. Torej je nepokrite izgube za 281 milijonov, ta pa se je kopičila v zadnjih treh letih, delno ali v deležu 32 odstotkov pa je bila prenesena ob lastninskem preste »To pomeni, da letošnjega leta ne smemo skleniti z izgubo,« je izjavil predsednik uprave v Var-stroju mag. Štefan Kepe. Slednji je prevzel vodenje družbe po odločitvi nadzornega sveta konec marca, ko je ukinil tričlansko upravo družbe ter na vodilnem mestu zamenjal dr. Arpada K6-veša z novim direktorjem, ki je dotlej že bil član uprave. Ali se bo podjetje z novo ekipo ljudi na odgovornih delovnih mestih oddaljilo od roba, ki mu je tako blizu? Kdo so najboljši med računalnikarji in kemiki? Nekateri pa res znajo Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - Regionalni center s sedežem v Murski Soboti (takšen je uradni naslov te organizacije) nam je spet posredovala spodbudne rezultate, ki so jih dosegli mladi iz naše regije. Še posebej velja-omeniti 1. mesto, ki sta ga zasedla Simon Krašovec in Sašo Kotnjek (oba OŠ Videm ob Ščavnici) ter 2. mesto Mitje Gomboca (OŠ Puconci) na državnem tekmovanju iz računalništva v prostem programu VISUAL BASIC. Tekmovanje je bilo minulo soboto na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Poleg tega so učenci osnovnih šol iz pomurske regije osvojili še dve peti in eno šesto mesto. Zelo dober je bil tudi Iztok Heric (Gimnazija M. Sobota), saj se je-uvrstil na 3. mesto. Medtem je bilo tudi regijsko tekmovanje iz kemije, na katerem so bili med sedmošolci najboljši Jerneja Svenšek (OŠ Beltinci) in Martina Žilavec (OŠ Cankova), med osmošolci pa so se uvrstili na državno tekmovanje Manica Špringer ( OŠ Radenci), Mate Car (OŠ Beltinci), Anja Ozmec (OŠ Ljutomer), Katja Eman (OŠ Cankova), Samo Ratnik (OŠ II M. Sobota), Martina Sabotin (OŠ I M. Sobota), Petra Lepoša (OŠ Šalovci), Tina Mlinarič (OŠ Ljutomer) in Brina Gomzi (OŠ Radenci). Državno tekmovanje bo 23. maja v Ljubljani. J. G. Preventivna akcija AMZ Slovenije Zapeljimo varno v poletje Kaj bodo pregledovali? Pomlad je naposled tu, to pomeni, da bomo s svojimi avtomobili mesečno prevozili še več kilometrov kot doslej, saj marsikdo načrtuje daljše vožnje, na primer na dopust. Prav je torej, da damo preveriti, kako je z našim avtom. Avto-moto zveza Slovenije bo izvedla v soboto, 17. maja, od 8. do 18. ure svojo spomladansko akcijo, ki sojo poimenovali Zapeljimo varno v poletje. Na svojih tehničnih bazah v 12 mestih v Sloveniji, pa tako tudi v Murski Soboti, v Noršinski ulici, bodo strokovnjaki brezplačno pregledovali zavore, krmilni mehanizem, žaromete in druga svetlobna telesa, podvozje, karoserijo, izpušni sistem, brisalce in napravo za močenje vetrobranskega stekla, stanje pogonskih jermenov, obrabljenost pnevmatik, zavorno tekočino in drugo. Seveda se bo mogoče tudi včlaniti v AMZS. Novi člani bodo prejeli kupon, s katerim bodo na bencinskem servisu dobil liter motornega olja Proton. Na željo avtomobilistov pa bodo mehaniki (seveda za plačilo) odpravili ugotovljene napake na vozilu, zamenjali zimske s poletnimi avtoplašči itd. S. S. Mag. Štefan Kepe je postavil s prevzemom vodenja družbe na odgovorna delovna mesta tudi nove ljudi, za tehničnega vodjo Janosa Orbana ter vodjo proizvodnje Stanka Žaliga. Svojo odločitev je pojasnil: »Prepričan sem, da bomo s .starimi ’ Var-strojevci, ki so nekdaj obvladovali dosti večji obseg proizvodnje, v teh težkih okoliščinah proizvodnjo organizirali tako, da se bodo stroški znižali.« Novi direktor pravi: »Vidim, da je ritem proizvodnje tak, da kaže na to, da bomo preživeli.« Nikoli pa ni tu stoodstotnega jamstva. Kdorkoli bi bil na mojem mestu, ne bi mogel ničesar zagotovo trditi.« Hoja ob robu prvemu možu družbe gotovo ne daje osnove, da bi lahko obljubil kaj več kot poslovanje brez izgube ob koncu leta. Toda prav to je na začetku svojega direktoro-vanja napovedoval že prejšnji predsednik uprave dr. Koveš, ki je firmo vodil dobri dve leti, in še pred njim Stanislav Sraka, ki je zapustil podjetje ob lastninskem prestopu ter pred svojim odhodom novinarjem zatrdil: »Poslovni rezultati Varstroja so ugodni.« Torej v manj kot treh letih so se na direktorskem stolu zamenjali kat trije možje, toda dosedanji sanacijski programi niso dali napovedanega rezultata. Bo to uspelo slednjemu? Zamenjava na vrhu, toda sanacijski program iz lanskega leta Tudi novoimenovani direktor družbe bo nadaljeval sanacijski program, ki ga je pripravila tričlanska ekipa uprave sredi lanskega leta in katerega je potrdil nadzorni svet. Sam gaje le nekoliko dopolnil in na novo postavil roke ter odgovorne nosilce. Če je nadzorni svet potrdil lani predstavljeni sanacijski program, je bilo to dejanje mogoče razumeti kot zaupnico ljudem, ki so ga pripravili. Pa vendar je prišlo po dobrega pol leta od potrditve sanacijskega načrta do za- Delnic LB Pomurske banke ne bodo prodali In prav s odprodajo teh delnic, kar je predlagala uprava nad- Pridobitev sre2fld4 menjave na vrhu. Ob slednji ugotovitvi je sogovornik povedal: »Sanacijski program je dober. Šlo je samo za časovni odlog realizacije, saj v bistvu ne moreš narediti kaj drugega, kot je zapisano, torej finančno sanacijo z znanimi ukrepi.« Na vprašanje, zakaj je bilo zaupanje izkazano prav njemu, pa je odgovoril: « Ne vem, morda je bil med argumenti najmočnejši ta, da sem bil v upravi najmanj časa in sem tako lahko najmanj vplival. Pa tudi to, da sem ekonomist in drugače gledam na zadeve, ali pa, da mi bolj zaupajo, kot takrat, ko je bilo potrebno mnenja usklajevati med tremi.« Njegovo vodenje in sanacijski program podpira tudi največja upnica LB Pomurska banka, ki je-0,5-odstot-ni lastnik družbe, ki družbo finančno opremlja in pri kateri ima družba 170 milijonov limita. Varstroj pa ima v lasti tudi 2849 delnic LB Pomurske banke, katerih knjigovodska vrednost je 58 milijonov tolarjev. Jedro sanacijskega načrta je finančna utrditev družbe. To želijo doseči s konverzijo kratkoročnih v dolgoročno posojilo pri LB Pomurski banki v višini 50 do 60 milijonov, s pridobitvijo svežega kapitala v višini 40 milijonov, 20 milijonov naj bi dalo ministrstvo za delo za ohranitev 180 delovnih mest ( konec februarja je potekla pogodba z ministrstvom za delo za ohranitev 212 delovnih mest ), polovico pa bi dobili za sanacijo pravnih oseb v gospodarstvu pri gospodarskem ministrstvu. Ugodno je bil rešen že tudi zahtevek za subvencijo obrestnih mer v višini 4 milijone tolarjev. pomagala iz likvidnostnih težav. Toda nadzorni svet se s tem ni strinjal, saj bi zaradi razlike v knjižni in tržni vrednosti delnic preveč izgubili. Pa tudi nepremičnega premoženja ni več kaj za prodati. Vse, kar je bilo za pro- Nadomestiti telefonski zaostanek Pomurje je s 24,8 telefonskega priključka na sto prebivalcev še vedno na zadnjem mestu med slovenskimi regijami, čeprav se s pospešenimi naložbami v razvoj in posodobitev telefonije zaostanek za drugimi območji v naši državi zmanjšuje. Samo letos namerava Telekom vložiti v razvoj pomurske telefonije blizu 900 milijonov tolarjev. Po zadnjih podatkih je v pomursko telefonsko omrežje vključenih 32.371 telefonskih naročnikov. Medtem ko so predlani vključili 2.090 novih telefonskih naročnikov, seje lani ta številka povzpela na 4.216, v prvih mesecih letošnjega leta pa imajo’ evidentiranih že 1.628 novih telefonskih naročnikov. Zato v soboškem Telekomu optimistično napovedujejo, da bodo letos uspeli vključiti v telefonski promet okrog štiri tisoč novih telefonskih naročnikov. Sicer pa so do začetka maja posodobili in povečali zmogljivosti analognih, digitalnih in ISDN-central s skoraj 38 tisoč telefonskimi priključki. Do konca letošnjega leta naj bi povečali in posodobili tudi zmogljivosti vozliščne telefonske centrale v Lendavi in krajevnih telefonskih central v Črenšovcih, Mali Nedelji, Puconcih, Radencih, Spodnji Ščavnici, Prosenjakovcih in na Tišini. Hkrati bodo zgradili lokalno telefonsko omrežje v krajevnih skupnostih Bogojina, Turnišče, Negova in Stročja vas. Optični kabli pa bodo položeni med Ljutomerom in Razkrižjem ter med Ljutomerom in Malo Nedeljo. Kupili so tudi optične linijske prenosne sisteme za relacije Murska Sobota-Gornja Radgona, Ljutomer-Mala Nedelja in Ljutomer-Razkrižje. M. JERŠE dajo, je bilo prodan« v nislava Srake. »Terminski plan bil vezan na določen vke, med drugim looncv -- ■ Če nam jyajs(1 — dobit' o J .nnPll u i«, strstva uspe « nov, sebomonsP k vrata f Milijonov & Varstroj se torej$11 na državo, na ter na ministrstvo zf .4 sio za pomoč. °a je namreč že .M Sklada za razvoj najetje posojila v nov tolarjev, z enol^i^ oijem in petletno Vanja po obrestni M j J l odstotkov: Sedaj' njena ministrstva d' a ! Sami za pridobitev A,( tolarjev, od vsake!"L milijonov. . »Pogovori P°^Mi Poslano in vponel1Aj stega maja 1 Pristojnima vedal sogovornik, r pr ' delovala tudi Pozsonec. Od rov bo odvisno, bo podjetje dobilffjl govornik, nujnoP^M ^šitev likvidni J T ■nf J za rešita Telec ključk* 6 M ur/ nov« Ire^ Wkj5. maj 1997 Mo bo naslednik agencije VAS? ospodarstvo in turizem st il 85 Sl« iJ I* Uf tet Tudi ta »vas« je izumrla ■J^družni poslovni sistem odrekel VASI ali so se ji odrekele turistične kmetije? Pred dobrimi šestimi meseci smo se pogovarjali z direkto agenciie VAS M°iC0 ^650slovenskih turističnih »ana podeželje in ne tako kot večina od 650 slo • da sani?slovenska turistična sredisca. P an,mjVe za m '11 Svilne možnosti oddiha na podeželju, ki i . ihdveh pa tudi za slovenske družine; pravi hit so bile v zadnjih dven ^akoške počitnic— • —«.«slovenske družine; pravi hit s drugimi ^ke počitnice na specializiranih kmetija in fr?1 Vas ie zače>a organizirati tudi izlet tn Jesen-zima, Vinske turistične c e Uta M 6 Pa so Jlm zauI ■ '^a tolik« h" in potovanja, ■zima, Vinske turistične ceste, Pohodništvo- je. Skoraj tako kot »redne« agencije, njihovi jim zaupali bolj kot drugim agencijam. Zato nas je v 'is prenehal bo^ Presenet*la vest’ da ie Turistična agencija n ^dolSn., izšel za' Šestlhv agencr J‘h je izdala t^ Ja’ v njem so ijkraji,lai>-žiiLc"eHkmetije ®Pokrai; Jetud> vtem da °b Muri lode- & so naL^JUcene V Stra-ferske V? opisane C’£r«iier težko ^^Firbbo^VO’ToPia-^tiVje ^‘^-Prek-Uri tCePrav veI k JUcenih le da sejihs V^aiogJ soe.precej: za in ’ Flisarjeva, "J0? "»ta^“aPačna P krailn je po-neltatf.n predstavitev s*?’*. Sr*!«'« IVsi SknJ Jetno se kUpaJ potruditi in narediti objektiven seznam vsega, kar ponujajo v posameznih občinah ali kar v celotni pokrajini. To bo tudi osnovna naloga nastajajočih turističnih pisarn, vendar pri tem brez sodelovanja kmetijske svetovalne službe, kije turistične kmetije marsikje postavila na noge (tako je vsaj v Pomurju, kjer je za njihov razvoj skrbela ga. Ivanka Donko), Pomurske turistične zveze in občine ne bo šlo. Tudi lastniki turistič- PREKMURSKA LOVSKA ZVEZA Grajska 7 9000Murska Sobota____ ul.: 069/21-214 TURISTICNE GOZDNE POTI POHODNIŠTVO PLANINSKO DRUŠTVO MATICA MURSKA SOBOTA PLANINSKO DRUŠTVO MURA MURSKA SOBOTA 9000 Murska Sobota______ te/, 069/31-511 tel,; 069/31-5)5 PLANINSKO DRUŠTVO GORNJA RADGONA 9250 Gonja Radgona_______________ 069/61-288 PLANINSKO DRUŠTVO LENDAVA 9220 Lendava PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER 9240Qutomer MARKIRANA POMURSKA PLANINSKA POT Doltinacca 200 km 32 kontrolnih točk UL: 069/75-301 ul: 069/81-625 Ul: 069/31-511. 42-053 069/21-883 MARKIRANA EVROPSKA PEŠPOT E7SLO V Pomurju od Jeruzalema do Hodota. DlHlna 57 km. 5 kontrolnih točk. ul: 069/31-511, 42-053 ____________________________________________069/21-883 Turistična gardna učna pot "FUKS GRABA " KOROVCI Razdalja: 2150 m Čas počasne hoje: 90 min Izhodiično mesto: gozd Korovska Gora Ul.: 069/22-526 Zvesti spremljevalec in vodič po ponje prijazna lisička. Sprehajalna pot "VAJNCARSKA POT" Razdalja 3000 m čas počasne hoje 60 min Izhodiično mesto: Turistična kmetija Firbas Ul.: 069/65-541 int. 504. 505 Negovsko jezero, Kunova, lvovski vrh, Cogetinci. Sprehajalna pol "POT VASOVALCEV" Razdalja: 6000 m čas počasne hoje: 120 min (dajta varlonta-del poti po Hjncarski poli traja 150 min) IzhodiKna mesta: Negovsko jezero ali TK Firbas (dajta varianta) tel: 069/65-541 Negovsko jezero, Kirnova, Ivanjski vrh, Cogetinci, ml.: 504, 505 Gozdna učna pol "BUKOVNICA" Razdaja: 1500 m čas počasne hoje: 120 min Izhodiično mesto: Bukovnllko jezero ul:069/22-526 Gozdna učna pot "POLANA" Razdalja: 3900 m (motnost skrajianja poli) Čas počasne hoje: 150 min Izhodiično mesto: Logamlca v Polanskem gozdu tel.: 069/22-526 Gozdna učna pot "VERŽEJ" Razdalja: 4000 m (motnost skrajtanja poti) Čas počasne hoje 2 - 3 ure IzhodMno mesto: Železniki prehod Veriej tel: 069/88-359 Flora in favna ob mrtvicah. Po predhodnem naročilu spremstvo vodnika. 111 Oh V Katalogu 1996/97 predstavljajo tudi pet vaških skupnosti, ki so vključene v projekt CRPOV in so lahko nadvse primerna izletniška točka. Iz severovzhodne Slovenije je predstavljena KS Benedikt iz Občine Lenart. Clna Cankova - Tišina Za d Murinova - ustna ■ Mladinski ekološki tabor nih kmetij bi se morali malce samoorganizirati, predati trženje nekomu drugemu, s tem da res tvegajo, da bodo morali imeti včasih sobe proste, ko bi jih lahko hitro zapolnili, ker so pač zakupljene in obljubljene s strani agencije. V intervjuju za Vestnik (19.septembra 1996) je ga. Mojca Krašovec navedla bistvene probleme pri trženju turističnih kmetij, ki so verjetno delno botrovali prenehanju obstoja turistične agencije VAS: »Spoznali smo, da samo s prodajo kmetij ne bomo prišli nikamor ali pa bomo -tako kot se to dogaja podobnim agencijam v tujini - prenehali obstajati. Počitnice na kmetiji so tako specifičen in individualen produkt, da kakor hitro pripelješ gosta do kmetije, se ta ne bo več vrnil na agencijo, ampak bo sam odšel na kmetijo. Ker ni ustrezne zakonodaje niti nadzora, kmet tudi ne vidi neposredne koristi od sodelovanja z agencijo. Gosta ni treba prijaviti, ne plača davka, ne turistične takse... Vsaj dokler ima dovolj gostov, ne želi sodelovati, ampak raje zniža ceno, če pridejo gostje k njemu naravnost mimo agencije. Mi pa bi morali imeti pri kmetijah, s katerimi sodelujemo in jih ponujamo v katalogu, vedno na voljo nekaj postelj, vsaj eno sobo, ki bi jo lahko prodajali...« Skupaj v dobrem in slabem -toda nekateri bi zahtevali storitve agencij samo v slabem, v dobrem pa bi nanje kar pozabili. Kakorkoli: nekako se bodo morali organizirati in poskrbeti za skupno promocijo v okviru pokrajine - občine so pri takšnem promoviranju premajhne in premalo znane skupnosti. BERNARDAB. PEČEK Phare ČREDO program Za slovensko madžarsko obmejno sodelovanje Nov- program Evropske unije, ki se imenuje ČREDO - Crossbor-der Economik development (čezmejni gospodarski razvoj), je namenjen vzpostavitvi dobrih sosedskih odnosov in za socialno stabilnost v obmejnih regijah Srednjeevropskih držav. Evropska unija bo torej ob pomoči novega programa Phare denarno podprla sodelovanje v obmejnih regijah na lokalni ravni, od katerega bosta imeli koristi regiji in skupnosti na obeh straneh meje. Toda projekti ne smejo rabiti profitnim namenom, ampak bodo denarno podprti le tisti, ki prinašajo korist za splošno dobro (lahko pa vsebujejo ekonomski interes) ali ki sodijo v okvir nacionalnega programa. V obmurski regiji se bo tako ustanovil regionalni obmejni odbor, ki ga bodo, po besedah odbor pa bodo ustanovili tudi čez mejo na Madžarskem. Oba odbora bosta potem med skup- Ustrezni tipi projektov. - »soft« projekti lahko vključujejo izmenjave študijskih obiskov, delavnice, seminarje, razvojne študije, - »hard« projekti so lahko manj infrastrukturni projekti, pomembni za lokalne skupnosti oziroma regionalni razvoj. Področja sodelovanja: ekonomski razvoj, socialnokul-turno sodelovanje, urbane in regionalne storitve, človeški viri, okolje in energija, lokalna in regionalna vlada. koordinatorja na lokalni ravni mag. Andreja Horvata, sestavljali po dva predstavnika iz ekonomske in naravoslovne stroke ter kulture in po en predstavnik civilne družbe oziroma nevladnih organizacij ter turizma. V odbor bodo vključeni tudi štirje predstavniki občin, po eden za občine na Goričkem, za ravenske in dolinske občine ter za lendavski kot, svojega predstavnika pa bo imela tudi občina z desnega brega Mure. Ljutomer- nimi projekti opravila predizbi-ro projektov, ki bodo lahko pričakovali evropsko denarno podporo. Z ustanavljanjem regionalnega obmejnega odbora pa se mudi, saj naj bi projekte, ki bi lahko kandidirali za evropsko denarno podporo, sprejemal do 20. maja. In zakaj tako hitro? V novi program ČREDO je vključenih 36 regij, ki vse zagotovo še nimajo pripravljenih programov za pridobitev evropske po- HOglgj ------------------------------------------------------------ Ledavsko jezero v Kraščih in Zaton na Petanjcih Pripravlja skupaj s Pomurskim ekološkim "^tak t®bor v? ^avoda za odprto družbo Slovenije prvi Fomurju z imenom TIŠINA’97. SKUPAJ PROTI -0.1 U ** profesorica fjK^vak, domačinka in sodcio-* hiii strokovnjaki re^A^^an tenek in Slovenskega ' pihanja in priznani KiKfc^kovaicij.Tabor bo Sl C 4^ncibodo spoz-VMude- navali nove metode pri proučevanju flore in favne, pri tem pa se bodo osredotočili na dve izraziti območji, nadvse bogati in vredni dodatne zaščite, to sta Ledavsko jezero v Kraščih in Zaton na Petanjcih. Tabor bo za mlade srednješolce iz vse Slovenije nadvse zanimiv, saj se bodo seznanili s pe- strostjo rastlinskih in živalskih vrst ter naravovarstveno problematiko. Delovali bodo v petih raziskovalnih skupinah, spali v osnovni šoli na Tišini, izsledki raziskav pa bodo objavljeni v skupnem zborniku, ki bo posredovan tudi širši javnosti. Tabor bo pomemben korak pri spoznavanju dragocene flore in favne v Prekmurju in spreminjaju človekove zavesti pri ohranjanju na- f KRI f Mi (NALU| ©080-1200 ravnega okolja. BBP POKLIČITE 1 OSTALI BOSTE ANONIMNI Minimalni znesek podpore za projekt je tisoč ecujev, maksimalni za projekt »soft« ali »hard«, če ga financira regionalna ali lokalna raven, pa petdeset tisoč ecujev. »Soft« projekte morajo v deležu desetih odstotkov vrednosti projekta sofinancirati regionalni ali lokani partnerji ali sponzorji, lahko v denarju ali z delom, sredstvi in drugim. Za »hard« programe pa mora 20 odstotkov vrednosti projekta v denarju zagotoviti država. sko občino bodo vključili predvsem zaradi povezovalnih in ekonomskih interesov. V odboru bo še predstavnik vlade, torej nacionalne koordinatorke programa ter vodja lokalnega sekretariata, imenovanega Antena biro Prekmurje, mag. Andrej Horvat. Regionalni obmejni odbor na naši strani bo torej sprejemal programe lokalne iniciative, tak dpore. Toda denar v ta namen ali za nov program Phare je rezerviran. Obmejni regiji Slovenije in Madžarske pa po večletnem dobrem sodelovanju že imata v predalih projekte, ki morda do sedaj niso imeli možnosti uresničitve. To naj bi bila naša pomembna priložnost, da bomo izkoristili ponujeno ev- ropsko podporo. MH -------------------------------------------- ne bo popustila zahtevam železničarjev ■ ------------------------------------------- bičarji se bodo nadaljevala - Do sredstev za obnovo uničenih cest z novim zakonom - Višje preživnine JJ Seji sklenila, da ne bo popuščala pred sta- in bo še naprej vztrajala pri ' L?trkauer n, P°gOdhi ®»n H Pra'liala P Sejl vlade SV|n Slncln »pripoji« k OS tako prevzema neie"d Pak tudi vse stroko'^ ne delavce s podw Bodonci. Dogovor ti 1. julija 1997. Izredna seja Občft bila zelo »napeta< J vaških cest... O osnutku bodo svetniki spet razpravljali, tehtali in ga verjetno končno celo izoblikovali v predlog proračuna na naslednji seji, ki bo čez dva tedna. Morda pa bo dotlej že kaj znano o usodi prošnje Občine Kuzma za najem posojila pri Skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega Vseh^fJ o njihra ^t M j 15. maj 1997 »Sociala, šolstvo, zdravstvo Druga lekarna v Murski Soboti R«no na dan, ko so pred 155 leti v mestu Murska Sobota odprli prvo mestno lekarno, Murskosoboški župan Anton Slavic skupaj z Edith Jošar, ki bo lekarno tudi vodila, »^zal trak pred vrati nove, druge lekarne v Murski soboti, imenovane Ob gradu Lekarna je tako že odprta za bolnike in stranke, ki bodo v spodnjem '“Prostorov lahko dobili zdravila na recept, v zgornjem nadstropju 'stavbe pa zdravila in zdravilna sredstva, ki jih izdajajo brez recepta, '^Mske pripomočke. Čeprav bo lekarna delala tudi v nadstropju, izgrajena brez ahitektonskih ovir za invalide v vozičkih. 7 B ■ 1 odprtjem nove lekarne, v ^ro je Galex investiral štiriin-setenfaet milijonov, Pomurske LLmuc pa so prispevale šestin-milijonov za opremo, se ^razbremenila dosedanja mur-fesoboška lekarna, ki poleg iz-$4Wija zdravil opravlja tudi dru-K naloge, od priprave aseptic-magistralnih zdravil, dežur-W dela pa tudi mentorstva ter za celotno mrežo Pomur-** lekarn. Z novo lekarno se M zaokrožuje načrtovana poso-Wev in postavitev lekarniške Me v Pomurju. rako na nove lekarne kakor oskrbe z zdravili smo ““ponosni, je v imenu sloven-' lekarniške zbornice sprego-Lovro Dermota. To pa je ■ prizadevnih farmacevtov, ma8- Milana ta™4’^ i« prispeval k dobri ^.^anosti lekarništva tako v pa kot na slovenski ravni. 4 vodo dobre farmacevtske kadre izobraževali tudi v prihodnje, pa je obljubil predstavnik ljubljanske farmacevtske fakultete dr. Slavko Pečar. Napovedal je tudi novo investicijo, in sicer začetek gradnje fakultete, za katero bo država iz proračuna namenila 834 milijonov tolarjev. Svojevrstno darilo občanom, kot je novo lekarno ob otvoritvi .....&SSS3SS projekta na OŠ Stogovci dietno srečanje kolektiv naše šole je bil 23. april prijeten dan, kajti • ^-^^ko pogosto, da se ljudje srečajo tudi po 45 letih ’ 199s . ' ’ ' , , , J y^tlegaZ|)nas!OVom Le? kni'ga oziroma dnevnik gospe Cilke Dimeč -'^nja T Upania *n ljubezni, kije posvečena prvemu letu G ie0)iaCer t,avne£a i°Je h''0 'eto> M §a je preživela na šoli v Stogo-jih vasovali '^52/53. Redki so takšni, ki bi tako vestno, ' ° Oialo) SLn5Vn® dogodke tistega leta. Vsa ta leta je zapiske r n° čuvala, sedaj po toliko letih pa so zagledali imenoval župan murskosoboške občine, je torej izročeno namenu, šestnajstim ustanoviteljicam Pomurskih lekarn, torej pomurskih občin, ki so dale soglasje k ureditvi statusa javnega zavoda Pomurskih lekarn, pa se je ob tej priliki zahvalil novi direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. MH, foto.: F. M. Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Letovanje za bolne in zdravstveno ogrožene To poletje bo počitnice na morju, v otroškem domu Daneta Šumenjaka v Baški, lahko preživelo 770 otrok, kijih bodo na preventivno zdravljenje napotili njihovi zdravniki Tudi letošnje letovanje za zdravstveno ogrožene otroke iz Pomurja organizira murskosoboški Center za socialno delo, s tem da bo del stroškov letovanja ali 18 tisoč tolarjev za vsakega otroka prispevala murskosoboška enota zdravstvene zavarovalnice, razliko do 33 tisočakov pa bodo poravnali starši ali za socialno ogrožene občine iz občinskih proračunov. Tak način plačila so uvedli že v lanskem letu. Prva izmena otrok iz Lendave bo prišla v Baško prvega julija, sledili bosta dve izmeni otrok iz murskosoboške upravne enote, potem gornjeradgonska in nazadnje iz Ljutomera, ki bo svoje bivanje končala petindvajsetega avgusta. Na desetdnevno letovanje bodo odšli otroci, stari od štir do štirinajst let, napotnice oziroma prijavnice za letovanje pa je potrebno oddati do konca maja. Letos prvič pa se bo v obmorskem otroškem in mladinskem zdravilišču Debeli rtič zdravilo tudi sto otrok iz naše regije. Predlog za zdraviliško zdravljenje morajo zdravniki poslati zdravniški komisiji prve stopnje na murskosoboški enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Stroške zdravljenja bo v celoti plačala zdravstvena zavarovalnica, na zdravljenje pa bodo lahko odšli otroci in mladostniki do osemnajstega leta starosti. Prva skupina predšolskih otrok bo na zdravljenje poslana že devetega junija, izmena pa traja štirinajst dni, naslednje tri so potem za šolske otroke, in sicer dve po enaindvajset ter ena za štirinajstdnevno zdravljenje. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je sprejel tudi sklep o načrtu obnovitvene rehabilitacije .za invalide, katerim bo zdravstvena zavarovalnica sofinancirala rehabilitacijsko letovanje. Ta oblika pomoči ali skupaj nekaj več kot 263 milijonov je namenjena za rehabilitacijsko letovanje v različnih zdraviliščih za 2378 bolnikov, iz naše regije pa jih bo te pomoči deležnih 198 invalidov ter 22 staršev, ki bodo spremljali svoje otroke. Prijave za obnovitveno terapijo zbirajo prek Zvez invalidskih organizacij in društev. MH Stara šola pri Mali Nedelji, ki jo nameravajo prodati za en vljen, smo povabili še ravnatelje in številne učitelje, ki so na šoli poučevali do leta 1975. Zelo smo bili presenečeni, saj so se vabilu odzvali skoraj vsi. Srečanje pa nikakor ne bi bilo popolno, če ne bi bili navzoči tolar, še nima novega lastnika Stavba propada Kriva je tudi človeška malomarnost Poročali smo že, da je nadzorni odbor pri Občinskem svetu Občine Ljutomer opozoril na družbeno škodo, ki nastaja na stavbi (in tudi v njej) nekdanje osemletke z vrtcem pri Mali Nedelji. Kaj se prazavprav dogaja oz. se je zgodilo’ Zadevo je podrobneje proučil odsek za družbene dejavnosti pri občinski upravi, ki ga vodi Mirko Prelog, in ugotovil, da trditve o družbeni škodi držijo. Pred dvema letoma so pri Mali Nedelji zgradili novo šolsko stavbo, za staro pa je občinski svet sprejel sklep, da jo bodo prodali po izklicni ceni en tolar, novi lastnik pa se bo moral zavezati, da bo vložil določena sredstva (po posebni pogodbi) v adaptacijo in vzdrževanje stavbe. Resen kupec pa se žal še ni pojavil. La- stnik stavbe je tako še vedno (formalno) Občina Ljutomer. V njej je delovala po odprtju nove šole še dve sezoni kurilnica za bližnji stanovanjski blok, ki jo upravlja Sta-novanjsko-komunalno podjetje Ljutomer. Le-to seje za kurjenje dogovorilo (v soglasju s stanovalci) z domačinom R. L. Potem ko so v bloku uredili lastno kurilnico, pa je vodstvo šole naročilo izpust vode iz radiatorjev, vendar v enem od prostorov voda ni popolnoma iztekla, zato je zima poškodovala radiatorje, nastala pa je tudi škoda nk dveh črpalkah (okrog 200.000 SIT). Bodo ugotovitvam sledili tudi kakšni ukrepi? J. G. In memoriam Majda Leden Za naš Spre' ifeje %,.? 1z8°dovi- lL 4 V Za 2.m letu Skk , ‘S‘h 8osPa J kroniuddtk°v, ^r^u-J ktd sino . določili datum 23. april - dan slovenske knjige. Naša osrednja gostja je bila seveda gospa Cilka Dimeč - Žerdin, katero smo na šolo povabili že v marcu, da se je predstavila učencem in nam obenem pripomogla priti do najrazličnejših podatkov, predvsem so bila pomembna imena njenih nekdanjih učencev in sodelavcev ter slikovno gradivo. Na srečanje ob koncu projekta smo povabili poleg gospe Cilke še obe njeni sodelavki, gospo Marijo Lazar in gospo Marijo Gjerkeš. Obe sta se srečanja z veseljem udeležili. Srečale so se prvič po toliko letih in bilo je seveda zelo ganljivo. Ker je bil projekt širše zasta- tudi njihovi učenci, to so v glavnem babice in dedki sedanjih učencev. Bilo jih je lepo videti združene in pomlajene, nobene razlike ni bilo med njimi. Po bogatem kulturnem programu in predstavitvi knjige so si ogledali še razstavo zbranega gradiva in šolo, za katero so rekli, da je lepa in lepo urejena, čeprav se nam večkrat ne zdi tako ... In na koncu seveda še tisti obvezni del, ko so se ob pogostitvi lahko popolnoma sprostili in naklepetali po mili volji. Razhajali smo se z obžalovanjem, da do tega srečanja ni prišlo že prej, in z obljubo, da se še vidimo. ANICA LEBAR Od Majde Leden, socialne delavke in naše sodelavke na soboškem Centru za socialno delo, smo se poslovili 29. aprila na pokopališču v njenem rojstnem kraju Puconci. Čeprav smo tudi sodelavke in sodelavci skupaj z njej najdražjimi upali, da bo s pomočjo zdravnikov in veliko volje le premagala bolezen in se vrnila k svoji družini in v kolektiv, je žal po krčevitem boju morala priznati premoč narave in s tem minljivost človeškega življenja. Majda je, stara komaj 39 let, umrla.27. aprila na onkološkem oddelku ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. Majda je bila dobra socialna delavka. Za ta humani in hkrati zahtevni poklic, za katerega je ob obilici strokovnega znanja in volje potrebno imeti predvsem čut za človečnost in odgovornost do ljudi okoli sebe, se je odločila po končani srednji ekonomski šoli v Murski Soboti. Študij na Višji šoli za socialne delavce je končala 1979. leta, dve leti pozneje pa je postala naša sodelavka na soboškem Centru za socialno delo. Zavzeto se je lotila reševanja stisk, težav in problemov ljudi. Z lepo besedo in odločnostjo jih ni le tolažila, pač pa tudi bodrila, da so se kljub ostarelosti, osamljenosti in drugim socialnim stiskam vsaj skušali veniti v normalno življenje. Številnim med njimi je to z Majdino pomočjo tudi uspelo. Majda je pred leti zaorala ledino pri organizaciji in izvedbi javnih del, ki starostnikom omogočajo, da jesen življenja preživijo doma, v njim znanem okolju, in ne v domovih starejših občanov. Zato jo bodo številni starostniki, ki jim je pomagala rešiti njihove težave in Ž________—____________1_____stiske, gotovo ohranili v lepem spominu. Prav spomin in hvaležnost trpečih in bolnih ljudi, ki jim je Majda pomagala, pa je najlepša in neovenela roža na njenem grobu. Majda, živahna in odkritosrčna, z veliko volje do življenja, je bila tudi v kolektivu nepogrešljiva. S svojim vihravim pozdravom, neposrednostjo in odločnostjo nas je v urah in dnevih, ko smo bili zaradi vsakdanjih skrbi nerazpoloženi, bodrila in prepričevala, da so težave in problemi minljivi in je živeti lepo - nekaj najlepšega, kar je dano ljudem. Bila je tudi zavzeta sindikalna delavka, še posebno pa si je prizadevala za reševanje stanovanjskih problemov sodelavk in sodelavcev. Zelo dejavna je bila tudi kot članica sveta našega zavoda in pomurskega društva socialnih delavcev. Breda Gerenčer intervju vestnik, 15. Naš pogovor Dobili smo Prekmursko zgodbo! Literatu, Prekmurcu Dragu Kuharju je pri založbi Skledar v Ljubljani izšla nova knjiga, Prekmurska zgodba, »zgodovinjeni roman«, v katerem je na svojevrsten način zakoličena Protestantiana v Prekmurijani, ob bok pa ji stoji priroda Kolobarijana, ki je po svojem spoznanju Refor-miana. Se sprašujete, kaj je spet »skuhal« avtor, potem ko se je bralcem uspelo »prebesedijaniti« od njegove prve pesniške zbirke Kolobarjenje do druge Prekmurijane in se nato poglobiti v roman Karantanovci, nakar sta lani in letos izšli Besedijana Trubariana in Prekmurska zgodba? venski knjižni jezik in knjigo za narod. Začutili so svojo nacio- nalno pripadnost in našli svojo vero, ki je zahtevala zlasti razu- mljivost in svetost knjige knjig. To pomeni, daje roman poln »Ko se človek zadosti naigra z besedami, ga je »konec« - umre - doživi smrt. A še vedno preživi kot Človek, ker igra besede še ni končana ...« Tako si med drugim zapisal v po-etiki Raz-meditacija Besedoizem in marsikdo, ki te pozna, se upravičeno sprašuje, ali si s Prekmursko zgodbo zaokrožil dosedanjo poetiko? Da, saj sem prehodil pot od pesmi do proze, od dramatike do poetično teoretičnega eseja, pot od brezčasja do določljivega zgodovinskega časa, pot od zemeljske prirode do same jedrno-sti Prekmurja. Na tem potovanju sem zmerom videl človeka kot Človeka, njegovo besedo in jezik, njegovo zgodbo, tako da se mi je življenje kazalo kot ena sama igra, vendar ne kot samogovor, ampak vsaj kot dvogovor, največkrat pa kot zborno govorjenje, ki ga uprizarja posameznik. Prepričan sem, da samo kreativni individuum zmore goniti kolo časa in lahko išče v svojem bivanjskem prostoru zadovoljstvo in odrešenje, zato se mi je v dosedanjem pripovedovanju svet artikuliral kot svetost življenja, ki sicer je minevanje, vendar na način, da se večnost zemeljska ne kruši, ampak se ji prilepljajo zmerom bolj očiščeni kristali. Dosedanja poetika je zaokrožena, a ne zaključena, ker iz nje poganjajo nove korenine, ki pa so bolj dogajanje in dogodek, doživetje in doživljaj. Z zdaj pišočo knjigo Domačinci, segam v sedanjost, v domači prostor in med domače ljudi, s katerimi sem živel in še živim, jih cenim in spoštujem. Iz dosedanje poetike stopam v realiteto zgodbe človeka kot Človeka, vendar on brez besede in jezika ne more živeti, zato dajem besedi in jeziku drugačen obraz in novo ogledalo, ampak izhajajoč iz tistega preteklega, ki ga sedanjost ne sme označiti kot preteklost in pozabo. PREKMURSKA ZGODBA je prehod v novo poetiko! Ali bi lahko bralcem nazorneje približal Prekmursko zgodbo, pojasnil večpomenski podnaslov in nevsakdanjo literarno označitev »zgodovinjeni roman«? Roman PREKMURSKA ZGODBA je prekmurski v pravem pomenu besede, saj so življenjske zgodbe posameznikov in družin vzete iz prekmursko določljivega prostora in časa, tako da se ljudje lahko prepoznajo. Literariziral sem tisto preteklo, ki je za Prekmurce še danes najbolj sedanje. Tiste trenutke preteklosti, ki so dokončno artikulirali ljudstvo med Muro in Rabo in od katerega časa naprej ne moremo več niti za hip dvomiti o slovenskosti Prekmurcev, saj so našli samosvoj slo- Drago Kuhar nn m dejanskosti in dejstev, pravih imen in natančnih poimenovanj, učbeniškega zgodovinskega življenja, brez katerega Prekmurci zagotovo ne bi bili Slovenci ali pa vsaj zelo težko, saj so s čistokrvno slovenskostjo že zamujali in je le malo manjkalo, da se niso izgubljali v svoji majhnosti, ki pa se mi kaže kot mitološka veličina, tako da Prekmurca vidim kot velikega Človeka, ne pa kot malega človeka. Bivanjska mitološkost mi je vedno pravila, da preteklo ne more biti gola zgodovina in da preteklost nosi v sebi toliko barv, da se jih ne da kar tako predal-čkati, ampak je treba v njih zagledati nevidno kot vidno, zato se mi je zgodovina začela od besede do besede, od zgodbe do zgodbe vedno bolj kazati tudi kot mit, ki se prihodnosti za živi spomin lahko ohrani samo v knjigi, napisani v knjižnem jeziku, ker edino tega se cel narod uči in je samo on vsej naciji razumljiv. Literarnozvrstna oznaka zgodovinjeni roman je zato upravičena. Knjiga je zgodovinjeni roman o prekmurskem (slovenskem) protestantizmu. Govoriti o protestante®®; učbeniško, je preozko in ker je on mišljenje misel živetja, ker je on ^“1 meljski kot gruda, zatop^ va skrivnost posebne soM11 in poimenovanje Protestantki ni presenečenje, ampak čVI va eksistencialnavera.?1"1' rja ne doživljam zgoljge^j sko inAizko zgodovinski’A mi je Prekmurijana pravo f deželo, ki je več kotsamo^l Ija, je neskrita duša. Žel ? I Prekmurska zgodba pnp°".l k odkrivanju Prekmurca j Prekmurca Slovenca. I Se ti ne zdi, da si preiti do bralcev? O tem naj sodijo M Prepričan pa sem. J »preprosto« branj« ,^1 ločeno mero inte Knjiga si ne izbira1> pak bralci izbirajo M-Ni mit že sam po ^blf ' ven? Mit je vse®^ danes in nikoli m mljiv, še manj pa doživljati, čeravno'J določeno resnico to, kdor pa W jirn^ . približati, za tegaij odvečnega in P1' | Zdi se mi, da ^1* I mita precejšen oi in ustvarjanje P° eP jnsr' ■ tologjje nam ne r°k. Tudi po ljudski mi11A kot modrosti ne segam0 I in se je pogosto izogibaj Se v Prekmurski Zg^1" A Prepozna vsak Prekif^žJ Prepričan sem, dale dovolj berljiva in da bov 1 šel vsaj delček samega s1 J Pa bo vsaj prepoznal J sko zgodovinjeno židi^CI man seveda ni bilpi^AI Prekmurce, ampak za1 J vence, da bi vsi bolje SP I del prekmurstva. sr " I Poenostavitve pri nakazovanju honorarjev Ali računovodstva berejo nov zakon o davčnem postopku? Žiroračunov praktično ne potrebujemo več - Odprtih imamo lahko poljubno število računov - Gotovina na naš račun tudi brez računa - Obvezno pošiljanje obvestila o plačilu ob vsakem nakazilu - Kazni visoke tudi do 6 000 000 SIT! Časi so pač takšni, da si mnogi ljudje poleg redne plače - če imajo srečo, da plačo sploh dobivajo - poskušajo poiskati še kakšen dodaten zaslužek. Poleg vsega drugega truda je bilo do novega leta s tem povezanega tudi precej »papirnatega dela«. Za nakazilo avtorskih honorarjev ali plačila po pogodbi o delu je bilo še lani potrebno odpreti žiroračun, in to ne kjerkoli, ampak v kraju, kjer je imel prejemnik prijavljeno stalno bivališče. Mnogim je to povzročalo neprijetne preglavice, izgubo časa s prenašanjem denarja z računa na račun ali pa plačevanje nepotrebnih dodatnih bančnih stroškov. Nov zakon o davčnem postopku, ki velja od 1. januarja 1997, je na tem področju prinesel nekaj prijetnih poenostavitev. Navadnim ljudem po novem sploh ni več potrebno imeti žiro-računa. Pravna oseba ali zasebnik, ki nam delo plača, lahko plačilo nakaže kar na naš tekoči račun. Poleg tega nam mora vsak nakazovalec denarja takoj pisno sporočiti, koliko nam je nakazal in koliko je pri tem v našem imenu državi plačal davka. Ob koncu leta, ko se bomo lotili pisanja davčne napovedi, nam torej ne bo več treba čakati posebnega obvestila plačnikov našega dela o nakazanih dohodkih. Vendar pa žal tudi koristne novosti zaživijo šele takrat, ko jih ljudje spoznajo in se jih naučijo upoštevati. Ne le, da se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da imajo po novem lahko poljubno število različnih računov in da si dohodke lahko pustijo nakazovati na katerega koli med njimi - še celo v mnogih podjetjih in drugih or ganizacijah ne vedo, da se je zakonodaja spremenila, zato od sodelavcev še naprej vztrajno zahtevajo izpolnjevanje odvečnih formalnosti. Zato ne bo nič narobe, če novosti podrobneje in predvsem natančno predstavimo. Kaj vse se lahko izplača tudi v gotovini? Od 1. januarja letos lahko pravne osebe in zasebniki, če želijo, v gotovini (brez nakazila na račun) izplačajo tele dohodke: - plače in pokojnine, - povračila stroškov v zvezi z delom in v zvezi z opravljanjem storitev, - neobdavčene osebne prejemke iz 19. člena Zakona o dohodnini (npr. štipendije, razne denar- ne pomoči...), - plačila za opravljanje.sezonskih" kmetijskih del, - nagrade in podobne prejemke, če ne presegajo 11 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji iz predpreteklega meseca (v maju znese to 15.049,20 tolarjev), - dividende in udeležbo pri dobičku, če ne presega 30.000 tolarjev, - plačila za kmetijske proizvode, gozdne plodove, industrijske in druge odpadke ter izdelke domače in umetne obrti, ki ne presegajo 25.000 tolarjev. Vsa druga plačila za dobavljeno blago in druge obdavčljive dohodke morajo ljudem nakazati na njihove tekoče ali žiroračune pri banki oziroma hranilnici. * Plačilo z gotovino seveda ne pomeni, da nakazovalci ne obračunajo vseh davkov in morebitnih prispevkov. To morajo še vedno storiti, enako kot do zdaj, ko so nam morali nakazati plačilo na žiroračun. Obvestila o plačilu Navajeni smo, da ob plači dobimo tudi plačilno listo, iz katere je razvidno, koliko je bilo obračunanih prispevkov, koliko je zna šala akontacija dohodnine in koliko plače smo prejeli na svoj račun. Od 1. januarja pa morajo izplačevalci podobno obvestilo -zakon ga imenuje davčni obračun -poslati vsem, ki jim kakor koli izplačujejo obdavčljive dohodke. Če torej oddajamo poslovni prostor, opravljamo delo po pogodbi o delu, dobimo za svoje delo avtorski honorar... skratka, za vsak dohodek, ki je obdavčen z dohodnino, moramo domov prejeti tudi obvestilo o plačilu. Obvestilo mora vsebovati vsaj: - ime izplačevalca, - naše ime in davčno številko, - vrsto dohodka, - bruto znesek dohodka, - normirane stroške, ki so bili upoštevani pri obračunu davka, - davčno osnovo, - obračunano akontacijo dohodnine in datum njenega plačila, - obračunane in plačane druge morebitne davke (npr. prometni davek pri najemnini), - datum nakazila na naš račun. Prijazni izplačevalci bodo k tem podatkom dodali vsaj še znesek nakazila na naš račun in številko računa, na katerega so nam nakazali dohodek. Občani imamo namreč lahko več računov (tako tekočih kot žiro) in lepo je vedeti, koliko in kam si denar dobil. Ta obvestila o nakazilih bomo seveda shranili v isti predal ali škatlo, v katero shranjujemo druge papirje, ki imajo kakor koli opraviti z našo dohodnino (npr. račune, ki štejejo kot olajšava). Tako ob pisanju dohodninske napovedi ne bomo imeli težav s tem, kdo nam je koliko nakazal, koliko je upošteval stroškov in koliko je obračunal akontacije dohodnine, čeprav morda obvestila o celoletnem znesku izplačil tam nekje februarja ali marca 1998 ne bomo dobili (pa čeprav bi ga morali). namreč še vedno pr^A se sme proizvode, kifljj na oseba v svoji lasti' O Sovcu brez obračuna P^S davka le. če sepl"^01^ žiroračun te fizične ose J Če torej namerava j avto ali pa staropoblS A dobno, potem ne hib 1 "anjem žiroračuna. J ncPotrebnem plačici nega davka. Seveda P1 A čilo za te stvari ne S!t' p I Za dohodnino, čepra" / kazano na žiroračun’ I > 1 Pa šet0">J( Ne Kdo še sploh potrebuje žiroračun? Žiroračune lahko torej v splošnem kar lepo zapremo, saj jih tako rekoč ne potrebujemo več. Svoj žiroračun morajo imeti za dohodke iz dejavnosti le zasebniki, nanj pa ne smejo prejemati drugih dohodkov, ki niso iz dejavnosti. Tako na primer zasebnik - avtomehanik ne sme na žiroračun svoje dejavnosti prejeti tudi avtorskega honorarja za prispevke o košarki, ki jih piše za lokalni časopis. Honorar lahko prejme na kak drug svoj žiroračun ali pa na svoj tekoči račun. Žiroračun pa bomo prav tako še vedno potrebovali recimo pri prodaji avtomobila trgovcu z rabljenimi avtomobili ali pa pri prodaji kake svoje stvari v komisijski prodajalni, če se bomo hoteli izogniti plačilu prometnega davka. Zakon o prometnem davku vnlci zahtevan •-iko ali če vam česa w ( H več izplačati v t verjetneje bo, da k na vsak način na li tudi kaj, česar treba. Skušajte ji" D i denaja ne kaze. Wl(M, oziroma L , v obdavčljiv'^’ Z tevajte ob' zato, kerso kazni, kot |A' drugič Pa tom trebne napoveidhkoi’FstilStn koliko namen, d? 0? j stotkeolaPa f/ računi. D ^pik, .15. maj 1997 Ostanki židovske kulture v Prekmuiju j# 'jll1 Židje so živeli v sožitju z iti’ )S5 drugimi prebivalci 7' ---------------------------------------___________7777^7?/^^^--------------------' Ostali so le še sinagoga in šola v Len aVeljk pomen zidov za ^sojihusm^----------------------------------------------------------------------- 1 W)j skupnosti v Lendavi __________________________— '4----------------------—--------*_“77 sov prejšnjem m ^ats'komu se zdi prav neverjetno, v narodov in verskih skup- 'L: ’ Ma stoletja živeli predstavniki raz toleranca i <1 Kljub razlikam je bila med npm^ prizora, ko so e ’ l * Mi prijateljski odnos. Tako se nekater P luteranske l *Wamapo Murski Soboti sprehajali vodj so se marsikje ^upnosti in razpravljali o kaki temu prijateljevali in na n . I ^zaradi verskih razlik bojevali, so v Prekmurji j 1 ' ^rempodročju tudi sodelovali. L: Prekmuqe so se Židje začeli ' 4 u«''drugi polovici 18. sto-Ll G^ouajstarejšem podatku iz ' J so bili leta 1700 v Do-'t t1” 'st’rie Židje. PrVi Židje ’v Prekmurje iz Ma- ’ J e’ predvsem iz mesta Zalae- Ll uJ^iPrej so se naseljevali v 'd ^bPdremševBeltincih.Naj-'.OT Ita ■ na tem območju leta 3 med izgredi pa jo je skupil tudi >va- so fi. silna sredstva, ni bil nihče poškodovan. To pa še ni vse. Posebno napeto je bilo ob 18.10, ko so na- vijači Mure gostom, ki so se napotili proti njim, da bi z njimi obračunali, odvzeli zastavo. To so imeli za veliko ponižanje in nasprotujoča si tabora navijačev sta se spoprijela. Policija je morala spet ukrepati s fizično silo in gumijevkami. Navijač Maribora B. R. je vrgel navijaški boben, ki je zadel glavo policista in mu pozvročil hudo poškodbo, dvakratni prelom nosu, zaradi česar je moral seveda v bolnišnico. Osumljenca povzročitve hude telesne poškodbe so prijeli, prepeljali na policijo, ga »izprašali« in ga bodo prijavili državnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. »Poreden« pa je bil tudi B. F., prav tako navijač Viol, ki je pri odhodu s trubune s solzilnim plinom »pošprical« policiste in jih žalil. Prijeli so ga. privedli na postajo in pridržali do iztrezni-tve. Zoper njega bodo napisali tudi predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške. Š. S. Kapelski Vrh: V betonski prepust V sredo, 7. maja, kmalu po 15. uri seje zgodila prometna nesreča na Kapelskem Vrhu. Domnevni vzrok zanjo je neprimerna hitrost voznice osebnega avta Nataše K. Taje namreč zapeljala na levo stran ceste, trčila v betonski prepust, od koder je vozilo odbilo nazaj na cesto in je trčilo v osebni avto, s katerim se je pravilno po svoji desni pripeljal Franc K. Voznica Nataša K. se je hudo poškodovala. Pomurje: Nevarnost srnjadi Pomurski policisti so predzadnjo sredo obravnavali tri prometne nesreče, v katerih je nastala večja gmotna škoda. Neprevidni vozniki so namreč s svojimi vozili naleteli na srnjad, ki je nepričakovano pritekla na cesto, in jo povozili. Koristno bi bilo torej upoštevati prometni znak iz skupine znakov za nevarnost: »divjad na cesti«. Murska Sobota: Hišna preiskava Na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Murski Soboti so policisti iz Murske Sobote opravili 9. maja hišno preiskavo pri K. A. v Murski Soboti. Našli in zasegli so manjšo količino mamil, po vsej verjetnosti gre za heroin, in 100 ml metadona. Osluševci: Ne igračka, ampak pištola 15-letni Z. L. iz Osluševec pri Ormožu je pred dvema tednoma našel zračno pištolo, ki pa jo je nekdo predelal za streljanje malokalibrskih nabojev. V četrtek, 8. maja, seje s to pištolo »igral« v domači garaži in tedaj sta se mu pridružila sosedova otroka. Da bi odvrnil njuno pozornost, je dejal, daje pištola plastična in zato igračka. Eden mu jo je hotel iztrgati iz rok, nakar se je pištola sprožila in naboj je Z. L. zadel v spodnji del trebuha. K sreči poškodba ni tako huda, da bi bilo zaradi nje ogroženo življenje 15-let-nika, so ugotovili na zdravljenju v ptujski bolnišnici. Lucova: Vlomilec v trgovini Lastnik trgovine Ernest Ž. je oškodovan za 30.000 tolarjev. Tolikšno škodo je povzročil nezanec, ki je v noči z 9. na 10. maj vlomil v prodajalno v Lucovi. Vse kaže, da je šlo za strastnega kadilca, kajti protipravno je odnesel predvsem cigarete. Apače: S palico po glavi Mariborski policisti so v petek, 9. maja, ob 23.30 pripeljali k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Mariboru 32-letnega Branka M. iz Zgornjega Konjišča pri Apačah. Osumljen je poskusa storitve umora, kajti pol ure pred privedbo naj bi z železno palico večkrat udaril po glavi 29 let starega Jožefa F. iz Renkovec pri Turnišču, ki je spal v zapuščeni stavbi v Mlinski ulici v Mariboru. Domnevni storilec mu je povzročil hude telesne poškodbe in zaradi njih je na okrevanju v mariborski bolnišnici. Noršinci pri Ljutomeru: Oplazil ga je V soboto, 10. maja, ob 18.30 je po regionalni cesti, ki pelje skozi Noršince pri Ljutomeru, vozil avtobus. Ta je pri prehitevanju z zadnjim delom oplazil voznika kolesa z motorjem Stanka H., ki je nato padel in se hudo poškodoval. Šofer ni ustavil, zato policisti s terenskim delom skušajo ugotoviti, kdo naj bi hudo kršil cestnoprometne predpise in ogrožal življenje. Benedikt: Nesreča motorista 23-letni motorist Andrej Š. iz Čemšenika pri Zagorju ob Savi se je v soboto hudo poškodoval v prometne nesreči v Benediktu. Peljal se je po magistralni cesti iz Gornje Radgone proti Lenartu. V Benediktu je dohitel osebni avto, s katerim se je peljal 18-letni Miran R. iz Ihove. Ta je, ker je zavijal v levo, ustavil, zato je začel močno zavirati tudi motorist, a ga je začelo zanašati, padel je in motorno kolo je oddrselo v omenjeni avto, nato pa še v neko drugo osebno vozilo. Krog: Kje je kombinirano vozilo? Nekateri člani Brodarskega društva Mura Krog so bili prepričani, da se je njihova tekmovalna ekipa odpeljala na evropsko prvenstvo s klubskim kombiniranim vozilom Peugeot Boxer. Šele ko so ugotovili, da ni bilo tako, so utemeljeno posumili, daje avto, kije bil parkiran pred okrepčevalnico Kanu v Krogu, nekdo ukradel. To so tudi prijavili policiji. Še to: gre za vozilo bele barve, registrska številka je MS 67 03C. »Kombi« je imel na strehi prtljažnik z nosilci za prevoz štirih čolnov. Pomurje: JRM, pridržani in ilegalci Pomurski policisti so med 7. in 12. majem obravnavali 20 kršitev javnega reda in miru, od tega največ v zasebnih prostorih. Večina se jih je po prihodu policistov pomirila, štirje pa ne, zato so jih odpeljali v treznilnico. V preteklem tednu je bilo na mejnih prehodih spet zavrnjenih veliko tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za prihod v Slovenijo. Nekaj pa jih je pozneje prišlo ilegalno čez mejo. V notranjosti Pomurja sojih odkrili 12, v glavnem Romunov, in jih vrnili na Madžarsko. Pomurje: Cestna zapora Organizacijski odbor maratona treh src iz Radenec nam je poslal obvestilo o zapori cest. V soboto, 17. maja, bo od 14.40 do 20.40 za ves promet zaprta magistralna cesta na odseku Gornja Ra-dgona-Radenci-Murska Sobota. Voznikom priporočajo obvoz po cesti: Maribor- Ptuj-Ormož-Križevci pri Ljutomeru-Lendava- Madžarska. In seveda obratno. Prav tako v soboto bo splošna prepoved prometa na regionalni cesti R 350 Murska Sobota-Gederovci (in obratno), in sicer od 15.10 do 18.40. Obvoz za smer Moravske Toplice-Avst-rija bo po cesti Murska Sobota-Markišavci-Brezovci-Lemerje-Skakovci-Cankova in obratno. Prav tako bo v soboto v časovnih intervalih od 14.40 do 20.40 splošna prepoved prometa po nekaterih ulicah v Radencih, od 14.40 do 16.10 v Gornji Radgoni in od 14.40 do 19.10 v Murski Soboti. Vse udeležence v prometu prosijo za SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf ©080-1200 razumevanje. š. s. POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI n* glasbeni sceni vestnik, 15. Novice od tu... Prekmurska skupina Psycho-Path bo maja izdala nov album z naslovom Jiu Jitsu. Plošča bo v ekološkem ovitku, na njej pa bo deset komadov. Jiu Jitsu bo izšel v samozaložbi, za distribucijo pa bo poskrbela Panika iz Kranja. Sledila bo koncertna turneja v domačih logih ter nastop na festivalu v avstrijskem Wolfsbergu. Psycho-Path. so posneli tudi videospot skladbe Dehidrated. Tradicionalni Novi Rock, letos že sedemnajsti, bo septembra v Ljubljani. Skupine se lahko prijavijo do 15. junija na naslov: Radio Študent, Cesta 27, aprila 31, Ljubljana. Prijava za natečaj mora vsebovati: ime skupine, osebo za stike in naslov, posnetke z najmanj dvajsetimi minutami lastne glasbe, od tega morata biti vsaj dve skladbi v slovenskem jeziku, poimensko zasedbo in kratko biografijo ter tri črno-bele fotografije skupine. Mlada slovenska pevka Sanja Mlinar iz Velenja se že lahko pohvali z mnogimi uspešnicami. Na Belem albumu se predstavlja Portret skupine Offspring Skupaj odrasli Izjemno popularno glasbeno skupino Offspring iz Kalifornije sestavljajo štirje člani. Pevec in kitarist Dexter Holland se je rodil 29. decembra 1965. Njegovo pravo ime je Bryan, njegov oče dela v bolnišnici, mama pa je učiteljica. Dexter študira molekularno biologijo na univerzi Southern California, vendar še ni opravil vseh izpitov. Glasbo je začel poslušati v srednji šoli, ko mu je starejši brat posodil punk kompilacijo Rodney on the ROQ; nato je začel brati fan-zina Flipside in Maximumrock-nroll. Njegove najljubše skupine so Channel 3, Dead Kennedys, Creedence Clearwater Revival in Rolling Stones. Basist Greg K. se je rodil 12. januarja 1965 v Glendaleu. Njegovo pravo ime je Greg Kriesel, njegov oče pa je bančni investitor. Njegovi najljubši hobiji so kampiranje, igranje golfa in zbiranje klobukov. Po izobrazbi je finančnik, študij pa je končal na kolidžu Long Beach State. Za glasbo gaje navdušil prav Dexter, ki mu je predvajal punkovske plošče in ga povabil v skupino Manic Subsidal. Kitarist Noodles seje rodil Napoved koncertov v naši bližini Medtem ko se v Ljubljani vneto pripravljajo na organizacijo koncertov, na katerih bodo nastopili D. J. Bob, Caught In The Act in NOFX, pa si dotlej lahko potešite svojo glasbeno žejo z obiskom kakšne koncertne prireditve pri naših severnih sosedih. Tukaj je Vestnikov izbor: v klubu Orpheum v Gradcu bo 22. maja nastopila Glasbena uganka Helena Blagne ni prejela nobenega zlatega petelina, to ste vedeli skoraj vsi. Naša srečna izžrebanka pa je Gabika Pertoci, Lipovci 5 la, 9231 Beltinci. Nagrado bo dobila po pošti. Druge pa vabimo k reševanju naslednje glasbene uganke: V katerem nebesnem znamenju je rojen Jan Plestenjak? C Odgovor: _______________________________________ Odgovore postite do 23. maja na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in predlogov smo zelo veseli. Kupon št. 53 z Mojimi ulicami, nedavno pa je posnela video za najnovejši hit Plešiva. Oliver Antauer je izdal novo zgoščenko in kaseto z naslovom Ker sem zaljubljen. Dva srečna dogodka sta se skoraj združila, saj je nov material prvič predstavil 8. maja na Vrhniki, rojstni dan pa praznoval le dan prej. Oliver bo za naslovno skladbo kmalu posnel tudi videospot. ... in tam Na letošnjem festivalu Lolla-palooza bodo nastopili Korn, Tool, Tricky in Snoop Doggy Dogg. Organizatorji bi radi pritegnili tudi skupino Prodigy, vendar od nje zaenkrat še niso dobili nobenega odgovora. t J 1 * * Pearl Jam razmišljajo o ameriški turneji, ki so jo lani izpustili zaradi nastopanja v Evropi. Medtem je izšel njihov singl Hail Hail, na katerem je na B-strani doslej še neobjavljena skladba Red, Black, Yellow, pri kateri je sodeloval tudi kontroverzni košarkar Chicago Bullsov Dennis Rodman. 4. februarja 1966 v Los Angelesu. Njegovo pravo ime je Kevin Marianne Faithful, 29. in 30. maja bo Rocky Horror Picture Show, v soboto, 31. maja, pa bo gostovala znana nemška skupina Die Krup-ps. V nedeljo, 15. junija, prihaja Candy Dulfer, v sredo, 18. junija, pa skupina Erasure. Eden od vrhuncev junijskega dogajanja pa bo prav gotovo v nedeljo, 22. junija, ob 20. uri, ko bodo na oder stopili Biografija enega najbolj samosvojih ameriških Bazični Be Beck se je rodil leta 1971 v Los Angelesu. Njegovo polno ime je Beck Hansen, čeprav je nekaj časa nosil očetov priimek Campbell. Odraščal je v Los Angelesu, New Yorku in Kansasu, sedaj pa znova živi v L. A. na zahodni obali Amerike. Njegov oče je country glasbenik, njegova mama pa je Bibbe Hansen, nekdanja kitaristka znane punk skupine Black Flag in prijateljica znamenitega Andyja Warhola, sedaj pa lastnica kavarne Troy Cafe v Los Angelesu. Dedek Al Hansen je bil v šestdesetih letih eden glavnih umetnikov tako imenovanega Fiuxus gibanja. Beckova mladost je bila dokaj težka, saj je šolo zapustil že v svojih najstniških letih, tako da se je moral preživljati s številnimi priložnostnimi deli. Med drugim je fotografiral študente za njihove osebne izkaznice, bil je prodajalec v videoteki in otroški restavraciji s hitro pripravljeno hrano ter razna-šalec pohištva. Ves ta čas pa je vneto poslušal glasbo, še posebej Mississippi delta blues in avtorje, kot so Leadbelly, Charlie Patton in Bukka White ter skupini Sonic Wasserman, ima pa že sedemletno hčerko Chelsea. Maturiral je legendarni Leningrad Cowboys. Konec junija se bo Orpheum zaprl zaradi obnove, njegova vrata pa se bodo spet odprla 10. septembra in takrat bo na sporedu velika zabava, saj bodo za odlično razpoloženje poskrbeli irski MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo 0 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Na katerem otoku je letoviško mestece Baška? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 21. maja 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. \ KUPON ŠT. 15! Youth in Pussy Galore. Ob poslušanju starih blues albumov je začel igrati na akustično kitaro ter nastopati na ulici in v klubih Los Angelesa. Nato se je preselil v New York, da bi lahko hitreje sledil tamkajšnji glasbeni sceni Gre-enwich Villagea. Ko seje vrnil v L. A., je začel snemati svoje pesmi in še več nastopati na lokalnih koncertih. Kmalu ga je opazila majhna neodvisna založba Bon-gload in izdala njegovo pesem Loser, kije na radiu postala zelo popularna. Tako je Beck padel v oči in ušesa multizaložbi Geffen Records, ki se je odločila še enkrat izdati »Loserja«, to pa je bila prelomnica v Beckovi karieri. Kmalu se je pesem vrtela po vsej Ameriki in Evropi. Sam je sklenil, da bo nastopal samo z imenom Beck, ker si na začetku njegove kariere nihče ni mogel zapomniti njegovega priimka. Tako se je znašel na dveh velikih open air koncertih, najprej leta 1995 na tako imenovani Lollapaloozi poleg skupin Jesus Lizard, Mighty Might Bosstones, Elastica, Cy-press Hill, Hole in Sonic Youth, na srednji šoli Pacifica, ki sta jo obiskovala tudi Dexter in Greg. Njegovi hobiji so deskanje ter skateboarding in snowboarding. Bobnar Ron Welty se je rodil L februarja 1972, ima petletnega sina Trevona, bobne pa je začel igrati v osnovni šoli, v srednji šoli pa še saksofon. Po izobrazbi je elektronik, na njegovo glasbeno pot pa sta najbolj vplivala Lars Ulrich in Neil Peart. Skupini Offspring seje pridružil že s šestnajstimi leti in je edini, ki ni odrasel v Orange Countyju, od koder so drugi trije. Prvo skupino Manic Subsidal so ustanovili leta 1984, kasneje pa so se preimenovali v Offspring. Svoj prvi singl so v celoti financirali iz lastnega žepa. Pod svoje okrilje jih je najprej sprejela založba Epitaph Records, potem pa Columbia, kjer snemajo tudi Pearl Jam in Rage Against The Machine. Nastopali Oftspring FAN CLUB P. 0. Box 5956 Garden Grove, CA 92846 USA Power Dancers FAN CLUB Ferkova 10 2000 Maribor The Dubliners, ki so pred leti že nastopili v Ljubljani in navdušili. Če pa imate čas in možnost, lahko skočite še malo dlje, saj se na Dunaju obeta pravi koncertni spektakel. V dvorani Wiener Sta-dthalle bo 22. maja nastopil mojster svetlobnih efektov in laserskega showa Jean Michel Jarre. TOMO KOLES t i d J 1 j č » d n potem pa še junija 1996 na dvodnevnem koncertu, organiziranem v podporo neodvisnosti Tibeta. so že skupaj s skupinami, kot so Fugazi, Operation Ivy, Ramo-nes, Soundgarden in Social Di-stortion. Njihov najbolje prodajani album je Smash, saj se je v letu 1994 samo v Ameriki prodalo najmanj osem milijonov kopij. Poleg Smasha so izdali še albume: The Offspring (1979), Ignition (1992) in Ixnay On The Hombre (1997) ter single I Will Be Waiting For You, Black-ball, Born To Kili, Jennifer Lost The War, Out On Patrol, Ba-ghdad, Get It Right, Hey Joe, The Blurb, Come Out And Play, Session, Self Esteem, Burn It Up, Gotta Get Away, We Are One, Forever And A Day, Ali I Want, Way Down The Line, Smash It Up in Gone Away. Sodelovali so pri kompilacijah: The Big One, Punkorama Volu-me I, Batman Forever, Bored Generation in Go Ahead Punk ... Make My Day. T. KOLES Tu se je družil [ Pumpkins, Ras sijH chine, Foo Fig Chilli Peppers- Sodelovali^ "J nimi glasbeniki- K lew iz skupin® »i United States in Petra HadenJ^O ker that dog. J me:AWestern> talyConfus®c»h so pred mesecem začeli obnavljati kapelico t Prividoma končana do 25. maja, ko nq bi ob obnovo ‘ rPiice *■ proščenju pri kapelici le-to tudi blagoslovili. Z K ko so *¥ precej slabem stanju, so začeli že pred osmi-^“enjali strešno konstrukcijo in tako kapelico obvarovali PrWl dvema letoma s® naredili še hidroizolacijo, sedaj tarestavrir "anJ°Pasado ‘n obnavljajo notranji omet, elektroinstalacijo davska obči °,tar in '“P6' ®enar za urejanje fasade je prispevala len-*’za notranjo opremo pa Župnijski urad Lendava. Dela Ko i ^^bcnikiz Lendave. p^JožefRVedal lendavski žu-'^za nk™?’bo P° obnovi »imivejš^ °M°valce gotovo za-dej so kanP"vačuejša. Že do-P°8°sto ob-^VŽUnn^L11 tUr’Stb ki so si uradu sposo-Kani:°®ledali tUdi no-“kovali cel?1C0 so menda ob-ki ?80steie kot lenda-13,10 zanim>v-točka, ki ponuja oltar, ki je bil najbrž narejen ob gradnji kapelice. J. Gabor * mogoča tudi pogostejša bogoslužja in srečanja, v njej pa bodo lahko tudi sklepali zakonske d KOCIPER IZ ODRANEC - Vinko, j? J« Postal3?1 pravi) bil skoraj celo življenje zdoma, J je n kot sam pr; I I MURSKA SOBOTA -•---* Kot je določeno v predlogu letošnjega proračuna, bodo v mestni občini krajevne skupnosti oz. mestne četrti upravičene do sofinanciranja gradnje vaških cest in mestnih ulic, ki jih upravljajo, če bodo same zagotovile najmanj 70 odstotkov sredstev od predračunske vrednosti naložb. M. J. IŽAKOVCI - Turistično dru----- štvo Ižakovci je ob sodelovanju termalnega kopališča v Banovcih uredilo turistično kolesarsko stezo od t i. otoka ljubezni ob reki Muri v Iža-kovcih do omenjenega termalnega kopališča. Med potjo morajo kole-saiji prečkati reko Muro z brodom. M. J :. Kar 20 let je delal pri Vodnem go-Pa je prišel domov, je seveda delal na večji _ija, rojena 1923. leta, pa hnjila in vzgajala sinove: Jože a Loj- h tmj^0 M wečen zakon je opravil domač p n k ^atkoia < Zabvalno listino pa je jubilantom a, a Koc'Prova zdaj, na jesen življenja zmta sam , »iti na kmetiji je vedno dovolj delaje voljo zdrav moraš biti. - Fotografija. J. Zeru © v o H J klet v Cirkulanah in najstarejšo vinsko klet na Ptuju. Tam so pod vodstvom Janija Gonca pokušali starejša vina, med njimi tudi vino, staro kar 37 let! V spomin na prijeten in koristen izlet so se vi-nograniki fotografirali. F. Klemenčič .lonatokv v '“^eeirhbiimr je razvedeto, da tlm^J^Vtavzaprav zakoni st %a je omisVit ' Kmvorito se je ^^men prejet od / denarja. Medtem h so se pred dnevi spraševali Razkrižani in °sta čez reko Ščavnico na Razkrižju. če ga prosijo. Kovačija pa bo pri Horvatovih še dolgo - če ne drugače vsaj kot muzej. Besedilo in posnetek: JOŽE GRAJ se a. stneea že- Mojster Anton pred svojim kovaškim muzejem - ^nčakuje kakšen x družbene V kovaški muze) H bo žetet "robje (več kot sto so ši nekoč ‘ibnsvojem detu. I VH^^ta obrt doma ? jNi? baje naredit še VomočmV V Murski Soboti dograjujejo Župnijski zavod ■M vrtec, ki >dijo redovnice cerk L »Z Pripis k fotografiji: Kapelico naj bi obnovili do konca meseca. zveze. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi obnovljen baročni ZLATOPOROČENCA TER-NAR IZ NEDELICE - Jožef in Bara sta se poročila 1947. leta, v zakonu so se jima rodili: Štefan, Marija, Ana, Tončka, Cilka, Stanko in Jože. Zdaj pa imata že 18 vnukov in enega pravnuka. Ter-narjeva, ki sta sebe in svojo družino preživljala predvsem z delom na kmetiji, sedaj živita skupaj z družino sina Štefana. Jožef je bil svojčas domači tkalec, saj je tkal blago iz domače preje in s tem delom zaslužil kak dinar, ki je bil v veliki družini še kako dobrodošel. Zlatoporočni obred je bil v tur-niški župnijski cerkvi. Fotografija: J. Ž. Okrožno sodišče v Murski Soboti je 11. janauarja 1996 vpisalo v sodni register pod številko Srg 95/00139 Župnijski zavod, ki ima tako registrirane naslednje dejavnosti: dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje, drugo izobraževanje, socialno-varstveni programi in storitve, trgovina na drobno s časopisi in revijami, trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, dejavnost knjižic, dejavnost drugih organizacij, druge športne organizacije. Zavod že deluje v Murski Soboti v ulici Jusa Kramarja, kjer sestre (redovnice) Hčere Marije Pomočnice (HMP) vodijo vrtec, ki ga obiskuje okrog 25 otrok. Ostale dejavnosti pa doslej še niso zaživele, ker ni bilo primernih prostorov. Celo župnijska Karitas in svetovalna dejavnost sta v zasilnih prostorih v veroučnem domu pri cerkvi. Marsikomu je znano, da je Župnija Murska Sobota dobila vrnjeno v denacionalizacijskem postopku stavbo v Gregorčičevi ulici, kjer je bil nekoč dispanzer TBC, nazadnje pa je v njej domoval Potrošnik. Medtem je župnija z lastnim denarjem renovirala celotno ostrešje (kritina, žlebovi, ostala pločevina in dimnik), kar je stalo 3.800.000 tolaijev. V začetku letošnjega leta pa je podjetje Seping iz Murske Sobote izdelalo načrte za renoviranje notranjosti in za dozidavo. Medtem so dela, ki jih opravlja lendavski Gidos, že stekla. Prenovili bodo 793 kvadratnih metrov obsegajočih prostorov stare stavbe in prizidali 547 kvadratnih metov velike nove prostore. Dela bodo izvedena (zaradi premalo denarja) v dveh fa--zah. Tista, ki jih nameravajo opraviti v prvi, bodo stala 38.382.000 tolaijev, druga faza del pa je ovrednotena s 30.957.000 tolarji. »Ker ugotavljamo, da župnija sama s prispevki vernikov ne bo zmogla financirati tako velikega projekta, v katerem se bodo odvijale družbene dejavnosti, koristne za vse državljane soboške občine in celotne pokrajine ob Muri, se obračamo tudi na vašo ustanovo oziroma firmo, če bi po svojih zmožnostih prispevali delež, da bomo začeta dela končali v dobrobit vseh nas, zlasti pa našega mladega roda,« je v vljudnostnem pismu zapisal soboški župnik g. Martin Horvat. Skupina članov Društva vinogradnikov Radgonsko - Kapelskih goric je bila pred kratkim na ekskurziji pri vinogradnikih v Haloških goricah. Na Turškem Vrhu so si ogledali sodobno kmetijo in vinsko klet družine Janžekovič, kjer so jih tudi pogostili. Ogledali so si tudi Hebrovo Pogled s cerkvene strani na župnijski zavod v Murski Soboti. Na levi strani je risba stare stavbe, ki jo bodo prenovili, na desni pa prizidek. Objekt je projektirala dipl, arhitektka Tanja Borovšak. Ob letošnjih velikonočnih praznikih pa je Župnija Murska Sobota izdala tudi letak, v katerem je predstavljena načrtovana dejavnost župnijskega zavoda, ki pa še nima imena, zato bodo tudi dobrodošli predlogi, kako (ali po kom) naj bi se imenoval. Lavra namreč ni ime zavoda, ampak se tako imenuje vrtec, ki ga vodijo redovnice HMP. »Že lani smo začeli zbirati sredstva. Iskrena hvala vsem, ki ste se takoj odzvali. Izračunali pa smo, če bi vsaka katoliška družina soboške župnije darovala 24.000 tolaijev, potem bi zbrali skoraj zadosti sredstev. To, da bi vsaka družina darovala, pa je skoraj nemogoče, in to zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. Naj vsak daruje, kolikor zmore. Vsem pa naj bo pred očmi, da pripravljamo zavod, v katerem bo največji del uporabljen za vrtec, mladino in Karitas ...« Ljudje dobre volje naj bi torej prispevali po svojih zmožnostih, zato ne sme motiti položnica, ki so jo nekateri dobili skupaj z letakom. Prav gotovo pa bodo tudi dobrotniki, ki bodo dali kaj več. Tisti, ki bodo prispevali 100.000 tolarjev, si bodo pridobili naziv boter. Š. SOBOČAN teljsko pa izdeluje razne okrasne predmete in kaj postori drugim, PUCONCI - Sestal se je iniciativni odbor za ustanovitev kultur-— no-turističnega društva v Puconcih. Med prvimi nalogami bo pridobivanje članstva, priprava osnutka statuta in sekcijski način delovanja, saj nameravajo ustanoviti kulturno, turistično in žensko sekcijo. V kratkem bodo sklicali občni zbor, imenovali novo vodstvo in sprejeli nov društveni statut. M. J. ZLATOPOROČENCA - 27. aprila je bila na matičnem uradu v Mačkovcih slovesno potrjena 50-letnica trajanja zakonske zveze zakoncev Kerčmar iz Kuštanovec 68. Ludvik Kerčmar, zdaj star 78 let, je Odraščal v kmečki družini. V drugi svetovni vojni je bil dvakrat ujetnik in ranjen. Po osvoboditvi je več let občasno (sezonsko) delal v Avstriji, drugače pa se je razdajal na domači kmetiji. Žena Marija, ki je stara 68 let, pa je bila ves čas v glavnem doma, delala na kmetiji in skrbela za družino. V zakonu sta se jima je rodili dve hčerki, žal pa je ena le nekaj ur po rojstvu umrla. Kerčmarjeva preživljata jesen svojega življenja s hčerko Marijo. Za zlatoporočenca je Ludvika in Marijo razglasil župan Občine Puconci g. Ludvik Novak. - Š. Zelko. 16 Reportaža vestnik, 15. »Kuran kursuma, ve imam hatipime dokunma« Istanbulske demonstracije: zai š©3stw?! Za tiste, ki nismo »rojeni za turiste« - Nedeljsko popoldne - Skozi policistkine roke - Ponorele ženske z zakritimi obrazi - Med svobodo do odločitve in svobodo, kot jo ženskam ponuja islam Slab turist Če človek ni vodljivo bitje, ki bi ob pogledu na orjaški most čez Bospor, ki povezuje dve celini, ali ob azijskem delu Istanbula, v katerem vam na majico nalepijo nalepko »Welcome to Asia«, ali ob pogledu na številne mošeje in druge civilizacijske spomenike »vzdihoval« od vzhičenja ali od vodnikovih razlag, potem lahko dobi občutek, da gleda turistično TV-oddajo. Seveda se lahko zabava na velikem bazarju, ko s prodajalci »handla« za ceno te ali one kožne umetnine, tega ali onega svilenega metra. Brez skrbi, »kdo bo koga«, prinese prodajalcu vedno dobiček, lahko pa se izogneš plačilu »turistične takse naivnosti«. Da so nekateri Slovenci res mojstri barantanja, predvsem tisti z bosanskimi izkušnjami, smo doživeli. Na angleščini. Zahtevajo svobodo v šoli. Toda kakšno? Zahtevajo versko šolo. Osemletno obvezno izobraževanje, za katero se imajo Turki zahvaliti predvsem prvemu pre- salno nositi znak protestnikov. Nataša na turškem fotoreporterju preizkusi najino pripadnost. Čeprav ni slep in bi moral videti, kakšen »mašin« ima v rokah, naju Divje ženske Ženske - ki običajno sramežljivo gledajo v tla, zakrivajo svoj obraz, da bi ga ja kdo ne videl, in tako izpričujejo svojo versko pripadnost in s to poslušnost družinskemu poglavarju, moškemu -so vzklikale parole za »svobodo odločitve«. Iz njih vre. Fanatizem. Drugi obraz skrajnosti. Imamove besede, podložene v ritmu bobnov. Agresija narašča. Zastavice turške države, dvignjene v nebo. Alah. Obrazi, ki tulijo. Nočejo »liberalnosti«, ki jo je uvedel Ata-turk. Zahtevajo izpolnitev predvolilnih obljub. Fundamentalisti so sploh pa so Turki v tem delu mesta poligloti, in če ne zanikate, da obvladate jezik »bili smo nekada ista država^, potem je cena izdelka že za tretjino nižja. Ne razburjajte se, Turki vam bodo kljub temu prodali vodo... dsedniku Mustafu Kemalu Ata-tiirku, naj bi se razdelilo v splošno petletko in izbirno triletko. Tako bi lahko šolarji zadnja tri leta obiskovali versko šolo njihovega »imama«, ločeni od »brezbožnih« otrok drugih religij. okvalificira za turistki. O. K. Postaviva se v vrsto za policijski pregled. Levo moški, na sredi ženske, desno skozi kordon. Turistki gor ah dol, najina pot je sredinska. Policistka me zagrabi in pretiplje. No, to pa je kot v kakšnem ame- jim za njihovo podporo očitno obljubili preveč. Vojska vztraja pri enotni osemletki. Je v ritualu zakritosti svoboda? Je razlika med »evropsko svobodo« in njihovo svobodo samo v skrajnosti? Verski pouk - Slovenci smo dvignili prah, ko je šlo za vprašanje religioznega pouka v šoli. Prepričani, da mora biti »splošna« izobrazba enaka za vse. Nihče ni demonstriral za pouk religije v šoli. V čem je več svobode, v splošnosti ali religioznosti? Človek je svoboden samo, če ima alternativo. Toda ali je alternativa muslimanske vzgoje tista, ki ponuja »svobodo« ženskemu poko-lenju? Za tiste, ki smo radi neubogljivi, že ne. Zato ostaja bitka za njihov verski pouk stvar, ki ji hkra- ti moraš reči da in ne, da kot pravica izbire in ne kot alternativa, ki bi jo morali izbrati sami. Nedelja Jah, tudi nedelja je gospodov dan, pomisliš ob trumi Turkov in s feredžo zakritih Turkinj, ki se zgrinjajo na trg v bližini Modre mošeje. V islamsko najbolj liberalni državi, v najbolj evropskem turškem mestu se valijo islamski fundamentalisti. Transparenti, ki jih ne razumeš. Tu in tam kakšen v Policistki zaigrava turistki Kordoni policistov. To sva letos že nekajkrat doživeli. Ograje, da »ovce« ne zaidejo. Od »fundamentalista« izprosim priponko. Sem torej na strani »svobode do izbire«. V hlačah in z lasmi na soncu se mi vendarle zdi preveč paradok- riškem filmu. Da se turistki ne spremenita v teroristki. Obe imava dovolj temne lase. Zajadrava med demonstrante. Napačen špalir. Izrineva se iz moške množice. Čudno gledajo. Imam vzklika parole. Množica se ogreva. Skandirajo. Med moškim in ženskim špalirjem prostor za novinarje. Ko naju hočejo popisati, se prezentirava kot turistki. 15. maj 1997 17 Moj kraj v mojem časopisu »vec in (edi- veterino. Tedaj konjev (kobil) najbrž ne bodo imeli le za razplod, ampak tudi za jahanje, tekmovanje ... Lep pozdrav z obiska v Mali Nedelji. ŠTEFAN SOBOČAN V Bodislavcih, Bučkovcih. ^sovcih, Kuršincih, Mora-7 m Mali Nedelji živi v 460 »Podinjstvih 1.300 ljudi. Pred-Mala Nedelja Vilko aJe povedal, da so v prejem obdobju posodobili ve-stiliSet°S Pa bodo prepla' ^oKursinci-MalaNede-rn?"3 novo asfaltirali 850-Kurši '°dsek Mala Nedelja-vM?vvas)^ naj bi Potreb dobili tudi zelo tralo n°Vo telefonsko cen-drupiblCe- pa 'majo še veliko kdaj (innaCrlov' O njih morda &^daipa le poglejte. 'MonedeS SVeC nap'Sa' P°d nedeljske razglednice«! ^0 »e, konV'an' ze'ene bratovšči-^'kovci v lovske druzine 'm* 64''?J,deluje že 50 letin ^■^osta Al 1,1 dva častna čla‘ Ukv , °iz Jaušovec in (edi- .. . . „ „„ kuoili 3-hektarsko zem- Lovci imaja3.800 hektarjev lovnih povrsim le p in bodPo zasadili s koruzo, iim?"™ So rem,ze zaradi gojitve male divjadi in srnj • njihovimi pridelki. Zanimanje za %lt v nkmutic ne bodo «čitati’ da Se d''iad ^ehranJTmo« biti več lovcev, kot je možnosti za 'M S* elanov je veliko, a so letos sprejeli le dva, saj ne more biti lub‘lejni fotografiji so lovci pred domom v Radoslavah. 'viinaKK?' 'h^^elji u-vSilI’ ki i ' je pri z* krajevno središče in župnija, imajo štiri gostišča. Najdaljša gostinska tradicija ki'" ^Pn j J . avčevih. Svojedni sta imela gostilno in mesnico Ferdinand in Amalija Zadra-šeJ- Wd®0 »< nje8°va žena Marija, zadnjih 15 let pa vodi lokal Ferdinandova vnukinja Tina lik"? kiha|"' i^sem u°n’aga nov življenjski sopotnik Anton Krajnc. Ob starem lokalu stoji nova gosti-? MlaS zato pač gostje prihajajo še v staro gostilno. Tudi člani malonedeljske go-a,*ija X ^enn" ®stano*ljena pred 70 leti, radi popijejo kupico vina v družbi prijazne gostil-°V*čič ci , erih organizacijski vodja je Alojz Kosi, po strokovni - glasbeni - plati pa jih ’M Zelijo podmladka. S^Ig^jT/^3 KAiSjH let Otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Mali Nedelji, niso kar tako! Na šoli imajo konstruktorski, prometni, literarni, dramski, glasbeni, biološki in najbrž še kak drug krožek. Sodelujejo na vseh tekmovanjih na območju občine Ljutomer, regije in nemalokrat se uvrstijo celo na državna tekmo--vanja, kjer se prav tako dobro odrežejo. Malonedeljska šola je imela dvakrat prvaka v Veseli šoli in znanju nemškega jezika. Na fotografiji je na najvišji stopnički Martina Peršak, ki je bila naboljša na tekmovanju v krosu v Moravskih Toplicah. Na mladih svet stoji, pravimo, zato jim odrasli skušamo ustvariti čimboljše možnosti za izobraževanje. Otroci iz Male Nedelje in okolice, ki obiskujejo tamkajšno šolo in varstveno ustanovo, bivajo v zares lepih prostorih. Ugodno in najbrž varno pa je tudi prihajaje v šolo in odhajanje domov: veliko se jih vozi z avtobusom. Ena od vzgojiteljic je varno privedla malčke z rumenimi ruticami čez cesto (»odrasli« so seveda prišli sami) in potem je počakala tako dolgo, da je pripeljal avtobus, potem so varno vstopili in se odpeljali v domače kraje. Je kdo, ki ne pozna skupine ljudskih pevcev, ki nastopajo pod imenom Fantje od Male Nedelje? Delujejo že osmo leto, vodi pa jih Ludvik Rudolf. Leta 1993 so izdali glasbeno kaseto, na kateri je šest pesmi njihovega vodje. Nastopajo na različnih prireditvah v različnih krajih, v svojem pa radi sprejmejo goste. Tako je bilo v nedeljo v Mali Nedelji že šesto srečanje ljudskih pevcev in godcev Pomurja, na katerem je sodelovalo 16 skupin. Na fotografiji so od leve proti desni: Peter Domiter, Anton Ritonja, Franc Bitežnik, Rudolf Budja, Ludvik Rudolf, Andrej Tancus in Dominik Rudolf. V družini diplomirane pravnice Jelke Rostaher, po domače Senča-ijeve, se ukvarjajo z računalništvom, saj imajo v ta namen družbo z omejeno odgovornostjo; vse pa kaže, da bodo dejavnost razširili še na vzrejo konj. Za zdaj imajo tri kobile slovenske toplokrvne pasme in - pričakujejo naraščaj. Kako pa bo v prihodnje? Verjetno bodo sčasoma uredili večji ranč, saj se za konjerejo zelo zanima tudi hčerka Ana, ki študira 18 Reportaža vestnik, 15. Avstralija - Novi svet s tradicijo(2) Avstralija je tako redko poseljena, da ni težko graditi velikih, a nizkih hiš. Skoraj povsod naletiš na pritlične, atrijske. Izjeme so n - kot na primer središče Sydneya, kjer je nekaj stolpnic. Predvsem bank in zavarovalnic, saj je mesto avstralski finančni center. Nekoč je bil prestolnica Avstralije, podobno kot je bil to tudi Melbourne. Pa so se modreci odločili, da zaradi večnega rivalstva med največjima mestoma na celini zgradijo tretje, ki je glavno mesto danes, pa ga nihče pošteno ne »obrajta« - Canberra. Koliko velja, priča že dejstvo, da v Canberri ne premorejo mednarodnega terminala na letališču, torej lahko Evropejec pride v prestolnico Avstralije le prek enega od omenjenih (ali katerega tretjega) najvplivnejših mest. Sydney je kozmopolitsko mesto neštetih zalivov (mestne obale merijo 230 kilometrov, kar je skoraj za 10 slovenskih obrežij), mnogi ga prištevajo med tri najlepša na svetu. V mestu s štirimi milijoni prebivalcev je kar 137 narodov, med njimi šest tisoč Slovencev. In ker so tekmeci v Melbournu že imeli olimpijske igre (leta 1956), ni vrag, da jih ne bi priredili tudi v centru Novega južnega Walesa. Zgodilo se bo leta 2.000, v predelu Homebush že gradijo nov olimpijski stadion in zagotavljajo, da bodo to igre, kjer se bo vse dogajalo na enem mestu (mimogrede: tudi sydneysko letališče je praktično v središču mesta). Olimpijski predračun Marija in Mirko Ritlop - prva generacija prekmurskih Avstralcev, ki se v mislih vedno znova vrača v domovino. Z drugo in tretjo je čisto drugače ... znaša 6 milijard dolarjev, poznavalci pa vedo napovedati, da bo presežen vsaj za polovico. A Slovenci smo na prireditelje To pa je pogled s slovenske strani na pravkar splavljeni cmureški murski mlin. Kumpa torej že plavata, med njima pa je tudi mlinsko kolo. Tisti, ki poznajo murske mline, menijo, da je videti malo. Morda pa je to le optična prevara, ker še na glavnem čolnu ni mlinske hiše, v kateri bodo mlinski kamni in druga »postrojenja«. To bodo kmalu postavili in nekje sredi tega leta bo tako spet na Muri prvi pravi mlin. Ta, ki je pri nas v Veržeju, ni pravi, kajti na vodi je le pogonski mehanizem, vse ostalo pa je na kopnem. No, v Iža-kovcih pa naj bi letos prav tako (kot v Cmureku) splavili vsaj kumpe. Fotografiral: Š. SOBOČAN vendarle jezni, saj nimajo proge za tekmovanje kanuistov in kajakašev na divjih vodah, kjer smo nazadnje dobili medaljo -kot kaže, teh dsicplin na 01 v Sydneyu ne bo. Seveda je med sydneyskimi Slovenci tudi veliko rojakov, ki jih je zaznamovala murska pokrajina. Ritlopova (Marija, doma iz Srednje Bistrice, in mož Mirko, ki se v mislih vedno znova vrača v svoje Črenšo-vce) sta danes za naše razmere relativno bogata, živita kakšne pol ure avtomobilske vožnje iz središče mesta in imata vse, kar narekuje sodobna potrošniška civilizacija, ob tem pa še preskrbljene otroke. »Predragi človek,« mi je ob bogati večerji, ki jo je pripravila Marija, dejal Mirko (še enkrat hvala, saj domače goveje juhe, bučnega olja in retašov sicer v Avstraliji nismo mogli zaužiti), »v tujino ne bi šel nikoli, če ne bi moral iti za zeta. In sem si mislil, zakaj bi bil vse življenje kot pes, saj so bili njeni starši še mladi. In sem rekel svoji ženi: mati, poberiva šila in kopita, greva kamorkoli, samo doma ne ostaniva! Vsi so šli, pa sva šla še midva! Takrat, leta 1959, sem vedel samo, ga moramo prek Kučnice. Pričakoval sem, da ne bo tekel med. Posebno v Steier-marku (Avstrija) smo bili kot sužnji, kožo bi vlekli z nas, če bi mogli. Ko pa smo prišli v Avstralijo, smo garali in »šparali« vsak peni. Uspelo je in zdaj se nam dobro godi. Ampak Avstralija ni Slovenija.« Marija se živo spominja dneva, ko sta se z možem odločila, da vzameta bicikla in hčerkici ter odrineta v neznano: »Bilo je ponoči. Enkrat je padla s hrbta ena, drugič druga. Po tisti temi sva ju pobirala in iskala med pšenico. Ko smo blodili po Kučnici - kar trikrat smo zašli -mi je starejša rekla: Mamika, nikar me ne vrzi v vodo ... Hudo je bilo, in če bi takrat moj atek to vedel, bi peš prišel po nas. Toda nihče nas ni podil od doma in morali smo potrpeti.« Znano je, da so naši emigranti poprijeli praktično za vsako delo, ki je bilo na voljo. Čeprav je Mirko izučen čevljar, se je v Avstraliji preživljal z gradbeništvom, imel je svoje podjetje. Očitno uspešno, saj zdaj tretje leto uživa v pokoju in premišljuje o naslednjem: »Doma imej hišico in vsak mesec pokojnino od tukaj, pa živiš kot kralj. Čuj, kaj načrtujem, če Gradnja murskega mlina v Cmureku v Avstriji (spomnili se boste naše fotoreportaže pod naslovom Rad bi živel kot mlinar na Muri) napreduje, kot so si bili zastavili in v petek so mlin že splavili. No ja, ne ravno celega mlina, ampak »le« dva kumpa in mlinsko kolo. In kako so to storili? Čolna so povezali s trami ne le zgoraj, ampak tudi spodaj, potem pa vse to po posebnih (spustnih) tramih, na katerih so bili leseni valjčni »ležaji«, postopoma z jeklenimi vrvmi, privezanimi za mlin in stebre na kopnem, spuščali na gladino reke. Šlo je sila počasi. Še preden so to storili, je bilo nekaj nagovorov, igrala je pleh muzika, za srečo pa so razbili tudi steklenico šampanjca, kot je sicer navada ob splavitvi ladij. Ena najbolj slovitih mestnih plaž Bondi Beach silikonske nadaljevanke Obalna straža). Kopanje tur mogoče, ne pa zaradi silovitega vetra, ki je P1® dite? bom zdrav: tam okrog Beltinec bi kupil eno hišico. V njej bi lepo živel, ko bi se naveličal, pa bi šel spet malo sem, k otrokom. Ko pa bi ti želeli v Slovenijo, imajo kam priti, ker naši otroci zelo radi gredo domov.« Posebno obe je bila v 81°*® v mlajša štinij rujev rojeni s stralski, saj Je šev le enkra • Kings Cross - če omeniš ta predel Sydneya, se saj velja za najbolj rdečega v velemestu. Pa nc yrStnil pak zavoljo množice javnih hiš in možnosti razn tis Zjutraj se vsaj nekateri hladijo v vodi - kot m°za^cin & fontan. Kings Cross živi podnevi zaspano in P° se šele s prvim mrakom ... u ^nik. 15. maj 1997 Zr as veti ^MURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO zdravilne skrivnosti človek je sam sebi najboljši lekarnar, če se zapusti, te sreče Oroga: Krhlika, navadna (Rha-*islrangula). Uporabni del: Skorja. Raba v prehrani: Svet Evrope »mrščav skupino naravnih za-čimbN 4. To pomeni, da jo opre-Wie kot začimbo, za katero ob-W še premalo podatkov za raz- v skupine N 1, N 2 ali N 3. 'z Prie skupine se dovoljuje do-^ianje živilom brez količinskih Wejfev, iz druge v majhni količini zmožno omejitvijo zeliščnih učin-v izdelku, iz tretje pa z opo-t^lom, dani na voljo dovolj poda-za zanesljivo oceno strupe-Posti. ipliščna raba: Ima blage od-lastnosti in se po ljudskem '1'očilu uporablja proti zaprtju. , njenim vplivom se tudi izloči žolča. Je sestavina številnih ^'adanskih mešanic za čiš-krvi in odvajanje strupenih Uteleša. ^erek za odrasle: Čajni . ™k, pripravljen kot prevretek A' do dva in pol grama zdro-l om6 m eno 'eto uležane skorje I ’^Wm. I dognanja: Zdravilni ’ i Wsk' *ozidi. Njihove ' 'astnosti so dobro zna-l jjj 6 Pa natančen mehanizem l preSn v’ glikozidni ll laikom ■ najbrž nastanejo v » črevesu in pridejo po krvi v 11 s0om ^gl Pa nastanejo II °O)o bakterijskih encimov d.d MURSKA SOBOTA Mesni zvitek s sirom šele v debelem črevesu, vsekakor pa oboji z učinkom na živčni splet v mišičnem sloju debelega črevesa spodbujajo in jačajo črevesno gibljivost, zaradi katere se blato potiska naprej, postaja tekoče, odvajanje pa pogostejše. Učinek se pojavi po 6 do 12 urah. Stranski učinki in strupenost: Niso omenjeni niti za krhliko niti za vsebujoče frangulozide, vendar ni pričakovati, da bi bili dosti drugačni kot po antrakinonskih glikozidih iz drugih rastlin, na primer šene. Čezmerni odmerki lahko privedejo do driske z večjo izgubo vode in kalija, čemur sledi zmanjšana gibljivost, tej pa ohromelost debelega črevesa. Dolgotrajna raba lahko povzroči bolestno mršavost, skrivenčenost prstov in izgubo nekaterih pomem- bnih beljakovin v krvi. Kot za večino odvajal tudi za krhliko velja, da zloraba vodi v odvisnost: brez njih črevo ne more več normalno delovati. Prepovedi in opozorila: Droga ni primerna za bolnike s črevesno zožitvijo ali neprehodnostjo, ker lahko poškoduje črevo, prav - potrošnikov H3 dO^^* ’ Mufija - ne Pa de,° ' ^a'a in Sonja iz Velenja 2 » e 'n s'a ’ska'' S a" zaslužka. Zasle- ” “glasov v Salomono- M "0: “"'■a z naslednjo vsebi-Al zaslužek okoli A n i za delo na vašem ■ lem ^vert, takoj-W t “““stavno, hitro in bistev. ... i ^*niave Sohi >ata Tržnica Ljutomer Sv s s X K. O s 133 170 210 660 236 96fl 320 660 3«o 28 '90 230 16o 100 3flo 26o ?9o 3Oo 160 160 180 300 • 600 280 350 600 50 220 200 300 240 250 20 «00 s , “i O < O 320 600 400 260 250 300 300 600 600 <00 Caj za odvajanje tako ne, ko je vnet slepič in ob drugih črevesnih vnetjih. Pretirana raba zaradi pomembne izgube kalija zveča delovanje srčnih glikozidov, na primer digoksina. An-trakinoni reflektorno zvečajo prekrvitev organov v mali medenici in lahko povzročijo ginekološke težave, zato jih nosečnicam ne priporočamo. Četudi se izločajo v materinem mleku, je po običajnih odmerkih njihova količina v njem ponavadi nezadostna za nastanek krčev in driske dojenčka, vendar so na voljo še varnejša odvajala, ha primer polnilna. Lahko se obarva seč, kisli rumeno-rjavo in alkalni rdeče, kar moti nekatere diagnostične teste. Lekarniško mnenje: Odvajalne lastnosti frangulozidov, ki so glavna kemična značilnost droge, upravičujejo zeliščno rabo krhlike kot odvajalnega sredstva. V pravih odmerkih je blago in zanesljivo odvajalo, ki poprime v debelem črevesu, odvaja pa več dni zapored. Učinek nestandariziranih pripravkov, se pravi z neizmerjeno zdravilnostjo, je nepredvidljiv, zato jih ne priporočamo. Skorja, ki ne odleži vsaj eno leto, povzroča trebušne krče. Za preprečevanje in ob zdravljenju zaprtja priporočamo hrano, ki vsebuje veliko neprebavljivih snovi, na primer zelenjavo, solato, črni kruh in otrobe. Z odvajali, tudi s krhliko, je treba prenehati, čim se odvajanje uredi. Sklep: Ozdravitev je očiščenje, praznik zdravja in lekarnarjeva vrnitev! Janez Špringer, mag. farm. Potrebujemo: 40 dag (2 kosa) globoko zamrznjenega listnatega testa, 40 dag mlete govedine, srednje debelo čebulo, 3 žlice olja, 1 večjo ali 2 manjši zeleni papriki (lahko iz zamrzovalnika), 1 žlico goste paradižnikove mezge, poper, 1 žličko soli in za vsak kos testa 2 trikotnika po 25 gramov topljenega sira, rumenjak za premaz zvitka. Globoko zamrznjeno listnato testo odtajamo pri sobni temperaturi in ga razvaljamo v dva 40 x 45 cm (približno) velika pravokotnika. Čebulo drobno sesekljamo, paprike narežemo na drobne kocke in skupaj dušimo na olju, da se zmehča in postekleni. Mesno sekanico začinimo s paradižnikovo mezgo, soljo in poprom, dodamo dušeno čebulo s papriko in vse pregnetemo z vilicami. Ta nadev razdelimo po testu. Sir narežemo na majhne kocke in potresemo po mesni masi. Na zunanjem robu pustimo pas praznega testa, da se nadev med peko ne bo izcejal. Zavitek rahlo zvijemo, konce na dveh straneh pa dobro stisnemo. Preden ga postavimo v pečico, ga premažemo z rumenjakom. Pri 220 0 C ga pečemo prvih 10 minut, nato znižamo temperaturo na 180 ° C in pečemo še 35 minut. Ko vzamemo pečen zvitek iz pečice, počakamo 5 minut, nato ga režemo in še vročega ponudimo. Cilka Sukič Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 50 avtomobilov, prodali pa so štiri. Znamka Renault Clio 1,4 RT Honda Civic 1,5 Renault 19 RT Ford Eskort GolfCL-D Renault 4 GTL Passat GL 1,8 Renault 5 Five Golf 1,3 Letnik prev.km. Cena 1994 65.000 13.300 DEM 1990 61.000 12.000 DEM 1993 33.000 15.990 DEM 1992 55.000 13.400 DEM 1996 14.700 20.000 DEM 1990 126.000 2.500 DEM 1990 84.000 14.900 DEM 1995 22.700 11.200 DEM 1986 120.000 5.300 DEM ’00 120 180 200 260 650 260 980 340 650 400 30 200 180 100 300 250 200 280 24 600 350 260 250 280 360 600' 600 280 400 700 Poklicali sta neko telefonsko številko (navedenih jih je bilo več) in kmalu po razgovoru sta dobili fotokopirano obvestilo, da gre za pošiljanje kuvert, da je delo plačano vnaprej, da bodo dobrodošle izboljšave, naj izpolnijo prijavnico in naj pošljejo 1.000,00 SIT na priloženi naslov, nakar bosta dobili gradivo in navodila za delo. Gospe sta poslali »jurja« in dobili naslednje navodilo: Spoštovani: Narediti morate kot vsi. V Oglasnik dajte svoj oglas, da nudite delo na domu. Ko bodo od vas prejeli Okrožnico, vam bodo poslali prijavnico in denar v kuverti, vi pa jim morate nazaj poslati navodilo. To delo je po zakonu dovoljeno! Navodilo si fotokopirajte! Želimo vam veliko uspeha! Z roko pa je pripisano naslednje: Prav za denar gre, ne za delo in denarje to, kar potrebujemo. Tudi sama sem dobila to navodilo, potem pa sem poklicala Salomonov oglasnik in oddala oglas in že tedne imam delo in denar. Če pustite tel. številko, boste imeli več dela, če pa oddate hišni naslov, boste imeli 5-7 kuvert dnevno. Odločitev je vaša. Srečno! Razočarana se je ga. Maja oglasila v pisarni Zveze potrošnikov in izrazila željo, da pomagamo vsaj drugim potrošnikom, naj ne nasedajo več tovrstnim oglasom in da se ta piramida prekine. Ugotovili smo le, da gre spet za piramidno goljufijo, v kateri so si njeni »inicia-torji« pridobili v začetku kar precej denarja, ko so še dražje oglaševali delo v tujini. Tisti, ki pa še sedaj nasedajo in se vključujejo s ciljem, da dobijo svojega »jurja« nazaj, pa to piramido le še vzdržujejo. V tem primeru gre za lažno zavajanje preko oglasov, kjer pa se potrošniki sami med sabo zavajajo. Zato pozdravljamo dober namen prizadetih strank, naj se to konča. S tem zapisom skušamo opozoriti, da se le osveščen in izobražen potrošnik lahko zoperstavi pastem trga in ne naseda sumljivim obljubam. Vemo, da so še vse piramidne igre propadle in bo tudi ta. Potrošnikom pa svetujemo, da s svojimi osveščenimi dejanji k temu pripomorejo. ZPS Območna pisarna M. Sobota, Slovenska 48/III. nadstr., tel./faks (069) 27 300 • Za Zvezo potrošnikov Andrej Čimer # med zvezdami m / K ■ MURSKA SOBOTA - Na površini 4.058 kvadratnih metrov ob pro-vizbrijih v Razlagovi ulici v Murski Soboti bo zgrajenih 40 stanovanj s centralnim ogrevanjem. Stanovanja bodo večinoma dvosobna, vrednost naložbe pa je okrog 300 milijonov tolarjev. Gre za pretežno neprofitna stanovanja, namenjena prosilcem socialnih in drugih stanovanj. M. J. • ■ MORAVSKE TOPLICE - Novemu komunalnemu podjetju bo posel najbolj cvetel s pogrebnimi storitvami, saj imajo v moravski občini kar 32 pokopališč. Najzahtevnejša dela pa jih čakajo pri gradnji vodovodov in kanalizacije. Z javnimi deli bi delno rešili problem brezpo- selnosti. M. J. I BANOVCI - Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka je uspel, saj je kar 92,62 odstotka tistih, ki so prišli na glasovališče, glasovalo »za«. Za samoprispevek so se odločili, da bi v najkrajšem možnem času tudi s tako zbranim denarjem pričeli graditi kanalizacijo, čistilno napravo, vzdrževali komunalne objekte itd. Seveda pa sami vsega ne bodo zmogli, zato pričakujejo pomoč svoje KS Veržej in Občine Ljutomer. fo pa bo nujno tudi zato, ker Banovci pač niso »navaden«, ampak turistični kraj. (J. Ž.) NEGOVA - Na pobudo turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci je bila v Negovi čistilna akcija, v kateri je sodelovalo čez 30 domačinov. Nabrali so več kot 15 kubičnih metrov »ropotije«, nekaj pa je je še ostalo za prihodnje čiščenje. Po akciji so se zbrali na obilni malici v lovski koči. (J. J.) OVEN Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa še več pridobila. To-velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebno pa se tiče ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno ogleduje ... On: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... BIK Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu okusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar bo to le znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler so ugodne možnosti - za ljubezenske zadeve bo še čas. DVOJČKA Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš uvidela, kam pes taco moli. On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem boljše. RAK Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. Ob koncu tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar je vprašanje, ali je pravi. On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le, ali boš uspel nastali položaj tudi popolnoma izkoristiti ali boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda ... LEV Ona: Čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem zunaj vseh tvojih pričakovanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih. A vseeno ti bo razplet še kako, všeč. On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo. DEVICA Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegneš krajši konec. On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez hujših posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati! TEHTNICA Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave. ŠKORPIJON Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: Še vedno; se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav. STRELEC Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar pa ti sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše nič dobrega, zato se raje potrudi' da ti ostane vsaj to, kar imaš. KOZOROG Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe še dodobra prekrižati tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Kmalu boš stopil za več korakov po poti, ki te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči prijateljev. VODNAR Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel svoja čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje ... RIBI Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem v ljubezni..Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijeten položaj, ti pa ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti lahko kaj hitro postanejo prava polomija. 20 Zakaj kakovostna osnovna krma in Kako vzredimo kakovostne kako jo pridelati? Katero siliranje priporočamo? Odgovor bi bil oboje, odvisno od velikosti kmetije, siliranje v koritast silos je cenejše, vendar mora biti zadosten odvzem, da se silos ob krmljenju ne kvari. Siliranje v bale je dražje, vendar je za krmljenje bolj praktično. 1. Ocenjevanje stopnje uvelosti pri silirnem materialu Suha snov v odstotkih klavne živali? 15 20-25 30 35 40 in več sveže košena trava pri stiskanju krme so roke vlažne, od krme kaplja pri zvijanju krme so roke še precej vlažne pri zvijanju je v rokah samo še občutek vlažnosti tudi pri močnem zvijanju ostanejo roke suhe Izgube pri konzerviranju oziroma sušenju sena Izgube pri spravilu sena so velike, saj s sušenjem na tleh v lepem sončnem vremenu izgubimo 40-50 % hranilnih snovi. V slabem vremenu pa so te izgube še dosti večje, tudi do 70-odstotne. S sušenjem na sušilih se izgube zmanjšamo tako, da na kozolcih, ostrgah, žičnih kozolcih znašajo 25-30 %. Najmanj izgub je pri prevetra-vanju (s hladnim zrakom 25-30 %, s toplim zrakom v predoru iz folije ali v komori pod streho, ki se ogreje od sonca, pa le 15-20 %). Vzroki za nastajanje izgub na soncu Drobljenje sena je tem večje, čim večkrat obračamo seno, ko je že suho. Seno naj bi se obračalo čim večkrat, ko je še zeleno. Takoj ko pokosimo, moramo travo raztrositi, nato pa obračati vsake 2-3 ure (stari pregovor pravi: Seno se suši na vilah), ko pa gre sušenje h koncu, obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenje z obračalnikom čim manjše. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov, je ravno v listju trave in detelje, ki tudi pri sušenju najhitreje odpade. Izgube nastajajo še zaradi dihanja in drugih kemičnih procesov. S sušenjem se spreminja sestava krme, zmanjša se predvsem delež dostopnejših in prebavljivih nestrukturiranih ogljikovih hidratov, predvsem celuloze pa se relativno poveča. Splošno priznano pravilo, naj bo košnja čim zgodnejša, da bo kakovost krme čim boljša, je v naših razmerah ključnega pomena za smotrno prdobivanje mleka in mesa. Za kakovostno seno bi morali kositi dovolj zgodaj, ko je trava v začetku latenja. Takrat bi seno vsebovalo 80-90 g prebavljivih beljakovin, 350-380 g čistega škroba in ne več kot 25-27 % surovih vlaken. S tako kakovostnim senom lahko nadomestimo dobro koruzno ali travno silažo in se energijska vrednost obroka bistveno ne zmanjša. Takšna kakovost osnovnega obroka je za krave po telitvi in v pretežnem obdobju laktacije potrebna, posebno še, če hočemo doseči veliko proizvodnjo z majhno porabo koncentrata. Izgube škrobnih enot, ki nastanejo pri siliranju - Sveža silaža - 20 % suhe snovi - Ovenela silaža - 25 - 30 % suhe snovi - Silaža - 35 % suhe snovi 25-40 % 20-34 % 17-27% Kako poteka fermentacija silaže? Na vsaki rastlini je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos ne glede na to, ali je masa sveža ali ovenela. Med drobnoživkami oz. mikroorganizmi so tudi mlečnokislinske bakterije, ki so v naravi že tako ali tako močno razširjene. Človek jih je od nekdaj uporabljal pri uživanju hrane (kislo zelje in kisla repa). Mlečnokislinske bakterije tvorijo organske kisline. Med njimi je seveda najpomembnejša mlečna kislina. Tako se v krmi poveča kislost in s tem zagotovi obstojnost silaže. Kisanje silažne mase lahko dosežemo po drugi poti, z dodajanjem različnih konzervansov, ki ravno tako zakisajo silažo do kislosti pH 3,8-3,6. Za konzervanse uporabljamo predvsem organske kisline ali njihove soli. Mlečnokislinske bakterije - označujemo jih gram pozitivni nesporogeni mikroorganizmi - fermentirajo lahkotopne ogljikove hidrate v mlečno kislino. Razdeljene so v 'dve skupini: v prvi so homofermentativne mlečniki-slinske bakterije, ki fermentatirajo sladkor, ki ima 6 atomov ogljika (grozdni sladkor, sadni sladkor), v mlečno kislino. Druga skupina so he-terofermentativne mlečnokislinske bakterije, ki pa iz sladkorja poleg mlečne kisline fermentatirajo še alkohol in ocetno kislino. Za mlečnokislinske bakterije je poleg ugodnega okolja (hrana, to je sladkor) pomembna še ugodna temperatura (med 25 in 30 stopinjami C). Pri mlečnokislinskih bakterijah razlikujemo dve skupini: - bakterije hladnega vrenja 15-30 C - bakterije toplega vrenja 40-45 C Običajno imamo opravka s hladno fermentacijo. Na začetku vrenja se zelo burno razvijejo bakterije coli, vendar je zaradi naglega padca pH (kislosti), ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije, življenje teh škodljivih mikroorganizmov oteženo zaradi kislosti. Ta pH-vrednost v silaži naj hitro pade pod 4,2. V takšnem kislem okolju pa razen glivic kvasovk ne more uspevati noben škodljivi mikroorganizem. Škodljivost nezaželjenih mikroorganizmov v silaži Maslenokislinske bakterije razgrajujejo poleg produktov iz sladkorja še mlečno kislino, povrh vsega pa napadajo tudi beljakovine, pri čemer nastajajo razkrojni proizvodi, ki oslabijo kislo reakcijo silaže. Maslenokislinske bakterije se razvijejo le pri temperaturah od 28 do 40 0 C. Kislost silaže pa ne sme biti višja kot pH 4,2. Če se hočemo izogniti tem bakterijam, moramo paziti na temperaturo v silaži, da ne bo višja od 28 0 C, in v silažo ne vnašamo zelja. Zaželjeno je, da bi bile silaže brez maslene kisline, vendar je težko pridelati tako silažo. Če je maslene kisline več, silaža močno smrdi po njej in amoniaku. Take silaže živali malo pojedo in zelo vpliva na kakovost mleka. Mirno lahko trdimo, daje uspeh pri siliranju odvisen od dveh dejavnikov: - čim bolj popolno iztisniti zrak iz silosne mase; - dati ugodne razmere mlečriokislonskim bakterijam, da silažno maso čimprej zakisajo z mlečno kislino in zavrejo delovanje škodljivih mikroorganizmov. (Nadaljevanje prihodnjič) KSS pri ŽVZ M. Sobota, JOŽE PUHAN, dipl. inž. kmet. Če primerjamo težo pri 100 kilogramih, v kakšenem časovnem obdobju smo jo dosegli, ugotovimo, da pri intenzivnosti pitanja 0.7 porabimo 33 dni dalj časa kot pri 100-odstotni intenzivnosti. Vendar pa se lahko zgodi, da pri 10O-odstotni intenzivnosti krmljenja lahko dosežemo negativni učinek in se prašiči preveč zamastijo ter ne ustrezajo zahtevam sodobnega mesnatega prašiča. Zato moramo krmiti prašiče s tako količino krme, da dosežejo maksimalno nalaganje mišičnega tkiva. Ker je za nlaganje 1 kilograma mišičnine potrebno precej manj energije kot za nalaganje 1 kg maščobnega tkiva. Povezanost med mesnatostjo prašičev, uživanjem krme in izkoriščanjem krme postane zanimiva, če primerjamo, kako krmo izkoriščajo različni prašiči. Primer (Whittemore, 1980, 1986): Prašič a - podpovprečno mesnat, sposobnost priraščanja 400g/dan obrok 2.5 kg/dan 700 g prirasta/dan (400g mišičnine in 300g maščobnega tkiva) 3.57 kg krme za kg prirasta Prašič b - nadpovprečno mesnat, sposobnost priraščanja 600g/dan obrok 2.5 kg/dan 850 g prirasta/dan (600g mišičnine in 250 g maščobnega tkiva) 2.94 kg krme za kg prirasta Iz primera vidimo, da je za doseganje dobrih rezultatov potrebno imeti v hlevu kakovostne, rastne in mesnate prašiče. Prav tako je pomebno, da upoštevamo razliko med spoloma. Kastrati požro nekaj več krme kot svinje, zato tudi hitreje priraščajo. Ker pa imajo kastrati manjšo sposobnost za nalaganje mišičnine kot svinjke, je sestava njihovega prirasta slabša. Zaradi tega moramo kastratom omejiti količino krme pri teži 50 do 60 kilogramov, pri svinjkah pa taka omejitev ni potrebna, razen mogoče od 80 kilogramov naprej. V praksi zasebne prašičereje se pogosto uporablja pitanje s kombiniranimi obroki, kjer k dopolnilnim krmnim mešanicam dodajamo žita (ječmen, pšanica) ali koruzo. Primer 1: Pitanje z dopolnilno krmno mešanico in žiti (Kirch- gessner, 1987) Teža, kg Doplonilna krmna mešanica (22 do 25% SB), 25-40 40-70 70-100 kg/dan 0.75 0.75 0.75 Žita kg/dan 0.4 do 0.7 0.8 do 1.8 0.8 do 2.1 Primer 2: Pitanje z doplonilno krmno mešanico in CCM-silaže Teža, kg Dopolnilna krmna ■mešanica 22% SB, kg/dan 25-40 40-70 70-100 1.0 1.0 1.0 CCM-silaža kg/dan 0.6-1.3 1.3-2.4 2.4-3.3 Zato je prav, da v praksi, če je le mogoče, ločimo živali po spolih in uporabljamo dvo- ali trifazni način krmljenja Dvofazni način krmljenja (30 do 60 kg in od 60 kg naprej). Ekonomsko in ekološko upravičeni je trifazni način pitanja (17 do 35 kg, 35 do 75 kg in od 70 kg naprej). Teža prašičev ob zakolu S 1. 1. 1997 je začel veljati novi pravilnik o kakovosti zaklanih paršičev in kategorizaciji svinjskega mesa, ki je bil objavljen v Ur. listu Republike Slovenije dne 24. 1 1. 1995, št. 68, str. 5221-5234. Po tem pravilniku sta delež mesa in masa klavnih polovic osnova za določanje cene zaklanih prašičev. Torej je zelo pomebno, pri kakšni teži zakoljemo prašiče, da do- sežemo najboljši rezultat. Pravilnik o klavni kakovosti predpisuje standardno obdelavo trupov zaklanih prašičev: trup garanih prašičev, trup odrtih (izkoženih) prašičev ter trup prašičkov. Masa klavnih polovic se mora izmeriti najpozneje 45 minut po zakolu in pred hlajenjem. Na osnovi klavnih polovic pravilnik predvideva štiri kategorije klavnih prašičev: prašički, pitani prašiči, lahki in težki pitani prašiči in izločeni plemenski prašiči ter mladi pitani merjasci. Merjenje mase klavnih polovic se opravlja za vse kategorije, ocenjevanje mesnatosti in razvrščanje v tržne razrede na liniji klanja pa le za pitane prašiče. V klavnicah so neodvisne strokovne službe, ki opravljajo meritev na standardno obdelanih trupih naslednje meritve: debelino maščobnega tkiva (s), in debelino mesa (m). Na podlagi meritev se mesnatost izračuna s statistično matematično metodo, imenovano DM5. Glede na ocenjen delež mesa se polovice po pravilniku razvr- stijo v tržne razrede: Delež mesa v % 60 in več 55-60 50-55 45-50 40-45 manj od 40 Tržni razred S E U R O P Slovenski selekcijski program je naravnan tako, da so prašiči pitanci primerni za zakol pri teži 95 do 105 kilogramov. V tem času dajejo najboljše razultate mesnatosti in tudi ekonomski izkupiček je največji. Določanje cene na podlagi mesnatosti: Cena za kilogram polovice = vrednost 1 % mesa x mesnatost klavne polovice x dodatek na ceno Komisija za plačevanje prašičev pri PZP Slovenije, ki je setavljena iz predstavnikov prašičerejcev,' mesarjev in neodvisne inštitucije se sestaja mesečno in usklajuje cene glede na ponudbo in povpraševanje. Izhodišče za pogajanja je 52-odstotna mesnatost. znaša cena tople polovice 30^ za kilogram ali 5.82 sit za I tek mesa. Primer, kako si lahko iz^ te sami doma: Odstotek mesa 53 5.82 sit x 53 % = 308sit odkupljenega kg tople pol°^ če pa želimo to preračunaj živo težo, moramo poznati se l dma ali izplen. Iz vsega prej navedengs^ razberemo, da se stimulom šiči, ki so izredno mesnati in d večjo klavno maso. Slabše^ plačani tisti prašiči, kiso^ ni, oz. prašiči, ki nisovzaze I območju mase klavnih po'0 I Povzetek i Kakovost in količina bos^j dejavnika, ki bosta vplivaj dodnji razvoj reje prašičev. z dobrim delom bomo 13^ J dili kakovostnega Pra^^'^l Primeren za predelavo in P^f Država pomaga z nekaterib’1 f pi predvsem pri nakupa^ J stnega plemenskega mat01*,.' daljni razvoj pa je potezo °d rejcev samih. Povedal J ba, da ni dovolj kakovostih ženski material, če P011^ trezne tehnologije Prehrana...) Na tem pod^J čakajo velike rezerve, rokah rejcev ob strokovni h J ustreznih inštitucij. nom plačevanja lagi mesnatosti) bo prišel J Prav ta dejavnik kvalitet^ Moje mnenje je, da je dd peha pitanja odvisno odf ^l ■ ..... stemdefl refe in prehrane, s «»■■ , urejeno pasemsko stroju Izzivi v slovenski PraS!^j/l veliki predvsem v zasebnici neorganizirana in nePoV^ j je vzrok za večino Pr0^iil katerimi se ukvarjajo zase . prašičev. Strokovna sodelavke ZORICA ABRA^ dipl. inž. kmet. ” ' Matica in čebelarjenje na Vsakemu čebelarju, tudi začetniku, ljubitelju ali tistemu, ki mu panja in tehnologijo dela s če- mivost, ki P°P izživ^ je to delo zaslužek ali celo poklic, mora biti ali kmalu postati belami. Prav panj in ustrezna vsakdan z n° njateJ./ je to delo zaslužek ali celo poklic, mora biti ali kmalu postati jasno, da je uspeh v čebelarstvu odvisen od več dejavnikov, ki vplivajo drug na drugega. Po pomembnosti jih razvrstimo tako- le: - strokovno podkovan, delovno sposoben in motiviran čebelar; - čebelja paša in druge naravne danosti za razvoj čebelarstva; - tržišče ali zagotovljen odkup čebeljih pridelkov; - čebele, pasma, zdravstveno stanje čebel in raven veterinarske stroke, odnosi med čebelarji, zakoni in pravilniki; - panjski sistem s tehnologijo in druga oprema. Ti dejavniki veljajo v širšem smislu, pri neposredni pridelavi je dejavnikov manj, a so strogo razvrščeni: - strokovno podkovan in motiviran čebelar ter po potrebi delovna sila; - dobra čebelja paša; - močne in zdrave čebele z dobro matico; - ustrezen panj in druga oprema. Kaj nam pomaga dobra paša, če imamo slabo razvite čebele in jih morda pesti nosema. Prav tako je hudo, če ob izjemnem medenju čebele po nekaj dneh visijo na bradi, ker jim zmanjka praznih celic za vnos medičini-ne, se pripravljajo na rojenje ali že visijo na veji ... In še slabše je, če čebelar ne zna ali pa nima več motiva, da bi izrabil naravne danosti paše in sposobnost čebel. Opisani dejavniki so med seboj tesno povezani in v njihovi ugodni medsebojni odvisnosti je prava pot do uspeha. Slovenija je prava domovina kranjske pasme čebel. Najbolj tipični in najbolj čisti soji te pa- sme so bili zaradi že opisanih naravnih razlik in pestrosti v milijonih let naravno selekcionirani prav na naših tleh. Tako je naša domovina z izjemo Posočja in obalnih območij pravzaprav naravni rezervat za vzrejo čebel čiste kranjske pasme. Naša čebela ima v primerjavi z drugimi soji kranjske pasme in sploh v primerjavi z drugimi tremi vodilnimi svetovnimi pasmami medonosnih čebel posebne lastnosti. V njenem celoletnem ciklu razvoja najbolj niha številčnost osebkov; zimuje v najmanjši gruči (14000 do 20000 čebel, zelo dobre družine v velikih panjih imajo do 25000 in le izjemoma kakšna družina do 30000 čebel) osebkov v pridobitni družini, pozimi ima najmanjšo porabo hrane in pri nas nima zalege, spomladi ima najburnej-ši razvoj, zaradi izjemne življenjske sile v tem obdobju ne prenese utesnjenosti in ovir, sicer izroji, v pašnem obdobju ima srednjo raven živalnosti, s primerno oskrbo in v prostornem panju junija zlahka doseže do 80000 osebkov, je najboljša medarica, dobro gradi, najmanj lepi, je mirna, dolgoživa, ima odlične orientacijske sposobnosti, ne ropa, ima dober čistilni nagon, množi se glede na dotok hrane v panj (še zlasti po 20. juliju), od vseh pasem je najbolj prilagodljiva na spremembo okolja in podnebja. Vse te in še druge lastnosti pa odločilno vplivajo na primerno konstrukcijo tehnologija v njem nam predv- sem omogočata izrabo odlik pasme čebel in naravne pašne danosti, hkrati pa zmanjšujeta tudi slabosti posamezne pasme čebel. Praksa in zdajšnje razvojne težnje kažejo, da sodobne ugotovitve o velikosti panja držijo tudi za naš prostor. Količina hrane in njen dotok ter toplotne lastnosti stavbe satja in panja odločilno vplivajo, da je normalna matica sposobna ustvariti dovolj zaleženih celic, družina pa jih oskrbeti, da tako vzredimo orjaške družine. Kranjske matice so toliko plodne, da družina potrebuje v plo-dišču od 50000 do 60000 celic za zalego in še toliko za hrano, predvsem za cvetni prah, in obvezno najmanj sedem kilogramov zaloge hrane. Družina s 50000 čebelami ima normalno od 15000 do 20000 nabiralk. Družina s 70000 osebki premore že kar 30000 do 35000 pašnih čebel. Če se pojavi izjemno medenje, je mobilizirana celotna čebelja družina. Delitev dela se spremeni v dveh urah in tudi precej mlade čebele morajo na pašo. Predvsem v živalni družini se število nabiralk progresivno poveča. Živalnost družine je torej ključ do uspeha pri pridelavi večje količine medu na čebeljo družino. Tega pa ni brez mlade in plodne matice. Izkušnje kažejo, daje najboljša matica lahko le domača matica. Vendar je tudi kupljena lahko zelo dobra. Dokler je čebelarjenje ekstenzivno, bolj za zabavo, je nakup matic verjetno bolj zani- Janja in opazovanja Presojo novih matic. nem, poklicnem ie nakup dobrih namreč^ slene s pridelavo stori vse za prePre.. M lonja in zato se družin po naravni P1 J zmanjšuje. Poleg^/ lava medu najboljša P / maticL Toda, kako? Vp^l se intenzivnemuPČ^I medu splača vzdrfflcrfH čebelnjak za lastno w če ima možnost vestnih' matic iz vzrejališča in če češnje z nakupom .^1 ugodne, je verje^M Ije, da na ta način i delavo medu za na i ma9 . stane .J Kmetijska .7^74 LITERATU^« xx. leta 1997. cene^^ niščuso^^ kov, nov. od 1'’w larjev. 22.99090 izpust pare do 40 g/min 5903® 1.490,00 5*1903® 290,00 990,00 2« 795,00 lra ali Shilia, 9903® ^03» 2903® tessarol, HELIOS, redčilo, vsebina 11 12.990,00 45090 890,00 97090 5.1903® 1.690,00 9903® 1 W ali ,99090 69090 85090 KNJIGA ZELJA MLADOPOROČENCEV center. J® Kotiček za mladoporočence poiščite v TC MERKUR v Murski Soboti. cev za zalivanje, CLABER, art. 8865, s priključki, dolžina 20 m, premer 1/2 kranjska knsa, TOKOS, Žilet, dolžina 65 cm ali 70 cm televizor, PHILIPS, 21 PT 1542, ekran 55 cr Black HiBri, 70 spominskih mest, teletekst, priključek EURO, izpis nastavitev na ekranu videokasete, SQNY, E 180 CD, 3 kosi po 180 minut ________a kasetofon, S0NY, CFD 222, dvojni kasetofon, CD gramofon, analogni radio, izhodna moč 60 W, poudarjeni basi zidarska garnitura, MEGLIČ-TOKOS, ponev in žlica audiokasete, S0NY, C 60 EF, 5 kosov po 60 minut vrtna miza, BIEBL, Monica, iz PVC, premer 90 cm, bele barve sekljalnik, SIEMENS, MK 35211, moč 500 W, delovna posoda 1 I, elektronska nastavitev, 3 stopnje vklopa in trenutni vklop, zelo tiho delovanje likalnik, PHILIPS, HI 284, moč 1200 W, likalna plošča iz nerjavne pločevine, samočistilni sistem, vrtalnik, BLACK & DECKER, KD 574 RE, moč 680 W, vpenjajna glava

a Reckova, Kaštrun in Klobasa V avstrijskem Braunau je bil 5. mednarodni turnir v karateju. Med 203 tekmovalci in tekmovalkami iz petih držav je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije, v kateri so nastopili tudi pomurski karateisti in kara-teistke ter dosegli nekaj dobrih rezultatov. V katah je pri dečkih do 15 let zmagal Peter Kaštrun (MS), Matej Maruško (GR) je bil tretji. Pri ml. mladincih je Sašo Vurcer (GR) zasedel tretje mesto. Med ženskami nad 15 let je zmagala Mateja Recek (MS). V borbah med člani pa se je izkazal Herbert Klobasa (Radenci), saj je zasedel prvo mesto. Rezultati - 31. kolo Mura : Maribor 1 : 1 Koper: Beltinci 1 : 0 Gorica : Olimpija 2 : O Publikum : Rudar 2 : 0 Korotan : Primorje 2 : 1 Lesoplast: Tromejnik 2 : 1 Maribor 3118 7 6 60:28 61 N Žalcu je bilo prvo pokalno tekmovanje v karateju za mladince in mladinke. Med 130 tekmovalci in tekmovalkami iz 40 klubov so sodelovali tudi Sobočani in dosegli dobre uvrstitve. V ka-tah je pri ml. mladinkah Zadra-včeva zasedla tretje, Husarjeva peto in Reckova sedmo mesto. Ekipno je Murska Sobota (Zadravec, Husar, Recek) pri ml. mladinkah zasedla prvo mesto. Med ml. mladinci je bil Vrečič šesti, pri st. mladinkah pa je Gabrova zasedla tretje mesto. (D. Škandali) Primorje Gorica Publikum Mura Rudar Korotan Olimpija Beltinci Koper 2. SNL Motokros Evropski šampioni na Janževem Vrhu V maju bodo motokrosisti vozili s polnim plinom, saj se bodo dirke vrstile ena za drugo. Za nami že je ena dirka za DP v razredih 80, 125 in 250 ccm in nekaj mednarodnih dirk. Na njih so naši krosisti dosegli tako posamezno kot ekipno fantastične rezultate. Na mednarodni dirki za pokal Alpe - Adria v Pilisczevu na Madžarskem je prepričljivo zmagal Tadej Korošak, ekipno pa so bili naši drugi. V razredu 125 ccm sta Roman Jelen in Robert Golež zasedla drugo in tretje mesto, ekipno pa so bili naši prvi. Na dirki v razredu 250 ccm je Sašo Kragelj zasedel tretje, Jani Sitar deseto in Boštjan Kampuš enajsto mesto. Na dirki za evropsko prvenstvo na Portugalskem pa je Boštjanu Kampušu uspel »veliki met«, saj zmagal kot prvi Slovenec na dirki za EP. Uspeh sta dopolnila Kragelj s tretjim in Sitar s šestim mestom. Vse te vrhunske evropske mojstre bodo ljubitelji motokrosa videli v nedeljo, 18. maja 1997, na Janževem Vrhu, kjer bo tretja dirka za državno prvenstvo v razredih 80, 125 in 250 ccm ter druga dirka za državno prvenstvo podmladka. V vseh treh razredih lahko pričakujemo ogorčene borbe. V razredu 80 cm Tadej Korošak ne bi smel imeti večjih problemov. V razredu 125 ccm so med kandidati za zmagovalca Jelen, Golež, Kern in domačin Marko Jaušovec. Pričakujemo, da se bo odrezal Jaušovec. V razredu 250 ccm pa bodo gotovo prikazali svoje umetnosti in drznosti na motorjih Kampuš, Kragelj in Sitar. Nič manj zanimive pa ne bodo vodžnje podmladkarjev, kjer bo sodelovalo 20 nadobudnežev. Vožnje podmladkarjev bodo že v dopoldanskem času, medtem ko se bodo vožnje v članski konkurenci začele ob 13. uri, ko bo svečana otvoritev. Za dirko je prijavljenih kar 97 voznikov. Ker je to letos edina dirka na Janževem Vrhu, je ljubitelji motokrosa nikakor ne bi smeli zamuditi. (J. V.) Strelstvo - trap B. Maček in D. Gomboc zmagala V Ilirski Bistrici je bil 2. pokal Slovenije v streljanju trap. Lep uspeh so dosegli strelci SD Štefana Kovača - Trap Murska Sobota. Med člani posamezno je zmagal Boštjan Maček s 139 golobi, Franc Vidonja (127) je bil četrti, Karel Pojbič (126) peti in Ludvik Marič (104) sedmi. Med mladinci je zmagal Dejan Gomboc s 96 golobi, Jasmina Maček (82) pa je bila peta. 3116 8 7 56:21 56 311410 7 45:31 52 311210 9 50:47 46 31 913 9'33:38 40 31 91111 35:42 38 3110 813 25:33 38 31 9 913 41:45 36 31 7 816 32:59 29 31 6 619 22:55 24 Rezultati - 26. kolo Dravograd : Zagorje 1 : 1 Vevče : Železničar 0 : 0 Rudar : G. opekarne 0 : 0 Šmartno : Črnuče 2 : 3 Naklo : Jadran 2 : 0 Domžale : Šentjur 4 : 0 Drava : Piran 6 : 0 Nafta prosta Drava 2515 7 3 47:17 52 Vevče 2614 9 3 48:15 51 Dravograd 2514 6 5 37:20 48 Nafta 2511 9 5 30:26 42 Šentjur 2511 6 8 33:31 39 Rudar 2610 8 8 31:27 38 Zagorje 25 810 7 35:30 34 Železničar 26 9 710 32:28 34 Domžale 25 9 412 31:28 31 Šmartno 25 9 412 37:38 31 G.opekame26 8 711 26:29 31 Naklo 25 7 9 9 26:26 30 Črnuče 25 7 612 20:37 27 Jadran 25 7 414 22:44 25 Piran 25 5 317 15:58 18 Ljubljana 15 1 5 9 11:31 8 3. SNL vzhod Rezultati - 20. kolo Črenšovci: Goričanka 4 : 1 Steklar: Odranci 0 : 1 Bakovci: Brunšvik 4 : 0 Dravinja : Turnišče 7 : 1 Aluminij: Paloma 2 : 1 Pohorje : Unior 3 : 2 Kungota : Kovinar 4 : 2 Aluminij Pohorje Bakovci Črenšovci Paloma Kovinar Unior Turnišče Dravinja Odranci 2014 4 2 45:13 2014 4 2 43:15 2011 6 3 47:15 2013 0 7 35:21 20 9 3 8 26:24 20 8 4 8 26:32 20 7 6 7 27:24 20 6 7 8 26:36 20 6 410 30:40 20 6 212 27:34 Goričanka 20 Kungota 20 Brunšvik 20 4 7 9 22:28 4 610 20:40 4 412 23:50 46 46 39 39 30 28 27 25 22 20 19 18 16 Steklar 20 4 313 20:45 15 Kerna Beltrans Univit Piramida Les Ljutomer Lesoplast Vega Serdica Tromejnik Šalovci Apače 1811 6 1 39:18 39 1811 5 2 60:20 38 1811 5 2 45:25 38 1811 4 3 42:22 37 1810 4 4 34:15 34 18 7 3 8 29:30 24 18 6 3 9 23:40 21 18 5 5 8 16:24 20 18 5 310 29:29 18 18 5 310 24:36 18 18 1 413 16:56 7 18 1 314 10:52 6 1. MNL Lendava Rezultati - 18. kolo Polana : Renkovci 2 : 2 Opel Horser: Bistrica 4 : 3 Dobrovnik : Hotiza 5 : 3 Mostje : Olimpija 3 : 1 Čentiba : Kobilje 5 : 2 Nedelica : Panonija 4 : 1 Opel Horserl 812 6 0 47:16 42 Renkovci Nedelica Panonija Dobrovnik Polana Bistrica Hotiza Kobilje Olimpija Čentiba Mostje 1811 4 3 51:23 37 1810 1 7 32:22 31 18 9 3 6 30:29 30 18 9 2 7 50:38 29 18 7 7 4 26:20 28 18 8 3 7 38:31 27 18 6 3 9 29:36 21 18 5 5 8 21:29 20 18 4 311 24:39 15 18 3 411 26:47 13 18 3 1 14 22:66 10 2. MNL MS Rezultati - 20. kolo Cankova: Makoter 1 : 0 Bogojina : Dokležovje 4 : 4 Upa : Čarda 1 : 2 Tešanovci: Romah 1 : 7 Rotunda : Hodoš 0 : 1 Grad : Smaki 0 : 1 Prosenjakovci prosti Romah 1815 2 1 78:30 47 Čarda 1913 3 3 51:21 42 Upa 18 9 5 4 57:32 32 Cankova 18 8 4 6 50:40 28 Dokležovje 19 6 7 6 51:48 25 Grad 19 7 4 8 36:37 25 Makoter 19 7 3 9 26:24 24 Smaki 18 6 5 7 24:30 23 Prosenjak. 18 7 2 9 39:47 23 Hodoš 18 7 1 10 33:49 22 Tešanovci 19 5 5 9 30:44 20 Bogojina 18 4 311 31:59 15 .Rotunda 19 4 015 28:73 12 2. MNL Lendava Rezultati - 16. kolo Petišovci: Nafta vet. 2:1 Dolina : Graničar 0 : 6 Žitkovci: Kapca 4 : 0 Nafta vet. Kapca Žitkovci Graničar Petišovci 1610 4 2 71:23 16 9 3 4 52:29 16 9 3 4 41:25 16 6 2 8 37:49 16 5 4 8 52:37 Mostje 16 0 214 8:98 34 30 30 20 18 2 1 Ptujčan Krumpačnik z 8 točkami pred Supančičem 1 J’ i*!* i lujvuu ivi umpavniK o luVRami pivu m, - petom 7, B. Kovačem in T.Gruškovnjakom po 6 J murje), Veličkovičem, Harijem M. Kovačem, VucK vnjakom. Dularjem in Števanečevo (najboljša žens^'’ y ji viijaKvni, ui Jtvvaiivvvvv \uaJUU1J j« Zadnji turnir bo 25. maja ob 9. uri pri kroškem bro Atletika Damjan Špur zmagal v Na tradicionalnem atletskem mitingu v Gradcu v go A 200 tekmoavlci nastopili tudi člani AK Pomurje iz M ' dosegli lep uspeh. Damjan Špur je v teku na 100 n1 zasedel prvo mesto, Tomaž Horvat (11,38) je bd IPr Judo- Na < (11,61) pa deveti. V teku na 400 m je Bojan Keg< 1^7 peto mesto. Anita Krančič pa je bila v teku na 200 m Na mednarodnem atletskem mitingu v Novi GoriciJ® nec (AK Pomurje) v teku na 400 m z rezultatom 57. mesto. Na teku trojk ob obletnici osvoboditve Ljub«^ trojkami ekipa Radenske (Grabar, Šalamun, Holdina km zasedla tretje mesto. (G. G.) Judo - Lendavski judoisti so sodelovali na dveh pomembnih tekmovanjih v Ljubljani in dosegli dobre uvrstitve. Na tekmovanju za pokal Šiške (memorial Zvonka Runka) je sodelovalo 130 tekmovalcev iz 15 klubov. Od Len-davčanov se je najbolje odrezal Robi Hajdu (30 kg), kije zasedel prvo mesto. Tretji so bili: Niki Le-kčevič (42 kg), Rene Žunič (46 kg), Damir Lučič (46 kg), Matej Časar (65 kg) in Aleš Nedelko (65 kg). Peto mesto je zasedel Marko Gjerkeš, sedmo pa Peter Kardoš. Na tekmovanju za pokal Bežigrada je Gorazd Recek (95 kg) zasedel drugo, Adriana Zver (40 kg) je bila tretja, Ana Lekčevič (44 kg) pa peta. (D. L.) Kolesarstvo - Na 3. kolesar-____ skem vzponu na Boč so med 149 kolesarji sodelovali tudi pomurski kolesarji in se lepo odrezali. Na-uspešnejša sta bila Bernard Omar (KK Tropovci), ki je zasedel drugo mesto, in Helena Ivanek (ŠD Radgona), ki je bila tretja. Zdravko Mauko (KS Radenska) je bil 13., Vinko Zadravec (KK Tropovci) 19. in Vinko Ivanek (ŠD Radgona) 44. (Z. M.) Mali nogomet - V tekmo-vanju druge slovenske lige v malem nogometu je ekipa Tomaža v Ljutomeru premagala Agrotim s 7:1. Gol je dosegel Štaman. Železne Dveri/Meteorplast pa so premagale Jurovski Dol z 8 : 6. Strelci: Stojko 3, Makoter 3, Ploj in Hošpel po enega. (N.Š.) ‘---1 movanju-50 sodelovali tudijud01^., pobote. Med mladini^ Perme prva, d so Danijel Vehabl^Mf Lazar (71 kgjin^^k ^_zasedli peta r~l Atletika-^V |--I lovcu je %ovaJ Jffl Kardinala. Sojava) Perme (AKU"dX 23,5 km v svoJ> tretje mesto. V P --- Nogo"1®* --- je bda pfJ na tekme med » p0 r t niki Lendave njj;s Ztn,agal J. Bogdan 2:Ji/ so dosegli- n0® ik tef L Bukovec ^,1^,., Odboji-g) odbojka^ venije za meru, je Ljutomer Pa J J I—I Dan ___I Športno, M ganiziravnej^ Feditevzn^M Udeleženci5® v« krosu, vl®čh jgraj' ® rekreativnih^ J, se bo zace p0Hc J' skem domu v p do sprejel11> kom tekm° Wk, 15. rnaj 1997 5port mednarodnim maratonomtr^hs — „ . cinvpniii - sedemnajstim Smo tik pred največjo tekaško prireditvijo > mednarodnim tekaškim maratonom treh src v a Gre za športno prireditev, na “letibodo lahko našli svoje za-moljstvo vsi, ki bodo prišli v adence - tako tekači, pohod-“®inobsikovalci. Kot kaže, bo hkratna prireditev dobila nove finske razsežnosti. Letošnji “»narodni maraton treh src v tet SC b° začei že v četr' t> ’ ■ maia. ob 20. uri v hotelu i ™zo Vloga teka ekreacije pri zdravem načinu S* K jo bo vodila dr. Erika bosh a terka’ s°g°vorriika pa Ktek vJanez Ruge'iin Mi'an 11 in * Petek’ maia- bo ob VlMM hotelom Radin prvi hrnit v Wcakt0 ie humani-boln.M Za P°s°dobitev soboške 5*-Ob20.uri boobter-*«a0Z;lV^denCihslaV' britev 17 mednarod- nega maratona treh src, na kateri bodo nastopili: pevka Tanja Ribič, skupina Šukar in plesna skupina Mak Up; zvrstili se bo tudi modna revija perila in kopalk Skiny ter pogovori z znanimi slovenskimi športniki. Program bosta vodila Smilja Baranja in Dušan Zagorc. Po otvoritvi bo v šotoru pred hotelom Radin »tekaška fešta«. Vrhunec prireditve bo v soboto, 17. maja. Ob 8. uri se bo začel 7. pohod treh src, ki ga organizira PD Gornja Radgona. Ob 15. pa bo start mednarodnega maratona treh src. Ob tem ni odveč opozorilo udeležencem tekov na 10, 21 in 42 km, da se ustrezno kondicijsko pripravijo ter daje zadnji rok prijav v soboto najkasneje do 13.30. Predprijave bodo sprejemali do 12. maja, startnina pa znaša 2.500 SIT za teka na 21 in 42 km ter 500 SIT za tek na 10 km. Plačilo startnine in dvig startnih številk bo v petek, 16. maja, od 16. do 19. ure v avli hotela Radin, na dan prireditve, 17. maja pa od 9. do 13.30 ure. Na letošnjem mednarodnem maratonu treh src v Radencih bodo v teku na 42 km, ki bo štel tudi za državno prvenstvo Slovenije, sodelovali vsi najboljši slovenski tekači in tekačice. Prijavljenih pa je že tudi nekaj odličnih tujih tekačev, med njimi Joseph Kipchichir iz Kenije, ki ima najboljši čas 2:13, Driss Allak iz Maroka, ki ima najboljši čas 2:15,30 in drugi. Tako je tudi pričakovati novi rekord radenske maratonske proge na 42 km, ki ga ima Mirko Vindiš iz Ptuja in znaša 2:21,08. Tudi v malem maratonu bodo nastopili nekateri znani tekmovalci, med njimi lanskoletni zmagovalec Tom Davis iz Velike Britanije, Davo Karničar, ekstremni smučar in drugi. Prav gotovo pa bodo zanimivi tudi ostali teki. Sicer pa bo letošnji mednarodni maraton treh src tudi v soboto spremljal bogat program kulturno-zabavnih prireditev. Med drugim bodo tekače in obiskovalce zabavali godba na pihala in mažuretke, Spidi - Gogi Show z mladimi gosti ter humorista Vanek in Edek, pripravili bodo modno revijo športne konfekcije Nike, plesne nastope, ogrevalno akrobatiko za tekače, nastopili bodo otroški pevski zbor OŠ Radenci, folkloristi in tamburaši Bubla iz Radenec, ansambel Čudežna polja in skupina Agropop. Skratka, tekmovalno, prijetno, zabavno in zanimivo bo. Zato na svidenje na 17. mednarodnem maratonu treh src in tekaškem prazniku v Radencih. Feri Maučec Pogovor z Rudijem Cipotom Na EP v hokeju na travi bo tudi Milan Kučan V Moravskih Toplicah bo od 16. do 19. maja evrosko klubsko prvenstvo v hokeju na travi za ženske skupine C, ki ga organizirata Zveza za hokej na travi Slovenije in Športni klub Triglav iz Predanovec. Sodelovalo bo osem ekip, ki bodo v predtekmovanju igrale v dveh skupinah. V A-skupini bodo igrali: Swansea LHC iz Welsa, Partille iz Švedske, Azeri iz Azerbejdžana in Triglav iz Predanovec. V B-skupini pa bodo nastopali: Louvain iz Belgije, BSC Young Boys Bern iz Švice, FHC iz Moldavije in Grammarians Hawkes iz Gibraltarja. Sicer pa smo se več o evropskem klubskem prvenstvu v MoravskihToplicah pogovarjali s predsednikom Športnega kluba Triglav Predanovci in organizacijskega odbora Rudijem Cipotom. travi premagala M. Toplice ^Ptavji; M Prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi so hokejisti Pinkave iz Lipovec, ki so v Predan^ *vaz±ano Premagali favorizirane Moravske Toplice. g sk»Sobo'^^lansko Svobodo je bila pričakovana. Tek™ petina”na Lekom iz Lipovec je bila zaradi gostovanja Sobocano turnirD v Gradcu v Avstriji preložena. Rezultata ■ = Pinkava 2 : 3 (1-2). Strelci: Vajnger in Niko- 39:11 34:14 22:19 18:21 11:51 8:16 Rokoborba______________________________ Miholič, Barač, Peterka in Kardoš DP V Lenartu je bilo državno prvenstvo v rokoborbi za kadete in mladince do 20 let. Sodelovali so tudi soboški rokoborci in osvojili kar pet državnih naslovov. Najuspešnejši je bil Slavko Miholič, saj je osvojil dva državna naslova med kadeti in mladinci in dvakrat premagal tekmeca za državno reprezenatneo Medveda iz Razvanja. Med kadeti so državni prvaki postali: Slavko Miholič (52 kg), Robert Barač (63 kg) in Branko Peterka (90 kg). Med mladinci sta naslova državnega prvaka osvojila Slavko Miholič (52 kg) in Mihael Kardoš (83 kg). Domen Godvajs (56 kg) pa je bil drugi. Trije soboški rokoborci so sodelovali tudi na odprtem rokoborskem turnirju Hrvaške v Varaždinu in se lepo odrezali. Rade Bačič (69 kg) in Zoran Vukan (85 kg) sta zasedla tretji mesti. Slavko Miholič (54 kg) je bil četrti, Mitko Nasevski (69 kg) pa peti. (R. Bačič) LM^inar M' M naS °Vadržavr- iz Cer rovnika- Z' h a s« Co Blserko j pj.7 državne ne pr- Rokometaši Poleta izpadli V tretji tekmi končnice prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Ormož premagal Polet iz Murske Sobote z rezultatom 27 : 21 (16 : 8). Za Sobočane je bil odločilen prvi polčas, ko so si domačini priigrali prednost 8 zadetkov. Strelci za Polet: Škraban 6, Žugelj 6, Horvat 5, Merica 3 in Lovenjak 1. Tako so Sobočani izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Kolesarstvo . . uutli sta 1758 893, Petako-tako čvr- Mboljše kegijavke v a . KT«, . to NaSode $oW u v Avstriji je V?kkegljaški turnir, 1 ® Carske sodelovala \ 6kipa Radenske \ z enakim \ »^kegljev kot prvou- \ Tretji spominski maraton v Beltincih Kolesarski klub Prekmurje iz Beltinec je pripravil tretji tradicionalni spominski družinski kolesarski maraton zaprtega tipa. Na startu v Beltincih seje zbralo 79 kolesarjev in kolesark, med njimi so bile tudi številne družine. Najstarejša udeleženka je bila 71-letna Karatarina Rengeo iz Murske Sobote. V lepem vremenu in prijetnem razpoloženju so prevozili 27 km dolgo progo Beltinci-Rakičan-Noršin-ci-Tešanovci-Bogojina-Beltinci. Kolesarski klub Prekmurje iz Beltinec, kije lani ponovno oživel delo, po več letih zopet pripravlja za 17. avgust dirko po Pomurju, ki se bo v mladinski in članski konkurenci točkovala za prvenstvo Slovenije. Avtokros v Puconcih - Kaj je bil motiv, da ste kandidirali za organizacijo evropskega klubskega prvenstva v hokeju na travi? »Lansko leto smo se prvič udeležili ženskega evropskega klubskega prvenstva v Brau pri Torinu v Italiji. Ker smo kot najmlajša ekipa vzbujali simpatije drugih klubov, nam je EHF zaupala izvedbo 24. evropskega klubskega prvenstva za ženske skupine C.« - Kako ste se organizacijsko pripravili na to zahtevno športno prireditev? »Moram povedati, da izkušenj pri tovrstni organizaciji nimamo, razen da smo organizirali turnir Panonija. Zaradi tega bi rad izpostavil štiri pomembne vidike: organizacijo prvenstva moramo izvesti po pravilih EHF, ki so zelo zahtevna tako pri pripravi igrišč, sodnikov, delegatov in ostale tehnične službe; tekmovanje smo poskušali pripraviti v okolju, ki lahko na primeren način promovira Slovenijo v sodelujočih državah. Zato smo se odločili za Moravske Toplice, čeprav imamo tudi v Predanovcih primerno igrišče; v posebno čast si štejemo, da je prevzel vodenje častnega odbora predsednik države Milan Kučan, ki bo tekmovanje predvidoma obiskal na finalu v ponedeljek; ker je hokej na travi v razvoju in ima vedno več pristašev pri šolajoči mladini, smo se odločili in na prvenstvo povabili osnovne in srednje šole ter tako zagotovili gledalce v tej atraktivni igri.« - Na evropskem klubskem prvenstvu v Moravskih Toplicah bo Slovenijo predstavljala ekipa Triglava iz Predanovec, ki nima veliko mednarodnih izkušenj. Kaj pričakujete? »Na lanskem prvem tovrstnem tekmovanju smo se srečali po kakovosti približno enakimi ekipami ih ugotovili, da nam primanjkuje tehničnega znanja, fizične pripravljenosti in izkušenj. To ugotovitev so dekleta sprejela za svojo, zaradi tega so se tudi zelo resno lotila treningov in jih velikokrat združila s treningi fantov. Izvedli smo tudi nekaj ženskih turnirjev, zadnjega tudi minuli konec tedna. Velika spodbuda za boljše delo so jim prve zmage, ki so jih dosegle. Težave pa so, ker imamo premalo strokovno usposobljenih ljudi, ki bi znali hokejsko znanje prenašati na mlade. Pričakujem pa, da se bodo dekleta športno borila, ohranila simpatije in znale primerno predstavljati Slovenijo v Evropi tudi v tej zvrsti športa.« - Športna prireditev kot je evropsko klubsko prvenstvo stane precej denarja. Kako ste ga zagotovili? »Tako kot pri zgraditvi športnega centra v Predanovcih s sorazmerno drago podlago - umetno travo -, so mi tudi pri izvedli evropskega klubskega prvenstva v hokeju na travi za ženske pomagali številni prijatelji, ki spoštujejo in cenijo delo, ki ga človek opravlja poleg službe in s simpatijami spremlja uspeha tega športa. Zato bi se ob tej priložnosti tudi rad zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem v Pomurju in Sloveniji, za njihove prispevke, hkrati pa tudi za pomoč županov občin Puconci in Moravske Toplice, še posebej pa za nesebično angažiranje vseh članov organizacijskega odbora, ki so se brez izkušenj morali spoprijeti s to zahtevno nalogo.« - Imate morda kakšno sporočilo širši javnosti? »Vse to, kar delamo, delamo za razvoj hokeja na travi v pokrajini, ki je avtohtona po razvoju tega športa. Zato si želimo, da nas obiščete na prireditvi in ocenite, kaj smo dosegli.« Feri Maučec Namizni tenis Poraz Arconta v prvi tekmi a drugo Rm sjMtni'? 807 ' i M K M j^ekip: 1. Ji V \ Bruck 4 ms ne- nM b'l na- rte- tI Autocross rally klub Prekmurje Beznovci je na 900 metrov dolgi progi v Puconcih pripravil prvo letošnje medklubsko tekmovanje v avtokrosu. Sodelovalo je 10 tekmovalcev iz slovenskih klubov, tekmovanje pa si je ogledalo okrog 300 ljudi. V kategoriji divizije 2 je v finalni vožnji zma- gal Boris Bokan (Beznovci) pred Stankom Kranjcem (Maribor-Le-nart), Robertom Gerlecem (Beznovci), Andrejem Petrovčičem in Vojkom Koželjnikom (Velenje). Naš trenutno najboljši tekmovalec Marjan Nagode iz Ljubljane je tekmoval zunaj konkurence in dosegel najhitrejši čas proge, 37 sekund. Najhitrejši v diviziji 2 pa je bil Boris Bokan 41 sekund. V super finalu je zmagal Marjan Nagode (Ljubljana) pred Robijem Gerlecem (Beznovci), Vojkom Koželjnikom (Velenje), Brankom Fujšem (Beznovci) in Dušanom Levičnikom (Trojane). Prireditev je lepo uspela. V Ljubljani je bila prva finalna tekma za naslov državnega članskega namiznoteniškega prvaka med Maksimarketom Olimpijo in Arcon-ton Radgona. Tekmo So dobili gostitelji, predvsem zaradi odličnega začetka, saj so nepričakovano povedli kar s 3 : 0. Državni prvak Kovač je namreč nepričakovano izgubil z mladincem Tokičem, kar je bilo usodno za nadaljnji potek dvoboja. Radgončani so po igri dvojic in zmagi Kovača nad Škafarjem izid zmanjšali na 2 : 3, vendar pa sta Benko.in Rihtarič izgubila z Reflakom. Zamujeno bodo morali Radgončani nadoknaditi na drugi tekmi v Gornji Radgoni in nato v tretji odločilni tekmi v Ljubljani. Priložnosti, da ponovno postanejo državni prvak, ne bi smeli izpustiti. MM Olimpija : Arcont Radgona 4 : 2 (Škafar : Benko 21 : 14. 21 : 12, Tokič : Kovač 21 : 17, 10 : 21, 21 : 13, Reflak : Rihtarič 14 : 21, 21 : 16, 21 : 16, Škafar-Reflak : Kovač-Benko 22 : 24. 19:21. Škafar : Kovač 19:21,9:21, Reflak : Benko 21 : 16, 21 : 16). M. U. Kocuvan-Solar tretja V Ljubljani je bilo državno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Med 83 igralci iz 24 slovenskih klubov so sodelovali tudi Sobočani in dosegli manj, kot so pričakovali. To še posebej velja za Solarja, kandidata za državno mladinsko reprezenatneo. Med posamezniki je bil najuspešnejši Kocuvan, ki seje uvrstil med osmerico, nato pa izgubil z novim državnim prvakom Tokičem. Uvrstitev Koščka in Šbiila med šestnajst je uspeh, za Solarja pa razočaranje. V finalno skupino sta se uvrstila Puhan in Horvat kot zmagovalca skupin. Edino kolajno za igralce Moravskih Toplic Sobote je osvojila dvojica Kocuvan-Solar. V polfinalu sta izgubila z zmagovalcema Slatinšek-Vodušek (Velenje). Uspeh predstavlja tudi uvrstitev dvojice Puhan-Gydrek med osmerico. Koščak-Šbiil sta pristala med šestnajsterico. V mešanih dvojicah sta se Kocuvan in Solar skupaj s Počkajevo in Pavličevo iz Rakeka uvrstila med osmerico. M. U. 24 ^?odlistki vestnik, 15. dužna indija - dežela templjev in religij (4) Zgodovina naj nam bo učiteljica Franček Stefan^ V KREMPLJIH GERMANIZACIJ! &ot na vzRob Ubogi maharadža Bhupinder Singh iz Patala (1891-1938) sicer ni bil trstika, toda zaradi truda, da bi zadovoljil svojih 350 žena in priležnic, je doživel prehiter konec. Sedmi vladar iz Hajderabada (1886-1967), za katerega so menili, daje bil najbogatejši človek na svetu, je strašansko pazil na svoj denar - tako zelo, da je kadil najcenejše cigarete. Njegovo veličanstvo sira Ranbirja Singha Džindskega (1879-1948) so vsako popoldne ob štirih zbudile njegove izbrane maharanije z nežno masažo rok in nog in s prijetnim počasnim pet Mahabalipuram - prebivalci so ponoči ribiči, podnevi pa umetniki jem. Za vladarske naloge, ki so mu jih naložili kasta, bog in britanski gospodarji, se je okrepil z izmeničnimi kozarci šampanjca in skodelicami čaja. Vsak dan je bilo na sporedu dolgo kopanje, še daljša večerja, ob kateri se je zvrstilo najmanj 25 šile žganja, nato pa se je z eno ali več maharana-mi umaknil v spalnico, da si je opomogel od napornega vladanja. Za ves ta trud so ga hvaležni britanski gospodarji nagradili z najvišjimi častmi in odlikovanjem velikega komandanta indijskega cesarstva in velikega viteza indijske zvezde. Maharadže so postali družbeni anahronizem, peščica izvoljenih med 550 milijoni zatiranih. Njihov čas seje iztekel. Nove družbene sile, ki jih je poosebljala Indira Gandhi, so opravile z nekdanjimi princi. Leta 1972 so jim z zakonom ukinili še zadnje privilegije, med katerimi so bili pravica do naslova, oprostitev carine in letna renta. Tisti, ki so razumeli gesla po zidovih, so se vrgli v politiko, poslovno življenje, diplomacijo ali vojsko, nekateri z veliko uspeha. Maharadže so izginili, spomin nanje pa še vedno živi. In ne toliko v njihovih čudovitih palačah, ki so sedaj spremenjene v luksuzne hotele in muzeje, marveč med ljudmi. In prav v Mysoreju se vsak oktober kolesje časa zavrti nazaj. Ma- haradžin sin povede izpred ma-haradževe palače, v kateri še sedaj živi, na izbranem slonu najslikovitejšo procesijo v Indiji, ki spominja na blišč in slavo minulih dni. V bližini maharadževega mesta pa so v vasici Somnathpur in mestecih Helebid in Belur templji, ki spominjajo na umetniško najplodovitej-ša leta hindujskega ustvarjanja. Zunanje okrasje teh templjev se lahko kosa z dekoracijo templjev v Khaju- Tudi telesno gaje privlačila, čisto praktično mu je zveza tudi ustrezala. In nikdar za Mileno ni nobeni ženski več mogel reči, da jo ljubi. Tiste besede so zakr-nile ob njej in so tako neme v njem ostale. Občutek blaženosti, varnosti, nežnosti, z vsem tem ga je obogatila ona. In zdaj, ko se je približal ženski, izpolnil svoje in njeno fizično poželenje, je ostal hladen. Srce še pred uvodom ni vztrepetalo in po sklenitvi ni bilo potešeno. Tako je poznal samega sebe in vedel, da mora od življenja vzeti samo tisto, kar mu ponuja. Mileno je že pred desetletjem dalo nekomu drugemu. Od nebrzdanega hrepenenja pa se ne da živeti. Nekaj dni pred novim letom je prispelo pismo. Bela ovojnica, naslovljena na Borisa, bi lahko bila kot običajno nič obetajoča ali veliko. Z otrplimi prsti od mraza, pravzaprav je nabral košaro pese na gumnu, je podpisoval pismonoši priporočeno pismo. V kuhinji je sedel za mizo, nastavil nož, papirje zašelestel. Živčno je potegnil prepognjeni papir in prebral vsebino.' Šele takrat je opazil, kako kot vkopana sedita starša, da ga ne bi zmotila pri tem tolikokrat ponovljenem in vedno neuspešnem sporočilu. Vsa zatajevana radost se je sprostila in kriknil je: »Služba! Beri!« Papirje porinil pred očeta, stisnil mater in jo zavrtel po kuhinji. Smejala sta se; oba prisrčno in neprisiljeno. »Vendar! Samo na pogovor še moraš!« je opomnil oče. »To je dobljeno, oče! Nihče doslej ni potreboval moje predstavitve, za vse sem bil samo številka. Tam v Mariboru sem končno človek z imenom in s priimkom!« je govoril v eni sapi, ko je že spustil mater iz objema in sedel za mizo. »V Mariboru? Spet boš odšel?« je zdaj zatarnala mati in naval prvega navdušenja se je pogreznil v razočaranje. »Z avtom to ni nobena daljava!« je takoj dopolnil oče in si ni pustil skaliti zadovoljstva. Petnajstega januarja seje Boris že seznanil s svojim delom. Postal je član mlajšega, a uspešnega delovnega kolektiva, ki mu je dalo celo dvosobno stanovanje v bloku s centralnim gretjem. To je bil delček razkošja, na kakršno so morali mladi ljudje čakati neskončno dolgo. Resda je bila služba na robu mesta in je zahtevala nekaj peš hoje in še presedanje z enega lokalnega avtobusa na drugega. Življenje pa se je spremenilo na bolje in obetalo popolno ekonomsko neodvisnost. Služba je zahtevala celega človeka in temu ustrezno Piše: Janez Jaklič 16. del f rahu, Komaku, z najboljšimi primerki gotske umetnosti. Templji iz obdobja vladarjev Hoysala iz 11. in 12. stoletja so smetana hindujskega gradbeništva in prav zunanja obdelava je najbolj izpostavljeni del umetnosti tega obdobja. Vsak kvadratni centimeter zunanjosti svetišč in večina notranjosti je neskončen sprehod božanstev iz različnih zgodb, stiliziranih živali in ptičev ter prikaz tedanjega normalnega življenja. Niti dva prizora na slikah vojn, lova. vaškega življenja, tempeljskih plesalk ... med seboj nista enaka. Svetišča sodijo po površini in višini med manjše templje, vendar so to »po-mankljivost« veličastno nadomestila v svoji končni izdelavi. Iz prizorov na stenah svetišč je videti, da je bil ples y tistih časih zelo cenjen in visoko razvit. Z njim so izražali verska nagnjenja. veselje nad zmagami v bitkah ali pa so si z njim preprosto dali duška. Po opazovanju kipov postane jasno, da so bile ženske močno navzoče v družabnem življenju in da je obstajala precejšnja spolna svoboda. Templji iz belega, sivega in črnega kamna so mi dali veliko estetskega užitka, vendar je bilo do njih toliko težje priti, ker so zunaj običajnih turističnih poti. (nadaljevanje prihodnjič) se je tudi trudil. Delovni teden, celih pet dni, je Borisa dodobra ožel. Teorija o strojih, njihovih elementih, funkcijah in delovanju je bila dokaj drugačna od prakse. Ni čudno, da je pred zamotanim problemom obstal. Ker človek ne more živeti sam, sije našel sodelavca z izkušnjami in samo njemu sije upal priznati, da včasih obstane pred nerešljivo uganko. Mirko, čeprav šele nekaj let starejši, mu je pomagal predano kot brat. Tako nihče ni opazil Borisove vrzeli, ki seje pokazala predvsem takrat, kadar so se zataknili stroji starejšega datuma. Prvi plačilni dan je bil zanj poseben praznik. Pogostil je štiri najbližje sodelavce, s preostankom je načrtoval kredit za opremo dnevne sobe v bloku. Doslej je spal tu na kavču, ki je bil poleg omare edino njegovo pohištvo. Na ležišču se je ob večernih urah le ob tihi glasbi radia predal zapeljivim mislim. Leta so tudi zanj odtekala. Dom, kakršnega si je neštetokrat narisal v sanjah, bo lahko resničnost. Tipičnega vzorca o njem sicer ni bilo. Vendar če že ne boljši, naj bo vsaj tak, kot ga je poznal iz svoje mladosti. Petkovi popoldnevi so bili določeni za naporno potovanje domov. Pri avtobusih se je prerivalo še vedno toliko ljudi kot v njegovih dijaških letih, čeprav so se medtem že podeseterili. Oče gaje še vedno čakal na postaji kot nekoč. Vse je bilo kot v tistih davnih časih, le babice na njenem mestu ni bilo. Tja na klop v kot pod podobo Marije se je zdaj zrinila Silva. Njen vedri obraz z živahnimi očmi in s sodobno razkuštranimi, gostimi lasmi je bil vedno zanimivejši. Nova soba s prijazno toplim pohištvom in pečjo v kotu mu je ob večerih dajala ustrezno zavetje. In ko se je po klepetu z domačimi umaknil vanjo, je prinesel živo sliko domače Silve s seboj. Ne prvič,.vendar veliko močneje kot kdaj poprej, gaje vznemirjala misel nanjo. Nihče drug ne bi opustil take priložnosti, h kateri bi najbrž še domači samo zaploskali. Vrnil se je k staršem. Molče sta sedela in se dolgočasila pri televiziji. Prisedel je in sam buljil v izsek nekega ameriškega vestema, ki so ga zaradi častitljive starosti najbrž poklonili pustolovščin in streljanja željnim gledalcem Evrope. Naveličan se je Boris dvignil in vprašal: »Kje je Silva?« »Ja. navadila seje hoditi tja kot ti,« je kratko pojasnil oče. »K Tomiju torej! Priden kot Ančka gotovo ni. Le kaj hočem, če vidi Silva bogca v njem,« se je jezila Obe ustanovi sta načrtno sodelovali, podpirali pa so ju tudi pisatelji, npr. Peter Rosegger z »Rosegger Spen-de« za »Schulverein«. Agresivnega duha so razpihovali deželni pronemški časopisi (ptujski Štajerc in drugi). Skupaj z Nemci so poudarjali, da so Slovenci in drugi Slovani manjvredni narodi. Nemci so se bahali, da so v Sloveniji oni ustvarili kulturo in razvili moderno gospodarstvo. Zato je Štajerc (1900-1918) zahteval čimprejšnjo likvidacijo slovenstva, nemštvu pa zagotavljal dominantni položaj v Sredozemlju. Urejal ga je nekdanji slovenski socialni demokrat Karel Linhart. Njegovo drzno publicistično izzivanje je dobilo leta 1908 odlično oporo v aneksijskem aktu, ki si ga je dovolila imperialistična Avstrija do Bosne in Hercegovine. Tabori so razgibali slovensko NARODNO ZAVEST Potem ko so tabori razgibali slovensko narodno zavest in utrdili misel na zedinjeno Slovenijo, so si Nemci na Slovenskem z vsemi mogočimi sf® skušali zagotoviti videz »večinskega naroda'- . volilnim sistemom. Z volilno geometrij0 50 ^ gočili trditev, da Nemci na Slovenskem P« večinsko voljo ljudstva, ker so pač največ* ® « valci in podobno. Nemci so misel na zedinje nijo hromili z gesli o primatu dežel, o ne ski. Koroški in še z večnim poudarjanj6®' dežele nemške. Kot je zapisal Franc Zadra’' skrbeli, da so imeli Slovenci v obmejnm stih malo svojega izobraženstva. D°Pu^.v{rii;; minimum, kije zadoščal za uradovanje5- j; drugo je moralo med Bachove huzaije. ^^1 ne pravice v šolstvu, vladali so v skromni' nastavjali nemške uradnike, od slovenske? pa zahtevali, da se ponemči. Slovenska j postajala nemška kolonija. POMURSKA DRUŽBA ZA U PRAVU ANJE SKLAD0’ 9000 MURSKA SOBOTA KOCUEVA 14A TEL : 069 32 897 FAX: 069 32 898 razpisuje delovno mesto za delavca s posebnimi pooblastili Pomočnika direktorja za naložbe in razvoj - diplomiram ekonomist, - - najmanj 2 leti delovnih izkušenj s področja trženja oziroma kombinacija marketing-finance - poznavanje gospodarstva v državi in izven države, - sposobnost presojanja dolgoročnih naložb in poznavanje tehnik pogajanj, - sposobnost teamskega dela, - državljan Republike Slovenije. Nudimo: - stimulativno nagrajevanje, - izobraževanje doma in v tujini, - vse možnosti za strokovni in osebni razvoj, - prijetno okolje za sodelovanje s strokovno uspossbljenimi sodelavci. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. 0Šl|ei° Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat1 p po objavi na gornji naslov. mati. »Ne zapletaj in ne otežuj jim življenja. Ko bo čas, se bodo znašli ali opekli. Vsaka mati hoče otroka obvarovati pred bolečino. Toda vse so brezuspešne. Vsak se mora učiti na svojih napakah,« je trezno dodal oče. »Dobro, tja pogledam. Sem tako nameraval pozdraviti Ančko. Rad bi jo povabil v Maribor, a moje prazne sobe najbrž ne bo vesela.« »Ne bo dolgo prazna. Z materjo že načrtujeva. Po prvem odkupu živine ti bomo opremili, kar boš želel, spalnico in kuhinjo ali dnevno sobo,« je zagotovil oče. »To se dobro sliši. Toda za en prostor bom poskrbel sam. Posojilo si bom najel. Vseeno bo najlepše, če se pripeljeta zopet in še Ančko in Silvo vzemita s seboj,« je Nagovarjal Boris, že oblečen in pripravljen za potep po vasi. Pri Žalikovih je ves nestrpen potrkal in si ogreval mrzle roke s sapo, ker niso takoj odprli. »Dober večer! Lahko bi zmrznil pred vrati,« je potožil Boris Ančkini materi. »Ne zameri, jaz sem bolj počasna, oče je v postelji, Ančka pa v kopalnici,« se je opravičevala in šla pred njim v hišo. »Silve ni tu?« je mimogrede še vprašal, ko si je otresel čevlje, saj se je sneg že zmehčal in oprijemal podplatov. »S Tomijem sta na mladinskem sestanku,« je odvrnila na pragu. Na mizi je stala še steklenica s polovico rdečega domačega vina. Mati, dokaj podobna svoji hčerki, je prinesla čist kozarec in nalila. Šele nato se je, ogrnjena v domačo haljo, rdeča v obraz in z mokrimi lasmi, gladko počesanimi na zatilje, prikazala Ančka. »Kako sveža in lepa si,« ji je polaskal celo pred materjo. »Postrezi, Ančka! Spat grem. Utrujena sem,« je govorila med vrati, čeprav ju ni prepričala. Oba sta slutila, da odhaja iz obzirnosti. »Taka si, da kar izžarevaš toploto, Ančka. In veš, v posteljo bi te nesel,« je prepričeval dekle. »Nič me ne bi nesel, kar sama bi šla, če ne bi mama še bedela. In bedela bo, bodi prepričan, dokler ne odideš.« »Ko si bom opremil vsaj za silo stanovanje, boš prišla k meni. Sama bova in lepo nama bo.« »Kako k tebi?! Kaj pa moja vrtnarija? Šele zdaj sem jo dobro uvedla.« »Za začetek samo na obiske. Potem bova uredila tako, da boš pri meni za vedno.« »Saj se šališ; Ti, če si si izbral vaško vrtnarko za svoje drobne in velike pustolovščine, se dobro pripravi!« mu je grozila smeje. »Sem, tokrat tudi za kaj drugega,« ji je zatrdil in jo potegnil v naročje. Poletje je bilo vroče, kot se sonce sploh ne bi hotelo umakniti s poldneva. Suha in izžeta prst je na prisojnih pašnikih razpokala in globoke, temne proge so bile । ti® podobne zemljevidu, ki gaje Ovenela trata seje izgubila me.. j ku v hladu vrb in jelš so travni zaostala v rasti in na gramozni _ pfjc ■ menkaste svaljke. Kmetje so z na« toUr zrli zvečer v nebo in z upanjem, je res . netil dež, odhajali spat. ^presoj110 P polja kot pajčolan tanka in P J deževati le ni hotelo. s0 s®12, V drugi polovici avgusta, gozdičev odselile zopet kukavic®, 111 nevihta. Grmelo je in se bhs na nebo, ki je temno in besno vise pa lil, nato je neurje dopolnila še ot prevj® j nalivom ni mogla dosti škodov no upogibalo, šumelo, in k°8a potoki1 polju, se je počutil izgubljene^ .^,,1. J naglo polnili z rumenkastim Pri Benkičevih se je pes. kis li in je smel gostovati v hiši, Pr to’ v vežna vrata. Nekdo seje2 n . prikaZ stopnicah. Potrkalo je in že s $ vsa premočena ženska. jnše5^’ »Dober dan!« je pozdravila bosimi nogami nabrala voda ujy »Kar naprej, Treza!« je P°n bjiasedki/ »Jezus, zunaj je sodni J vas mi je po vratnicah bilo naJ ker sicer ni zahajala v to his°- v/jjjeF »Že prav! Kam bi sicer s a- . ^ti,* J preobleci, tako mokra ne mo Eva svojo letno haljo. , ja tr®5 Tedaj seje silovito zabliska1«^ ■ obstali v kuhinji. V veliki kru revala polena. „ci »Bog pomagaj, Eva! F°gženSka1Zp J sodni dan!« je nagovarjala las, ki soji zlezli na obraz. . n6 »Strelovod je na strehi. ker mi bodo potice zlezle iz P so0 joFj in odgrnila beli prt. pod ka r6jdP° rebrastih lončenih pekače' y 6|ai j • »Seveda, vi pečete. Ne bi sem pozabila.« se je v zadregs6 b° »Nič za to, počakala bos. ejilo / sila, ali se nama je s Silvo P količino testa.« Saj bo glavna gostija pri f-"’" in seshrbl°” Z "če- ze. a mi moramo M" pv8si®e II praviti od doma,« je pojasni'2 I umevno stvar. < '•Potic gotovo ne bom čakala’ lo. kje sem ob tej hudi uri.« »Dobro, posedi, saj je vsa . I drobnim, suhim pecivom. je izbrbljala ženska in se mu ognju. fanta la gospodinja. 2^' 15. maj 1997 /Napovednik kulturni koledar to 17 ’ 5' maJa’ v sobo-maja obaisn V ntedeli°' tek J°b18 untervpe-lahko n ,aja' °b 20. uri si ^stvenn^^6 ameri®ko Mars n antastično paro- ^v petAk ^006 20 uri ameriški<, fob 18- ub pa ^tejev kafastrofe sredo pi maja’ bo ob z"anstvennPfOr!du ameriški MvSa astični film ^PaanN a?arec’ ob 20 vJ^^gona ^4oto I7ia' °b19-2° UritervnJ^ mala’ ob r 'n v Ponod °’ 18- ma' la’ ob ir elek. 19. ma-^eriški bodo vrteli stlCnifi|m|2aris^Venofanta-S* imuda-’°ob 18 ten, '' Vsobo-^k 0 PO->0lju ?b 20- uri pa ^osrcg Zensko dramo >ava ^'^kini' maja' bo ob 1dalMnecy6Vi9ranifilm ^'18.^.,najal invne-zv^^stični * znanstve- L" Voin. 18 18 'iG' Pa °b GLASBA MURSKA SOBOTA: V petek, 1 6. maja, bodo v Beltincih na rock koncertu nastopile pomurske skupine Psycho-Path, The Pest in Miš pod ničlo. Glavna zvezda večera bo ansambel Demolition Group iz Cerkelj. LJUTOMER: V nedeljo, 18. maja, bo 50. revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ljutomer. Celotna prireditev se bo začela ob 9. uri, potekala pa bo na Miklošičevem trgu in v Domu kulture. Sodeluje dvajset zborov, kot gost tudi šolski pevski zbor iz Murskega Središča. DOGODEK MURSKA SOBOTA: V petek, 16. maja, ob 1 9. uri prireja Društvo joga v vsakdanjem življenju na Zavarovalnici Triglav predavanje Na obisku pri indijskih modrecih. Ob glasbi in diapozitivih bo pripovedoval Jože Gal. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je do 27. maja na ogled razstava del akademskega slikarja Štefana Balazsa iz Slovaške. MURSKA SOBOTA: V preprostoru grajske dvorane je do 10. junija odprta razstava likovnih del Simone Zakoč z Dunaja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Lojzeta Veberiča. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je do 30. maja na ogled razstava akademskega kiparja Milana Vojska. Delimo vstopnice za kino V filmu Prikazen in senca nastopata v glavni vlogi Val Kilmer in Michael Douglas, kar je pravilno napisala tudi naša srečna izžrebanka Jasmina Skrobar, Gajševci 8, 9242 Križevci pri Ljutomeru. S tem si je zagotovila brezplačen ogled filma po lastni izbiri. Novo vprašanje pa se glasi: Navedite vsaj dva filma, v katerih nastopa ameriški igralec Jack Nicholson! Odgovor: Kupon št. 1 1 Odgovore pošljite do 20. maja na naš naslov: LJUTOMER: V prenovljenih prostorih Mestne hiše sta ponovno na ogled zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer vsak delavnik med 10. in 15. uro, vstopnina za odrasle 300 tolarjev, mladina, študenti, upokojenci 150 tolarjev, skupine imajo 20 % popusta! LJUTOMER: V galeriji Mestne hiše je vsak delavnik med 8. in 16. uro ter v soboto med 8. in 1 2. uro odprta prodajna razstava del Silvije Kert, Vladimirja Potočnika ml., Ignaca Premoše, Branka Borka, Jožeta Denka, Milana Hramusa, Silva Preloga, Milana Ivška, Vojka Pogačarja, Toneta Cimermana in Toneta Buzetija. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 20. maja na ogled razstava slik in grafik Bogdana Čobala. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda je do 1 2. junija odprta samostojna in prodajna razstava akademske slikarke Suzanne Ki-raly-Moss. NAGYKANIZSA: V galeriji Hevesi Sandor Muvelodesi Kozpont do konca maja razstavljata akademski kipar Ferenc Kiraly in umetnik keramik Janos Nemeth. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V torek, 20. maja, bo ob 17. uri v grajski dvorani predstava Regratova roža avtorja Ferija Lainščka in v izvedbi lutkovne skupine Grajski strahci, ki jo vodi Jožica Roš. Predstava se je uvrstila na republiško srečanje, z njo pa bi se izvajalci radi zahvalili vsem svojim obiskovalcem. Vstop prost! MURSKA SOBOTA. V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 1 6.30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: V petek, 16. maja, bo ob 10.00, 11.00, in ob 15. 30 v Domu kulture gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Žogica marogica. LJUTOMER: Vsak ponedeljek lahko najmlajši ob 16. uri prisluhnejo pravljičnim uram z delavnicami, ki jih vodi Branka Jasna Sta-man. LU LU LU Moravske Toplice SLOVENIJA 24. EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA TRAVI ZA ŽENSKE - C - SKUPINA SKUPINA A 1. Swansea LHC(WAL) 4. Partille (SWE) 5. Azerl (AZE) 8. HK Triglav Predanovci (SLO) Petek 16. maj 1997 09.30 12.00 14.00 16.30 BSC Young Boy» Bam (SUI) Louvaln (BEL) Partille (SWE) Swansea LHC (WAL) Sobota 17. mol 1997 09.30 12.00 14.00 16.30 Louvaln (BEL) BSC Young Boys Bern (SUI) Swanaea LHC (WAL) Partille (SWE) HeOolja 19. maj 1997 09.30 12 JO 14.45 17.00 08.30 11.00 13.30 16.00 proti proti proti proti proti proti proti proti Louvaln (BEL) FHC Tirotek (MOL) Swansea LHC (WAL) Azerl (AZE) 4. SKUPINEA 3. SKUPINE A 2. SKUPINE A 1. SKUPINEA proti proti proti proti proti proti proti proti 16.-19. MAJ 1997 SKUPINA B 2. Louvaln (BEL) 3. BSC Young Boy» Bem (SUI) 6. FHC Tirotek (MOL) 7. Grammariana Hawkea (GIB) FHC Tirotek (MOL). Gramtnarian* Hawk«s (GIB) Azerl (AZE) HK Triglav Predanovci (SLO) FHC Tirotek (MOL) Grammarians Havrkes (GIB) Azerl (AZE) HK Triglav Predanovci (SLO) BSCYoung Boya Bem (SUI) Gramtharians Hawkes (GIB) Partille (SWE) HK Triglav Predanovci (SLO) 3. SKUPINE B 4. SKUPINE B 2. SKUPINE B 1. SKUPINE B OBVESTILO Društvo vinogradnikov Dobrovnik je organiziralo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije ocenjevanje vin za »prekmurskega prvaka«. Slovesna podelitev diplom, na kateri bo tudi minister za kmetijstvo g. Ciril Smrkolj, bo v petek, 16. maja 1997, ob 19. uri v kulturnem domu v Dobrovniku. Po podelitvi diplom bo vinogradniški ples ob prijetnih zvokih ansambla Halicanum. Vinogradnike vabimo, da se prireditve in plesa udeležijo. Vstopnice je do razprodaje mogoče kupiti pri Avtoservisu Lajter v Dobrovniku (tel. 79 015). Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. BURSKA SOBOTA IMA TELETRGOVINO , I , T ¥ Slomškovi 25, vam naša izkušena ekipa svetuje pri nakupu in nudi prijazne storitve. aParati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne centrale • Plačevanje telefonskih računov brez provizije •Informacije ?Nok, bagovnih znamk s certifikati: ASCOM, HAGENUK, o možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključka, Instah ALCATEL PHILIPS SIEMENS PANASONIC, ISKRA dostopu do interneta (Slovenija Online) • Servisiranju vseh ' materijal • Telefonski imenik Slovenije • Telekartice telekomunikacijskih aparatov/. Reklamacije • Vse informacije mključek • GSM mobilni telefonski aparati lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80 >OTeletrgovina |\ Telekom Slovenije Teletrgovina, Murska Sobota, Slomškova 25, tel: 069 28 210, odprto: pon.-pet.9.00 - 17.00 televizijski spored od 16. do 22. maja vestnik, 15. majj^, PETEK k 16. MAJ TV SLOVENIJA 1 10.15 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.40 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 5/7 11.30 Caspar Hauser, nemški film, 1. del 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Omizje 15.35 Koncert prvonagrajencev glasbenih šol Slovenije 16.00 Portret Marjana Keršiča-Belača 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Planet In 21.30 Olive James, angleška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.35 Neverjetna resnica, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.50 Mostovi 12.20 Oddaja o računalništvu 1 2.50 Zapik 13.20 Forum-. 13.30 Zgodbe iz školjke 1 4.00 Dnevnik Ane Frank, ameriški film 1 6.30 Frasier, ameriška nanizanka 16.55 Izzivalci, francoska nanizanka 17.25 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 11/26 18.15 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka, 1/13 19.00 Znanje je ključ ... 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Caspar Hauser, nemški film, 2. del 21.35 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 22.20 Balada o tetovirancu, dokumentarna oddaja 22.40 Jazz v studiu 14 POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Apartma, ameriška komedija - 15.00 POP 30 -15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Roseanne - 18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Modri tornado, ameriški film - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16-.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Govorimo o zdravju -19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Norveška -23.35 Zakladnica, glasbena oddaja - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.20 Koledar - 13.30 Seinfeld, nanizanka - 13.55 Zbogom, srednja šola, ameriški film - 15.25 Hišica v cvetju, nanizanka - 16.10 Pomlad na Dunaju, koncert - 16.55 Acapulco, nadaljevanka - 17.20 Zvezdne steze, nanizanka - 18.05 V. družini - med natni - 18.35 Hugo -19.30 Dnevnik - 20’15 Zakon v Los Angelesu - 21.10 Kdo je šef, nanizanka -21.40 Zadnji žarek, ameriški film - 23.40 Prihaja dr. Beeching, humoristična nanizanka - 0.10 Izdaja golobice, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof -11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.05 Madžarska danes - 16.05 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Dallas - 21.10 Nemogoče? -22.20 Cannes - 50-letnica filmskega festivala - 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 1 12.00 Siesta - 15.10 Robin Hood -15.35 Risanka - 17.00 Balaton, serija -17.30 Regonalni dnevniki - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, italijanska nanizanka - 20.00 Jack Lemmon, portret - 20.55 Policijska poročila - 21.05 Šport - 22.00 Dnevnik -22.15 Aktualno - 22.45 Koktejl-bar -0.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 7.00 Am, dam, des - 7.15 Tom in Jerry - 9.30 Sea Quest -10.15 Neptunova Odiseja, film - 12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 14.10 Artefix - 14.20 Dinozavri -15.40 SeaOuest - 16.25 Airvvolf - 17.15 Vsi pod eno streho - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 J. A. G., v imenu časti - 21.05 Novi podnajemnik -21.10 Klovn, triler - 22.45 Vožnja v ono stranstvo, triler - 0.10 Poročilo - 0.15 Jack-nife, film - 1.50 Klovn TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sisi, film - 10.45 Bogati in lepi - 11.25 Zvezna država danes - 12.00 Poročilo - 12.10 Vera -13.10 Ljuba družina - 13.55 Praksa -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Stari - 21.15 Naš svet - 22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox - 23.50 Nitebox Factbox - 1.00 Filmbox - 2.55 Podvojene osebnosti - 5.25 Naš svet RIL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Felix, prijatelj za življenje - 21.15 Kampist - 21.45 Veliki blef - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 TV cesar -0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov -1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum -2.45 Poročila - 3.15 Sternova TV - 4.55 Eksploziv SOBOTA 17. MAJ TV SLOVENIJA 1 8.05 Radovedni Taček: Palček 8.20 Male sive celice, kviz 9.05 Zgodbe iz školjke 9.35 Srečanje tamburaških skupin 10.00 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 11 /26 10.50 Hugo 11.20 Tednik 12.15 Trend 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Taborniki in skavti 15.10 Sprehodi v naravo 15.30 Ameriška pravljica, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali, francoska serija 18.00 Na vrtu 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Res je! 21.35 Zatv-kamero 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Zlata naveza, angleška nadaljevanka, 3/12 TV SLOVENIJA 2 11.00 Caspar Hauser, nemški film, 2. del 12.30 Roka rocka 1 3.30 Izzivalci, francoska nanizanka 13.55 Turnir ATP v tenisu, polfinale 16.55 Košarka NBA 17.25 Teniški magazin 17.55 Rokomet 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Johnyy 1000 pesov, čilenski film 21.30 Življenje na zemlji, japonska serija 22.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.20 V vrtincu 23.50 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Reboot - 9.00 Klop - 9.30 Peter Pan - 10.00 Parker l?ewis -10.30 Flipper - 11.15 Proti vetru - 12.00 Obraz tedna - 12.30 Grand Prix - 13.00 Samski stan - 13.30 Gola resnica -14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Highlander - 17.00 Superma-nove dogodivščine - 17.45 Herkul -18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Poslednji Mohikanec, ameriški film - 22.00 Odpadnik - 23.00 Se spominjaš Dolly Bell, jugoslovanski film - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.20 Risanka - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Risanka - 11.10 Ubijati za hrano, serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Tarzan in ženska leopard, ameriški film - 13.40 Risanka - 14.10 Briljantina - 14.55 Filipovi otroci - 15.25 Smerokazi - 15.55 Dokumentarna oddaja - 16.40 Televizija o televiziji - 17.10 Poročila - 17.15 Otroška oddaja - 17.30 Parlaonica - 18.15 Potujemo po Hrvaški -19.30 Dnevnik - 20.25 Vojna Rosejevih, ameriški film - 22.25 Opazovanja - 23.00 Svet zabave - 23.30 Polnočna premiera: Hedda Gabler TV HRVAŠKA 2 11.10 Koledar - 11.20 Reševalci -14.20 S knjigo v glavo - 15.05 Acapulco - 16.50 Zakon v Los Angelesu - 17.40 Skrita kamera - 18.05 Potovanje po kitajski umetnosti - 18.50 Risanka - 19.00 Župa-nijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.15 Po neskončnosti sveta -21.45 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo -22.20 Hišica v cvetju - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Polarni svet - 12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve - 13.50 Avtomobili -14.30 Živali iščejo dom - 15.00 Gente-manski sporazum, ameriški film (čb) -16.55 Štorije - 17.05 Tele video - 17.10 Napisne table - 17.35 Za boljši jezik -17.45 Panorama, svetovna politika - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Loto-šov - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Popoln svet, ameriški film -22.35 Satelit, kabaret - 23.20 Nagrada eMeRTon TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.00 Družina Onedin, serija - 12.05 Ameba - 12.25 Zelena žaba - 12.35 40-letnica oddaje za nemško narodnost -13.10 Po sledeh Darvvina - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi: Vohuni, Kače -16.45 Mojstrovine - 17.00 Nogomet, Ki-spest - BVSC - 19.00 Vesti iz EU -19.05 Zgodovina književnosti - 19.40 Familija, serija - 20.15 Bunbury, komedija - 22.10 Šport - 22.35 Moja Anglija, glasbeni film - 1.05 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.30 Sobotna igra - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Klic v sili -13.10 Življenje in jaz - 14.25 Kirk -14.50 Superman - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Savannah - 18.00 Nogomet -19.30 Poročila - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Skorajda perfektno varanje - 22.00 Midnight run, akcijski film - 0.00 Masseuse, film - 1.25 Potovanje v onostranstvo TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Morilci v galopu, kriminalka - 11.00 Bitka za Anglijo, film -13.10 Gospa Irena, film - 14.40 Mikosch - 16.05 Narodnozabavna glasba - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sisi, mlada cesarica, film - 21.05 Poročila - 22.05 Humor ne pozna meja - 23.20 Poročila Ril 5.30 Risanke - 5.55 Super Mario Brothers - 6.20 Pebbles in Bam Bam šov -6.40 Yin Yin in Pandina patrulja - 7.05 Captain Planet - 8.30 Disneyev team -9.15 Disneyev Aladin - 10.45 Gargolys -11.05 Power Rangers - 11.30 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.55 Vražiček -12.15 Psi in mačke - 13.05 Polna hiša -13.35 Krepka družina - 14.00 Princ iz Bel-Aira - 14.20 Divji bratje s šarmom -14.50 Nanny - 15.20 Vsi moji otroci -15.55 Melrose Plače - 18.45 Poročila -19.10 Eksploziv - 20.15 Srečni jezdec, šov - 22.00 Kako prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Fire Zone, akcijski film - 1.30 Melrose Plače - 2.15 Poročila NEDELJA k 18. MAJ TV SLOVENIJA 1 8.10 Željko, avstralska nanizanka 8.35 Živžav 9.30 Na vrtu 9.55 Nedeljska maša 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmd si 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Planet In 15.15 Apaluza, ameriški film 1 7.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Alpski večer ’97 18.25 Korenine slovenske lipe 18.45 Barmani na Bledu 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Moški, ženske 22.05 Poročila, vreme 22.1 5 Zaslepljene, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.30 Mali oglasi, tv-igra 9.10 Lahkih nog naokrog 9.55 Zlata šestdeseta slovenske popevke 10.55 Izzivalci, francoska nanizanka 11.15 Nibelunški prstan, opera 12.40 Motociklizme za VN Italije 14.50 Turnir ATP v tenisu, finale 18.00 Šikijev memorial v atletiki 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Bramvvell, angleška nadaljevanka, 4/7 20.55 Slovenski magazin 21.25 Svet čudes, avstralska serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Koncert Wiener Akademie 23.50 Tok noč tok 0.50 Slovenski magazin POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Mož pajek - 11.00 Xena -12.00 Argument - 12.30 Brez zavor - 13.30 Odpadnik - 14.30 Gola resnica -15.00 Gorski zdravnik - 16.00 Na jug -17.00 Vrnitev iz divjine, ameriška drama -18.45 Športni krog - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills -21.00 Melrose Plače - 22.00 Oče na službeni poti, jugoslovanski film - 0.15 Faust - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Briljantina - 8.45 Risanka - 9.10 Nebeški dah, serija -10.00 Dediščina človeštva, kviz - 11.00 Otroška oddaja - 11.30 Folklorna oddaja -12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja -13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box -14.55 Oprah show - 15.45 Velika sprememba, avstralski film - 17.15 Poročila -17.25 Beverly Hills - 18.15 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.15 Komedija -20.50 Oddelek za, umore, ameriški film -22.35 Opazovanja - 23.05 Seks, cenzura in film, serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Nedeljska maša -12.15 Po neskončnosti sveta - 12.45 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 13.15 Dosjeji X - 14.00 Polnočna.premiera, ponovitev - 15.40 Zlati gong, glasbena oddaja -16.35 Koncert klasične glasbe - 17.35 Havajski grbasti kit, serija - 18.35 Popaj -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Top šport - 22.30 Zakonski pristan - 22.55 Vidikon, glasbena oddaja - 23.40 Seksualno življenje, belgijski film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Ob 40-letnici madžarske TV - 9.50 Anno ... - 10.25 Puder - 11.00 Evangeličansko bogoslužje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Dve Ameliji, ameriški film -14.05 Mozart - 14.15 Šport - 15.30 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Odločate vi! - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 MC -20.15 Biblija: Jožef - 22.00 Ekskluzivno - 22.25 Top show - 23.25 Deklamacija -23.35 Srčni utrip, ameriški film TV MADŽARSKA 2 8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 8.35 Kje, kaj? - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Civilna korajža - 10.00 Družina Onedin -11.05 Šport - 13.05 Pesem doni -13.35 Filmske kocke pripovedujejo -14.00 Risanka - 14.15 Dido, koprodukcijski film - 16.05 Sejem deklet, opereta - 17.45 Letni časi - 18.00 Vreme -18.05 AirTurmix - 18.30 Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.15 Ars Hungarica - 19.30 Moja domovina, opera - 21.20 Rokopis -21.50 Šport - 23.10 Pogovari ob koncu tisočletja - 0.00 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Konfeti - 7.40 Disneyev festival -10.25 Pirati - 11.05 D Artangova hči, film - 12.00 Šport - 13.30 Speed Zone, komedija - 16.00 Hallelujah, vestern -18.00 Srček - 20.15 When a man loves a woman, film - 22.20 Predator, akcijski film - 0.00 Poročila - 0.05 Ninja Fighter, film - 5.10 Superman - 5.50 Konfeti w TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Med ruskimi medvedi - 9.30 Teden v kulturi - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.30 Divje življenje - 15.00 Cesaričin sel, film -15.35 Rdeča je ljubezen, film - 17.00 čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje -17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.45 Vreme - 20.15 Sisi, usodna leta neke cesarice, film - 22.00 Poročila -23.25 Sladkoben vonj smrti RTL 5.35 Quack Pack - 6.00 Disneyev Aladin - 6.25 Timon in Pumba - 6.50 Jetsonovi -'7.35 Huckleberry Finn - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Ouack Pack - 8.55 Risanke - 10.10 Woody Woodpecker -10.50 New Spiderman - 11.40 Vojna zvezd, Galaktika - 12.30 Robin Hood -14.05 Heidi, film - 16.05 Thunder v-paradižu - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Na begu, akcijski film - 22.45 Smrtonosne misli, triler - 0.40 Fire Zone -2.10 Thunder v paradižu - 3.40 Otok nove pošasti, film - 5.05 Risanka 20.05 Dosje 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport . 22.40 Hudson Street, ameriška* 23.05 Ripa propade, finski film TV SLOVENIJA 2 10.45 11.50 12.20 13.05 13.30 14.20 14.50 16.05 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 20.00 20.50 21.45 22.45 0.15 Na potep po spominu I Znanje je ključ ... šport v nedeljo Srečanje tamburaških sM® I Glive James, angleška sev I Obzorja duha Koncert Wiener Akadeni® Bramwell, angleška nad# 'I 4/7 Izzivalci, francoska nanizaj J Jake in debeluh, amerisk t zanka Sedma steza Recept za zdravo Simpsonovi, ameriška Komisar Rex, nemška najiJ Kamikaze, angleška doku I oddaja Roka rocka Brane Rončel izza odra I Recept za zdravo življen/e i POP TV _ 10.0°X 7.00 Dobro jutro, Sloven'la ■ Barbara - 11.00 Gorski z . POP-kviz - 12.30 Na ®. M' Športni krog - 14.00 Na 30 - 15.30 Diagnoza: Umo , i ta Barbara - 17.30 R je POP-kviz - 18.30 Ut2O24 urJ: 19.20 Vreme - 1 22;4 Morje ljubezni, ameriški . .o.O11 na scena - 23.00 Res f pulco H. E. A. T. - 1-ou TV HRVAŠKA! J 7.55 Poročila - 8-00h^evalni A Poročila - 10.05 Izob .g p« « 11.30 Za otroke - 1fg 1O* 12.25 Marisol, serija - _ / b„a - 14.10 17.15 Hrvaška danes ' ^adl’ ji - 18.40 Hrvaška m 19.30 Dnevnik - 20. * Hrvaška in svet - ~ uania' ( J I oddaja - 22.40 Opa^>d J mska noč z Alfredom I . Poročila TV HRVAŠKA 2 13.25 Koledar - 13.35 13.25 Koledar - 13 3S W ameriški film - ' ^erisKi rum -6-00 Mestece Peyton ' J Reševalci - 18’°/ 18.35 Hugo - 19.00 rama - 19 3O Dnevnik . 20. ?°:50 petica - 22.05 dal/evanka - 23.00 Vojna ado ( .. - ... -iNf ■ nja i J TV MADŽAR^j^ 8.00 Otroški pro?r^bogo# , 11.00 MetodlSbcn^ I su: Škrjanček - g.O. - 17 15 0 ven - ’ eče*- i p on Kolo sr sPe « ' menoj - lo.ou ijalasz r ca - 19J5 Jutka H^ « j 19.30 Dnevnik, ,SP 2l/|2,Si ( 20.10 Biblija. Jože« g7 - 2^ J - 21.55 Babica leta nove skladbe - ji 12.30 Poje pisje - 13.00 T J® 4.3®% j । mo izginule odrasl a in p ; | nizanka - 15.30 * 2j n , Odprti studio - c\niorets’« tednik - 17.00%^ ! Hungarica ' 2Te|eS^^ [ o poeziji - 21; g|Vis, d° J - 22.25 To je t' l 0.05 MC .JU TV AVSTRIJA’ 9.2° 6.20 Otroški pr°9raavi stival 11.50 Počitnice r PONEDELJEK ' k 19. MAJ____ TV SLOVENIJA 1 J320 Šport - .sn- frjt 1 rUUlillivd - 17.00 Čas ^30 M ? brodošli v Avstriji - j 20.15 Tatort - 21-^n P^Sl 22.50 Poročila - 22- pogie ,1 . Short Cuts, film - 2 ^ J f TVAVSTBMA«,^ Short Cuts 10.15 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.40 Zaslepljene, ameriški film 12.20 Zatv-kamero 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.05 Zoom x 15.05 Ljudje in zemlja 1 5.35 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 1 7.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Leča 17.30 Potočni rak, nemška dokumentarna oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.1 (T Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 9.00 Čas v _ 10.00 Muzikah n agoz ^1 ( Cardinale - 12,20 A - 13.00 Por°o p prix' dl)5« |(iJ - 14.00 Pravi grao® W ca - 17.25 Orgle 30 J stoja danes - fja ’ Vreme - 2°' *jvl)®,?£ - [ 21.50 Umetniki z J f)im - 23.10 Shod c j strani 1 RTE t .0 ' m" < ; ! Bigfoot in Hende^ J TOREK maj in iS* i/ u! ameriška nanizanka J $ s 5" <« K 7 k "UJM. s Ž*ii <1* M & !! fl« /j ■J. nO M’ M J-' rj ^SLOVENIJA! zanka'0 debelutl' aiT|eriška nani-12.35 KoronSkasramota> nemški film 1 »Lingo 1515 ilpski večer'97 16 J ^$$1$ 16.20 Mn'8?0113oddaia 17 An Mostovi V >rnik 1^25 &nikiin skavti '8,°0 Po Sin’ avstralska nanizanka 18.40 k°, meniji 19,1 kol° sreče 19.3 'Sanka 20.05 c nik MoZinIMe 22.00 ŽIOcity ' 22,40 Mn A|preme’ ®port 23.40 o*v^ nemŠka "a‘ 0.10 M,por°ča ^'ecifv '1^UA2 13.15 pn°botna noč 13.45 R^Saimo si hit ^Mska re^370 živ|ienie ■i: 15.40 > M l?0n S'°vS’mn9leŠka oddaia 1? 0 MiSar d a9azin '815 ^PSOnovram6"1'-^ nanizanka 5 ^oljska n’ ?meriska nanizanka 1S.0n ?nka ° IC'ia’ ameriška nani- J2.3O t°!ia naide Pot 0'‘:0.Leningrink°o 21.35 S’ finski fi|mkaVbojl srečajo Mojze- 23.05 §6r'ia 383 Z9°dov'na, francoska ^U^^^lonjača Larba?a°bro jutro si M^I-OO &6niia ' 10.00 Santa Dian'°0 Mr ^“k - I3akn 4 1200 pop-bUtj. i, 5 - 15 nn sPortna scena i ' 0 Ro> J^OO POP 30 - 15.30 b'20 Um„S6anne . Santa Barbara - .3?° v moški preobleki. S- H. - BQ|nišnica upanja hu C° fi. E a t3'00 Reševalci - T- ' 1'00 24 ar ;sCasKai prečil>ila - a? ' 12»? 2a 1°0S lzohD°-br° iutro - 10.00 kar', 5 ^ris°1r°ke _ riZ5Snalni Program - C' 1 ’ Serija J?,00 Dnevnik -U^aini4'10 p. 1.3-10 Santa Bar- ' 14.15 ' la. ®'45 N= 5'15 Za otroke !°.1S4b po danes ; evn6t' Psihologa -SM^teki "^ri - A8;05 Kol° sreče W6nt v sedan9'30 Dnevnik -^O^rja 22'15 Ona °St' ~ 20-50 Tv' h ° Mčii?0 z Alf?(2£yrnen.tarni film - Vhh ' a d°rn Hitchcockom ' 19 ,Hu9o- ia^rnska arhi- ■ h * $ <2 $^of $'Oo q la'W W ' 93s ^Pnoni vzhod -h' 1;N? - - 9.40 ll/^Aij0® p 6 risanke 0,0 Magnum -ibfe« - i2;?-°° Poroči-Č; "S® ' fa^Prps Telepakk - °b ?;3° Reno?'40 Narodno-fi^O^ka15'00 Pm -. solski Pr°-'W.C ~ 17.05 °D°lla - 16-30 Jit'’$ |^ 17r°Pad an9le~ p % s2n'^S k ^'^0k\ Begavčki I Dn" 'e h ' i^Ov' 21.0n L° Trend, go-K %r?02'l5VA6Lali nič ^'fninalistični 3V^kiCUa|n^<%'*20t0 ’WIja °-35^ To nJO .H; Hi 1 S /J M«?14s'lS Mat° čas v sliki ''O^n^6 b0ri « 'S° Umor ® San'e -Or v oblakih TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sisi, mlada cesarica - 10.45 Bogati in lepi - 1 2.00 Čas v sliki -13.10 Ljuba družina - 13.55 Praksa -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.15 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi - 23.00 Kulturni drobci - 0.05 Miriam Makeba, dokumentarni film - 0.55 Frizer RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Komisar Schimpanski -22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Golden Palače - 2.00 Magnum SREDA k 21. MAJ TV SLOVENIJA 1 10.20 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 11.05 Leningrajski kavboji srečajo Mojzesa, finski film 1 2.35 Svet čudes, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Resje! 1 5.30 Kronika afriških živali, francoska serija 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 1 7.00 Obzornik 1 7.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Znaš žvižgati, Johanna, švedska drama 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Posadka, ameriška nanizanka 23.05 Na valovih življenja, angleški film (čb) 0.25 Made in Slovenia TV SLOVENIJA 2 11.40 Svet poroča 1 2.10 Volja najde pot 12.40 Evropa, naša zgodovina, francoska serija 13.40 Šepet iz naslonjača 14.10 Hudson Street, ameriška nanizanka 14.35 Življenje na zemlji, japonska serija 1 5.25 Studio city 16.10 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 8/14 17.10 Izzivalci, francoska nanizanka 17.40 Moesha, ameriška nanizanka 18.00 Karaoke 19.00 Domače obrti na Slovenskem 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Šport 20.25 Finale pokala UEFA v nogometu, Inter: Šchalke, prenos 22.25 Zavrtimo stare kolute 22.55 Plesna oddaja 23.15 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 0.05 Domače obrti na Slovenskem POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Acapulco H. E. A. T. - 15.00 POP 30 - 15.30 Diagnoza: Umor - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Rosean-ne - 18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Stoj! - ali moja mama strelja, ameriška komedija - 21.45 M. A. Š. H. -22.15 Obraz tedna - 22.45 Reševalci -23.30 Acapulco H. E. A. T. - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.00 Poslovni klub - 22.35 Opazovanja - 23.05 Z namenom in razlogom - 0.00 Območje somraka TV HRVAŠKA 2 12.50 Koledar - 13.00 Črno belo v barvah, ponovitev - 16.00 Bolnišnica upanja - 16.50 Acapulco - 17.15 Reševalci -18.05 Svet živali - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Skrita kamera - 20.40 Pokal UEFA v nogometu, Inter - Schalke - 22.35 Hrvaška nogometna liga - 22.55 Sestre, nanizanka - 23.40 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof - 11.10 Trije doktorji, serija - 12.00 Po ročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -13.40 Narodnostne oddaje - 14.30 Repeta, šolski program, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Madžarski nadškof Laszlo Paskal - 70-letnik - 17.35 Vklopi - 18.00 Nujna pomoč -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Nekoč me boš še ubil, avstrijski film - 21.55 Mediamix -22.35 Deklamacija - 22.45 Šport -23.15 Dnevnik - 23.25 Matura TV MADŽARSKA 2 14.50 Leta družbenih sprememb - 15.45 Malo juga, serija - 16.15 Šport - 17.25 Družinski zdravnik - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Pogled domov - 19.05 Magnum, kriminalka -19.50 Pratika - 20.00 Tercett, gledališka predstava - 21.25 Policijska poročila -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.15 Aktualno - 22.45 Do konca in naprej, jugoslovanski film - 0.10 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.50 Konfeti -12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest -16.25 Airvvolf - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Quigley, Avstralec - 22.35 Z mojimi solzami, film o Franzu Schubertu - 0.15 Poročila TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki -12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Do-* brodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Veter upanja, romantični film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Govori z mano, film - 21.05 Sternov TV - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 2.00 Magnum ČETRTEK , 22. MAJ TV SLOVENIJA 1 10.50 Moesha, ameriška nanizanka 11.10 Na valovih življenja, angleški film (čb) 12.30 Svet divjih živali, angleška serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.15 Made in Slovenia 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 V vrtincu 1.5.55 Znaš žvižgati, Johanna, švedska drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 0.10 Tednik TV SLOVENIJA 2 13.05 Domače obrti na Slovenskem 13.35 Plesna oddaja 13.55 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 14.45 Posadka, ameriška nanizanka 15.10 Posnetek nogometne tekme finala pokala UEFA 16.55 Balada o tetovirancu, dokumentarna oddaja 17.15 Izzivalci, francoska nanizanka 17.45 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 6/7 18.35 Skrb za zemljo, angleška serija 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Muriel se poroči, avstralski film 21.45 Pisave 22.15 Umberto Eco, nemška dokumentarna oddaja 23.00 Aliča, evropski kulturni magazin 23.30 Pisave POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Trpljenje in užitek, ameriški film - 15.00 Diagnoza: Umor - 16.30 Santa Barbara -17.30 Roseanne - 18.00 POP-kviz -18.30 Umor, je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor - 21.00 Newyorška policija - 22.00 M. A. S. H. -22.30 Argument - 23.00 Reševalci -0.00 Playboy - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kultura - 21.15 Tudi to sem jaz, show program - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub, d. d. - 23.10 Filmska noč z Alfredom Hitchcockom - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.10 Koledar - 14.20 Potovanja: Norveška - 15.10 Afera Nine B, nemški film -16.50 Acapulco - 17.15 Reševalci -18.05 Glasbena oddaja - 18.35 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X - 21.15 Močan moški, ameriški film - 22.35 Filmska gibanja - 23.15 Seinfeld, hum. nanizanka TV MADŽARSKA 1 9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Maigret, kriminalka - 10.35 Potapljači -11.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 13.40 Gimnazija strtih src - 14.30 Repeta, šolski program, vmes ob 15.00 Poročila -16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi - 17.55 Program madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik - 20.00 MC - 20.15 Sosedje, serija - 20.50 Friderikusov show -22.55 Madž. filmi v Cannesu: Visoka šola RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.1 5 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na MUrskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21,00_ Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.0.0 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00'Za zdravje - TV MADŽARSKA 2 13.55 Šport, rokomet - 15.05 Zamejski Madžari - 15.35 Robin Hood - 16.00 Ljudje v naravi - 16.20 Mentalna higiena -16.30 Repeta plus - 17.00 Skrivno poslanstvo, serija - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin, serija - 20.10 Atlantski ekspres - 20.25 Stiki brez meja - 20.50 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.55 Quigley, Avstralec - 11.50 Konfeti - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Krepka družina -19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki -20.15 Komisar Rex - 21.05 Akti X -21.50 Kanoni iz Tobruka, film - 23.40 čas v sliki - 23.45 Vihar nad Perzijo, film -1.20 Nevarne počitnice, film TV AVSTRIJA 2 9.05 Počitnice, film - 10.35 Bogati in lepi - 13.10 Ljuba družina - 14.45 Lipova ulica - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes 20.15 Žarišče -22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling -23.00 Dialog - 1.15 Pogledi s strani RTL 8.00 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksploziv - 20.15 Mestna klinika -21.15 Schreinemakers TV - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Golden Palače -1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport-19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC -12,05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročil^ BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. vestnik, 15. maj Nagradna križanka Naša prvomajska križanka očitno ni bila pretrd oreh za reševalce, saj smo prejeli veliko rešitev. Žreb je nagrade takole razdelil: 1. nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev: Marjan Blažek, Študentski domovi, blok 1, Cesta 27. aprila 31, 1111 Ljubljana - Vič 2. nagrada v vrednosti 15.000 tolarjev: Andrej Kovač, Grad 167, 9264 Grad 3. nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev: Helena Župančič, Ljutomerska 12, 9250 G. Radgona 4. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Igor Adžič,-Kocljevo naselje 9, 9231 Beltinci 5. nagrada - četrtletna naročnina: Iztok Lovrenčič, Ul. 9. maja 19, 9240 Ljutomer 6. nagrada - četrtletna naročnina: Ida Mertik, Biserjane 4, 9244 Videm ob Ščavnici 7. nagrada - četrtletna naročnina: Marija Irgolič, Stara ulica 1, 9000 Murska Sobota 8. nagrada - četrtletna naročnina: Aleš Sabo, Gornji Lakoš 67, 9220 Lendava 9. nagrada - četrtletna naročnina: Angelca Prša, Mala Nedelja, 9243 Mala Nedelja Nagrajencem čestitamo, ostalim pa več sreče prihodnjič! Rešitev križanke - vodoravno: Akihito, vodovod, toaleta, OP, ska, Smelt, LV, omara, Tkon, skala, Letak, Rado Murnik, komandir, Toni, agentura, akronim, Hitrec, Otavnik, Loa, oprava, Somna, Ana, in, Marijan, Torelli, AV, nomad, Javoršek, toast, arena, Avesta, onikanje, Olt, Sporadi, Aav, SM, štopar, Rilke, tovorno letalo, Trier, pano, KB, Robit, va, raj, ala, otročaj, selektor, krinolina, odrez, Meka, rodovina, videoteka, sak, Emil, Matsumoto, Novotna, tao, AP, Igo, osatnik, Antonij, talon, nat, Abba, okrajek, Asa, INRI, aar, Ava, Garona, Aca, Corelli, LS, ar, krava, ideali-stka, ekstaza, Damijan, kation, piroman, Alabama, AN, Kne. SPOŠTOVANIM OBČANOM MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA SPOROČAM, DA BOM IMEL URADNE URE ZA OBČANE VSAK PONEDELJEK OD 12. DO 15. LRE. Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, oec. motorna vozila FORD ESCORT 1.6, 16 V, rdeče barve, letnik 1993, registriran do februarja 1998, z vso dodatno opremo, prodam. Tel.: 28 159, po 15. uri. ml3289 MOPED ATX, star 7 mesecev, rdeč, prodam. Tel.: 31 142. ml3I63 JUGO 45, letnik 1989, prvi lastnik, prevoženih 70.000 km, 2.500 DEM, prodam. Tel.: 32 778. m!318O NAS POTREBUJETE? DOBRO PREMISLITE! SERVIS-MONTAŽA-VZDRŽEVANJE-PRODAJA servis TRAJBAR ugodno-poceni-kakovostno * MOBITEL & GSM (dobava takoj) * CENTRALNA * AVTOALARMI * ELEKTRIČNI STEKEL 0609 613 372 ZAKLEPANJE SIKURA POMIK pokličite NAS - servis TRAJBAR - 069 31 633 VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEOHEJANJE NUMEROLOGIJA g Fon^b UPRAVA: M. Soboti Stanita Rozmani IT 9000 M. Soboti ■ 0M32-230,/iw.®«M;'™ Panasonic /NFO SNOP CENTER, MARIBOR Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, faks: (062) 225 713 MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV PRER0K0VAnjE | POKLIČITE 090 4215 Panas«* /».»•■H1" .n BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDIOLOG ERIK * polagamo vse vrste talnih oblog iz lesa, laminalov in plastičnih mas * obnavljamo parketa * velika izbira in kombinacija vzorcev _ tešče 3, Moravske Toplice, tel.: 10691 48 805 _ MALE OGLASE VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 OS 1 min 1 56 sit NON ■ STOP LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4S OS 1 min 1 56 sit NON - STOP RUBIKON 24 UR DNEVNO POKLIČITE ZDAJ I 09042 70 MIN/156 SIT ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU TEL. 31 998 VSAK DELAVNIK OD ^8. DO 14. URE.y ALFA ROMEO, letnik 1987, prodam. Tel.: 83 109. ml3183 ZASTAVO 101, letnik 1986, reg. 98/4, ugodno prodam. Tel.: 40 260. ml3223 PASSAT VARIANT GL, TD, 1600 ccm, letnik 1991, 80.000 prevoženih km, dodatna oprema, nizka poraba goriva, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 31 971, od 8. do 15. ure. ml3232 TOMOS BT 50, letnik izdelave 1990, prodam. Žižki 76, ves dan. ml3233 HONDO CIVIC, 1,5 GL, SEDAN, letnik 1990, odlično, prodam. Tel.: 32 173. ml3251 VW PASSAT, GL, 1,8,1. 1991, kovinske barve, prodam. Tel.: 57 173. ml3252 BIFE PRIKOLICO z atestom, kompletno opremljeno z agregatom prodam. Tel.: 24 005, po 19. uri ali 42 878. ml3254 OPEL KADETT, 1,3 D, karavan, letnik 1981, prodam. Tel.: 76 778. ml3255 CHRYSLER, LEBARON, letnik 1990, popolna električna oprema, potreben ličenja, zamenjam za motor. Tel.: 81 384. m!3270 C KADETT, registriran do februarja 1998, in prikolico Panonija prodam. Tel.: 44 179. ml3282 VW 1300, odlično ohranjen, registriran do novembra 1997, prodam. Tel.: 062 20 7-20. m 13284 DVE KRAVI in_pet tednov staro telico prodam. Stefan Bot, Kapca 145. m!3182 ml3182 KRAVO, visoko brejo ali telico, prodam. Erno Papp, Čikečka vas 37. mI3195 VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, prodam. Andrejci 8, tel.: 48 000. m 13196 KRAVO, brejo v 9. mesecu, prodam. Kamovci 51, tel.: 79 398. m!3220 PUJSKE nad 20 kg in bučno seme prodam. Partizanska 30, Bakovci. KOZE, srnaste pasme z mladiči ali brez njih, dobre mlekarice, prodam. Tel.: 72 520. m 13240 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, jata reja LJ, rjave, stare 12 tednov, 400 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml3241 PUJSKE prodam. Gradišče 22. m 13244 KRAVO, brejo, prodam. Krašči 60, tel.: 40 130. ml3246 TELICO, brejo v 8. mesecu, in tri bekone prodam. Tel.: 81 384. ml3266 MLADE NESNICE, kletke in plemenske peteline lahko dobite vsak dan v Babincih 49. Tel.: 82 401. ml3267 KRAVE prodam. Janko Belec, Lukavci 55, p. Križevci pri Ljutomeru. ml3268 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 mesece, prodam. Tel:. 82 271. ml3280 Zaupen pogovor z vedeževalko. 01 3 DEKLETA IZ NAJLcr _ 090 SKRIVNOSTI LJUBS"'- j POSLOVNI PROSTOR-nda,.|f? 36 m2. Mlinski ulici v L damo ali damo v n J ]j|i 524 .1177 437.«® NJIVO, 1,22 ha, vBf‘7() dam. Tel.: 43 297. ENOSOBNO ST«!" J Lendavski ulici v M-DEM/m2, prodani' zvečer. ml3173 ielJ* TRGOVINO v centru "J obratovanju dam o uri-nl I 955, zvečer, po HIŠO v centru gradbeno parce vode in elektrike. 903. m 13201 STANOVANJSKO^^ S TINSKIMI PR0’* a]i J vcih takoj P^ ^ najem. Tel.. 4J « GARSONJERO ah vhodom v M. Sob ,jt« Ponudbe P°d m 13209 TtZ PROSTORE ZA OB skladišča, Posl° zdravsteno dejavno ti oddam. Tel.. 2 Živali posesti m!3215 n.vfJ 7 AROV VlNOG^. od’... ugodno Pr0^?P|'z 847 078. m 132lf _ Iščemo Super Šoferja ’97 Največji avtobusni prevoznik severovzhodne Slovenije AVTOBUSNI PROMET iz Murske Sobote in VESTNIK iščeta SUPER ŠOFERJA ’97. Več kot 120 šoferjev Avtobusnega prometa vozi vsak dan na tisoče potnikov -, največ po Pomurju, potem na različnih progah po Sloveniji in na turistična potovanja po Evropi. Med njimi boste izbirali tiste, ki so najboljši. Ocenjujete njihovo vožnjo, prijaznost, urejenost vozila in voznika, točnost..., skratka vse tisto, kar naredi vožnjo z avtobusom varno in prijetno. Za svoj trud boste nagrajeni. Med tistimi, ki boste izpolnili prijavnico, bomo izžrebali tri, ki jim bo Avtobusni promet namenil lepe nagrade: 1. nagrada: vikend paket za 2 osebi v Zdravilišču Dobrna (poklanja agencija Klas), 2. nagrada: servisiranje vozila v vrednosti 20.000 tolarjev (poklanja AS-servis vozil), 3. nagrada: mesečna vozovnica za poljubno relacijo v javnem primestnem prometu (poklanja PC Avtobusni prevozi). Izpolnite priloženo prijavnico, pripišite svoje ime in naslov, in jo do ponedeljka, 9. junija '97, na dopisnici pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota. NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nestnostjo, in ene stare 13 tednov, cena 400 SIT, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190. Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml3111 VISOKO BREJO KRAVO in kravo s teletom prodam. Bogojina 81. ml3172 TIARA, d. o. o. POSREDNIŠKA HIŠA NEPREMIČNINE Slovenska ul. 39, Murska Sobota tel.: (069) 21 156 ENOSOBNO STANOVANJE, 34 m2, v Turnišču, centralna, kabelska, prodam. Tel.: 22 145 in 75 940, do 15. ure. m 11937 HIŠO v Kuzmi, 9 x 12 m,z manjšim gospodarskim poslopjem, v hiši tel. priključek in centralna na olje, mirna lega, asfalt, prodam. Tel.: 55 150. ml2872 NJIVO, I ha, jn les), prodam. i uri. m 13218 kjjA POSLOVNI PROS SoJ| bri lokaciji vM-$ j najem. Tel.: 22 4* S dvoinpolsob^ z VANJE v kuhinjo, central joboLji nom v centru p- . najem. Tel.: 8 HIŠO Z DELAVNI^ 6JI. . boti prodam. lel- , g, U GRADBENO PA*^ v Tešanovcih Pr j Tešanovci 7. 3 DVOINPOLSOB ju’ VANJEv 1. nadst a 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (O®*'40*% od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od PONOVNO IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA PRODAJALCA V SL®’ Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in s. p., ugoden avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo NIVA1700i SAMARA 1500/5v od 12.920 DEM i..........................................................................................................■.................................................................-............................................................................................................. PRIJAVNICA zd SUPER ŠOFERJA ’97 IME IN PRIIMEK NJEGOVA BISTVENA ZNAČILNOST OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 1 METNA TRADICIJA 15. maj 1997 Murske Sobote prodam. Tel.: 27 «46. ml3261 W0VCIH NA GORIČKEM pro-dam nevseljivo hišo, 9 arov, z nekaj poslopja, parcelo za sadovnjak in grajeno parcelo, 18 arov, s sado-^kom.Tel.: 48 746. ml3278 BN0GRM) s KLETJO v lenda-'iskih goricah prodam. Tel.: 7 6 vož,zvečer po 19. uri. ml 3281 k,netijska Ionizacija PR1KOLL d,®?Tel. 46 u 0 ra,b‘je^ P™’ 2'm13161 Po±/°bro ohranjen, °9S-“H31668 dni CenL TeL: 57 w *^*3'^niprodam-^s01^ kaPa- S“>N1F*"SON trak- krompir „ , 79 4 16 RJA’ komP|et-®13217 6' zvecer po 20. S KOSILNICO LA VERDA z volanom in jermenico ugodno prodam. Idič, Mali Bakovci 50. m 13229 TRAKTORSKO KOSO, bočno, prodam. Tel.: 57 553, zvečer, m 13231 ŽETVENI KOMBAJN VOLVO, širine 2,20 m, z zabojnikom in trired-ni adapter za koruzo z mulčerjem za kombajn Klas Mercator prodam. Tel.: 56 192. ml3236 ROVOKOPAČ JCB, 3 D, letnik 1980, prodam. Tel.: 70 731. ml3253 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 17 m3, lepo ohranjeno, prodam. Martin Kreslin, Babinci 14. ml3269 MEŠALEC ZA MEŠANJE KRMIL MUS MAX, predsetvenik 3,5 m, pajek, silažni samohodni kombajn, žitni kombajn Univerzal in balirko za oglate bale ugodno prodam ali menjam. Mobitel: 0609 642 194. m!3285 razno 1 b°lezni «'4 TRAKTORSKI SEDEŽ, hidravlični, ter prednje originalne uteži za Torpedo Adriatik prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 1.3239 KLETKE ZA NESNICE IN ZAJCE ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096, ml3O39 . ODKUP delnic in delnic skladov Arkade, Pulserja, Aktive in drugih. Tel:: 064 736 494. ml3162 ČE IMATE KAPITAL, potem ga vložite v nakup delnic in delnic sk- V SPOMIN Stefan Čurič iz Mellbourna - Avstralija rojen v Trnju Mlad in hraber fantje leta 1960 brez slovesa zapustil rojstno hišo ter si v daljni Avstraliji ustvaril novi dom. -nasje 22. marca 1991 zavedno zapustil. Hvau vo Naj ti bo lahka tuja zemlja! ki ste mu pomagali izpolniti njeg havi.. , ki se ga še spominjate. Mprniku iz hvala učiteljici Mariji Čemi, Branku Merniku I« j.™ nSUralsk,« Slovencem. 'z Radence Dan pomladni te je vzel, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN 10. maja je minilo sedem let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi z lepo mislijo postojite ob njegovem prinašate cvetje in prižigate sveče. m V SpOMIN odkar a3a štiri leta, nas je zapustil naš dragi Glgj 4 kar S^e vze^a’ kar je njeno. In t0 f ^no, nam ne more vzeti, je večno^6 neskončno dragoceno, 0 ln nikdar ne more umreti. Žena Olga, sin Štefan, hčerka Marija, vnuk Aleksander in zet Zoran ^«ks Štelcl Ce^« yi(l a Z družino in sin Mirko s Cvetko ^lr* RAMPI KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, A 17 Tri X OFUNFI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, ' ’tL- & FAX- (069) 32 802 brezplačni prevozi krst na dom, MHPC? j BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO 'UKSKA sobota tudi na več obrokov brez obresti. ladov. Tel.: 064 736 494. ml3162 mI3162 VINO, laški in renski rizling in domače vino (jurka. klinton) ugodno prodam. Tel? 31 474. ml3164 ULEŽAN HLEVSKI GNOJ prodam ali zamenjam za seno ali slamo. Tei.: 70 647. KONJE po izbiri prodam. Tel.: 70 647. m 13165 AGREGAT 220/1500 W - BRIGS in črpalko SMP - 500 Tomos, kompletno s cevmi, prodam. Tel: 45 344. ml3167 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala št. 7/TSŠ na ime Ladislav Gyoha, Veščica 52a. m 13192 Preklicujem veljavnost HK št. 9820-2, izdane pri HKS Panonka M. Sobota, Alojz Sakovič, Pertoča 97. m!3194 LOPA, »šupa«, na lesenih sohah, 11 x 5 m, kritina (zarezna), možnost premestitve, po zelo ugodni ceni prodam, tel.. 45 061. ml3197 SUHE SMREKOVE DESKE, 2,5 in 3 cm. prodam. Alojz Ficko. Grad 52, tel.: 53 259. ml3199 DEBEL JEDILNI KROMPIR ugodno prodam. Gančani 63b, tel.: 41 152. ml3203 ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, 9.-20. ure. ml3212 126 P, letnik 1988, registriran do marca 1998, SAT TV-anteno z motorjem, strižno koso, Euro sistem, širina kose 85 cm, prodam. Lanjšček, Gorica 32, tel.: 45 263. ml3222 LOVSKO PUŠKO Zastava 12x12, puško Win. 308 z daljnogledom, malokalibrsko puško, rusko, češko puško ČZ 304, 12 X 57 R, prodam. Tel.: 24 890 ali Franc Kuhar, Panonska 49, Rakičan, m 13234 MEŠALEC, 50 1, za mešanje testa, kreme in jajc, stepalnik, 20 1, za stepanje kreme in jajc in električno peč, nerjavečo, dvoetažno, s pekači in stojalom prodam. Tel.: 0601 62 069. ml3238 MOŠKO DIRKALNO KOLO prodam. Tel.: 27 797. ml3242 AKACIJEVA DRVA (metrska) prodam z dostavo na dom. Tel.: 47 011. ml3245 VINO, rizling, šipon, prodam. Tel.: 77 243, zvečer. ml3247 DVE BLAZINI iz gosjega perja, 200-litrski sod, moped Avtomatik, peč, šamotno na trda goriva, ugodno prodamo. Tel.: 45 493. mI325O ODKUPUJEMO DELNICE slovenskih podjetij in skladov. Tel.: 76 030, 0609 619 258. m!3272 SPALNICO, 5-delno, jesen, postelja 2x2, nove vzmetnice, prodam za 50.000 SIT. Tel.: 21 589. m 13275 POSREDUJEMO PRI PRODAJI IN NAKUPU DELNIC, NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN. Pri pridobitvi vseh vrst posojil urejamo poslovne stike, kompenzacije in terjatve. Tel.: 27 31 1. ml3276 RABLJENO POHIŠTVO za samsko sobo ugodno prodam. Tel.: 65 320. m!3279 OPREMO za dojenčka, kombiniran otroški voziček, stajico, otroško posteljico in drugo, skoraj novo, po polovični ceni, prodam. Tel.. 82 324. ml3279 ODKUPUJEMO DELNICE POOBLAŠČENIH INVESTICIJSKIH DRUŽB. Denar izplačamo takoj. Tel.: 32 498. ml3286 delo NATAKARICO ALI DEKLE za strežbo v prijetnem lokalu zaposlimo. Tel.: 063 831 891. ml3214 HONORARNO, ZA DELO OB KONCU TEDNA, zaposlimo mlado dekle. Dnevni bar Pinki, Črenšovci, tel.: 71 055. ml3230 DO HITREGA ZASLUŽKA NA DOMU. Če ste zainteresirani, pošljite kuverto z znamko na naslov: Rozalija Kižmah, St. Rozmana 14, M. Sobota, m 13258 SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA za nedoločen čas zaposlimo. Tel.: 65 830 ali 65 137. ml3259 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Martin Vegič iz Beltincev Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in darovali cvetje, sveče in denar za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji V SPOMIN 19. .maja bo minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, brat, boter, stric in ujec Jože Novak iz Martjanec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate rože in prižigate sveče. Njegovi najdražji Jože Cipot vsein -. iz Polane Se ga spominjate, mu prinašate cvetje in Prižigate sveče. ^si njegovi najdražji žaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Jožef Zadravec iz Nedelice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili z nami v najtežjih trenutkih. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in kolektivom: Intesa iz Lendave, LEK-a kozmetika in Vzgojno-varstvenega zavoda iz Velike Polane ter pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Posebna hvala patronažni sestri, ki ga je med njegovo boleznijo vseskozi obiskovala in mu pomagala lajšati bolečine. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opra-. vljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje, izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. m!2828 IZVAJAMO STROJNE OMETE z našim materialom, po ugodni ceni. Informacije 0609 610 377, po 20. uri. ml3141 MONTAŽA AVTOALARMOV, Vampire, centralnih zaklepanj, originalnih naprav za električni pomik stekel in inštalacije za aparate GSM ter vse druge dodatne opreme. Informacije 0609 621 031 ali 32 780. ml3188 NEMŠČINO za srednje šole uspešno inštruiram ter pripravljam za šolske ure in maturo. Tel.: mi3224 PARKETARSTVO FENX GA, BRUSI, LAKIRA IN 24 602. POLA- OBNA- VLJA PARKETE. Informacije po 20. uri po tel.: 57 532. m!3226 VSA NOTRANJA PLESKARSKA DELA hitro in poceni opravljam. Tel.: 41 188. ml3260 Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. ZAHVALA V 41. letu nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric Jože Buček iz Rogašovec Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje, sveče za svete maše in vsem za izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in sosedu Alojzu, pevskemu zboru in pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči sestri in brata z družinami V 85. letu je umrl naš opapa Janez Hajnal iz Murske Sobote Pokopali smo ga 13. maja na soboškem pokopališču. Žalujoči vsi njegovi Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA V 39. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica, sestra, teta, snaha in svakinja Majda Leden roj. Nemec socialna delavka iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ali pa namesto cvetja denar namenili v dobrodelne namene ter jo pospremili v tako velikem številu na njeni mnogo prerani zadnji poti. Zahvala velja tudi specialistki internistki dr. Jenkovi in osebju onkološkega oddelka B v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo Majdinim sodelavcem s CSD, sošolcem iz osnove in ekonomske šole ter sošolcem in razredničarkama hčerk Maje in Polone. Posebna hvala g. duhovniku za besede slovesa, g. Vukanu in pevkam za čutno odpete pesmi, govornikoma gospe Bredi Gerenčer in g. Štefanu Harkaiu za ganljive besede slovesa, Štefanu Severju za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji vestnik, 15. majj^, Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, .. in večni mir mi zaželite. % ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Ana Zver iz Lendavskih Goric Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za obnovo kapelice Sv. trojice in jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma starejših Lendava, ki So tako lepo skrbeli zanjo v času bivanja v domu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za lepo zapete pesmi ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Lendava, 29. 4. 1997 Žalujoči vsi njeni Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. , Spočij si utrujene dlani, za vse, še enkrat, hvala ti. N SPOMIN Boleč je spomin na 13. maj, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Franc Šinko iz Skakovec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Kako prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok 'za vedno nam ostaja. : ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in stric Štefan Špilak od Grada 140 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste prišli od blizu in daleč, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše in ga v lepem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Posebna hvala osebju pljučnega oddelka v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 56. letu nas je.zapustil naš dragi-mož, oče in dedek V Anton Čontala iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvalo izrekamo vodstvu in sindikatu ter sodelavcem KG Rakičan. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Katarina, hčerka Helena z družino, sin Anton z družino, hčerka Mirjana z možem, sin Milan družino ter brat in sestre z družinami V SLOVO DEDIJU pet vnukov Ločitev je naša usoda, srečanje, novo upanje. ZAHVALA Ob smrti naše drage Kristine Zver -Inke iz Beltincev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in nam lajšali bolečino ob njenem odhodu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vse! Vsi njeni Odšla si tiho, brez slovesa, ko sonce zatonilo je. A v naših srcih še živiš, čeprav že leto dni v grobu spiš. Tvoj večni dom rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 27. maj, ko mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga Ema Makovec iz Dolnjih Slaveč 106 Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dali tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem grobu, ji ponašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči tvoji najdražji Z.MMMA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Gomboši tesarski mojster v pokoju iz Skakovec 48 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so se prišli od njega poslovit v tako velikem številu, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja g. duhovniku Fakinu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi dr. Peričevi in dr. Kološevi za ves trud pri njegovem zdravljenju. Skakovci, 30. 4. 1997 Žalujoči: žena Otilija, sin Alojz z družino, hčerka Helena z družino, vnukinja Nada z družino in sestre z družinami Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA 7. maja nas je po hudi bolezni v 45. letu zapustila naša draga žena, mamica, sestra, teta in snaha Avguština Kolmanko roj. Bokan iz Veščice 4c Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za soboško bolnišnico. Hvala za izrečeno ustno ali pisno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo sodelavkam in sodelavcem Kartonaže iz Murske Sobote, kolektivu Avtobusnega prometa iz Murske Sobote, posebej PC trgovina in ZPE - PŽP iz Ljubljane. Najlepša hvala tudi botri iz Kanade. Iskrena hvala doc. dr. Markovičevi z onkološkega inštituta v Ljubljani in zdravstvenemu osebju z infekcijskega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Prelogu pa tudi dr. Budji za nesebično pomoč. Hvala tudi bolniškim sestram v Ljubljani in Murski Soboti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi - med nami si! (Rudi Kosmač) 16. maja mineva pet let, odkar ni več med nami naš«8 Geze Lendvaja iz Moščanec Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN 18. maja sta minili dve žalostni^' odkar nas je zapustila naša M1 Monika Zadravec iz Odranec Hvala vsem, ki se je še spominjate, ji prižigat®sV ter z lepo mislijo postojite ob njenem Tvoji najdražji Tu torej gomila zdaj tvoja leti tu torej zdaj srce pokorno ti SP‘-Glej, plošča še kaže kamena njegovega črke imena! V SPOMIN 12- maja so minila žeštin^ odkar si brez slovesa odse od nas predragi Stefan Maučec izGančan ostoJ'1-1 Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate ih P njegovem grobu. Skromno, tiho si za nas si delala in sk'a V domu našem je Pr^:,bolecii'3' a v naših srcih grenka Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Eno leto v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami H- .^»1 Solza, žalost, bolečina ostala je praznina, ki huda | V SPOMIN J 13. maja 1997 je žalosti, odkar si nas zap najdražja mama. prababica in t3 Marija Biča iz Melinec Hvala vsem, ki se je s’pominjate, postojite ob grobu in ji prižigate svečke. Otroci z družinami V 78. letu starosti nadvse draga man13' Magda Z žalostjo v srcu se iskreno zahval)^0 sorodnikom, sosedom in znancem, ki so J°f ter1 jeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, s Po k , denar za Dom svetega Martin3*^ Posebna zahvala g. župniku Hajdinjaku iz Horvatu iz Murske Sobote-Hva a pevcem, sestram patronažne služb« Sobote, dr. Murnu iz zdravstvene postaj® obiske na domu ter pogrebništvu Senic3 >z Žalujoči vsi njeni najdražji 15. maj 1997 P— ------------- Wll. MEDNARODNI MARATON TREH SRC P^TEK, 16.5.1997 . . .. . '.ob 17.30: TEK SRCA v radenskem parku - izkupiceK startnine je namenjen nakupu mamografa SOBOTA, 17.5.1997 , , . ‘Opoldne, pred hotelom Radin parada pihalnega orkestra iz G°mie Radgone, Spidi & Gogi show z mladimi gosti, vaneK, m°dna revija Nike, plesni nastopi, ogrevalna aerobika za tekače, otroški pevski zbor OŠ Radenci, folklorni in tamburaski nastop ^da Bubla '* 15.00 START ^TONA TREH SRC >Hne 5žnSkUPine ^.OO m zur VEVERIČJI CIRKUS - od 10.00 do 18.00 v radenskem parku plesne, glasbene in športne aktivnosti 3 lutkovne predstave LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA »BIKEC FERDINAND« ob 11.00, 13.30 in 16.00 ob 12.30 nastop čarovnika DANIJA GORJUPA Čas je denar, mi vam prihranimo oboje. » J^RILNO OLJE ugodnih reklamnih pogojih Bojan Jakšič, tel.: 71 106 ------------------------ o- 7 °0M*°Vača 12 tS,Ca Sobota Prodamo dvosobno stano-$8,1 m? . '2 m2. dvosobno stanovanje v ve-n<>st dol? m.asard°. 130 m2 (III. gradbena , Ja). končanja v poslovne prostore ali sta-^/^kih t M Prodajamo počitniške apartmaje. '5, UV|OOMA MESECA JUNIJA, in sicer: / 06 61 -79 m2. cena 142.120 DEM jp K1 ‘y3 m2- cena 163.140 DEM psti. Plačiiivo V b ' a v dveh obrokih v tolarski protivre- ši^nc^ Ved Poslovnih prostorov s povr-m2, primernih za trgovino ozi-^%rod • te^vi d ani0 stanovanja in lokale v izgradnji. «^Ovna.^_____________________ CLIO RL ’ lahki RL- RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA Končno odločilni udarec proti pirnici in divjemu sirku v koruzi ^adnja stran V@©TNEKOV WL£\K W POSTOJNSKA JAMA - izdolbla, oblikovala jo je voda v milijonih let, kapljica za kapljico, leto za letom ... 14. JUNI JA Ogled največjih znamenitosti Slovenije, zabava, kosilo in vlak... CENA: ________7 Prodaja izleta: 6.300 sit za odrasle in 5.300 sit za otroke do 15. leta, naročniška služba Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota, tel.: 31 998 Adriatic zavarovalna družba d.d. KREKOVA BANKA PREDJAMSKI GRAD - njegova zgodovina je izpričana od leta 1202 naprej... Ob nedavni zapor ške Cankarjeve so pg6 popili nekaj pn®vr žganjarne Murineg^ torja Ebenšpangen" . ničke, ta Boi J® »sn > stavil v zahvalo, Ker P \ na trasa avtoceste ni P , la njegovega !ovsk«9 rja. Ko sta zat ta u P vedela Zeleni Me« spevek moje mal jz Sraka-Proteg koj predlagala, da revir novopečen glasi za krajinski njegovem vse živalske vrst »MM—— LENDAVA - Konec maja bo v kantini ob Muri na Srednji Bistrici zabavno-humanitama prireditev, na katero bodo povabili krvodajalce z območja območne organizacije Rdečega križa Lendava. Ker bo čez leto več priložnosti za oddajo krvi, pričakujejo, da število krvodajalcev ne bo v upadanju. Sicer pa RK pomaga ljudem v stiski, pa tako tudi beguncem iz BiH in domačim Romom. Tesno sodeluje s Centrom za socialno delo Lendava, predvsem zaradi pomoči ogroženim družinam. Takih naj bi bilo 83 na območju Upravne enote Lendava. Doslej je RK izdatneje pomagal 43 družinam. (J. Ž.) PODGRAD - Letos naj bi nadaljevali dela na regionalni cesti od Podgrada skozi Lutverce vse tja do Apač. Izdelali naj bi tudi dokumentacijo za obnovo iste ceste med Apačami in Črnci, preostali del ceste (tja do Trat) pa naj bi urejevali po posebnem programu. Kar zadeva modernizacijo ceste Radenci-Ljutomer, pa najbolje kaže odseku Radenci-Vučja vas, ki bo »sanirana« v okviru priprav na gradnjo avtoceste Mari-bor-Lendava. To je nekaj novic, ki smo jih povzeli iz pogovora direktorja DARS-a z županoma občin Gornja Radgona in Cankova -Tišina. Župan Občine Radenci je bil zadržan. (L. Kr.) STARA GORA - Tudi v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici bo letos ve- liko gasilskih slovesnosti, pa tako tudi na Stari Gori, kjer so požamiki še posebej dejavni. Zvedeli smo, da bodo letos dobili novo gasilsko cisterno in dajo bodo uradno predali svojemu namenu 10. avgusta, ko bo v tem kraju velika gasilska slovenost in seveda tudi zabava. (F. KI.) ŽITKOVCI - Turistično društvo je izdalo razglednice Lipovec. Mo- tivov za predstavitev kraja, ki jih je posnel Dominki Steiner, ni manjkalo, ko pa imajo zanimivo Vučjo jamo, krajevno značilnost doužnjek iz slame, potem vaškega pozvačina, kapelico sv. bratov Petra in Pavla in tako naprej. Razglednice prodajajo po domačija, seveda pa so na voljo tudi v turistični pisarni v vaškem domu. Marsikdo, ki bo obiskal kraj, bo ŠIRITEV KATOLIŠKIH PROSTOROV - Že nekaj časa gradijo delavci lendavskega Gidosa s kooperanti in pod nazorstvom Sepinga prizidek v sklopu Župnijskega zavoda Lavra v Murski Soboti. Vrednost prve faze, ki obsega gradnjo novega vrtca za tri skupine otrok (vhod bo z dvoriščne strani), s cerkvenega trga pa bo omogočen dostop do knjigarne z veliko verske literature, zlasti katekizmov in formularjev, ki so jih doslej morali kupovati v Mariboru, in instalacij, znaša 38 milijonov 382 tisoč tolarjev. Financiranje te obsežne naložbe so skoraj v celoti omogočili verniki sobo- ške katoliške župnije, medtem ko je mestna občina lani odobrila 3 milijone SIT. Če bo na voljo dovolj denarja, bi s prvo fazo končali do začetka letošnjega oktobra. V drugi fazi predvidevajo, da bodo v prvem nadstropju uredili prostor za delovanje Karitas s posvetovalnico, mladinsko in računalniško sobo ter knjižnico. Na podstrešje pa bodo uredili večnamensko dvorano za razne prireditve, kot so sestanki in predavanja. V njej bo prostora za okrog 150 ljudi. V drugem delu bo še kapela. Besedilo in fotografija: MILAN JERŠE torej lahko kupil razglednico in tudi na ta način ohranil spomin na obisk. (J. Ž.) GORNJA RADGONA - Dolgoletni poslovodja v prodajalni Elek- trotehna g. Puklavec je odšel v pokoj in nasledil ga je nov. Ta je zelo »fleksibilen«, saj se kar samo loti manjših popravil na motornih kolesih in drugih izdelkih, ki jih prodajajo. Menim, da takših šefov primanjkuje, zato si gospod zasluži vso pohvalo. (J. Ka.) ODRANCI - Pošta Slovenije je začela graditi v Odrancih manjši objekt, v katerem bo sedež novega poštnega urada - Pošte Odranci -, ki bo v neposredni bližini vaškega doma. Malo je pomagala tudi Občina Odranci, saj je dala ustrezno zemljišče. Pridobitev pošte bo velika, saj bodo lahko na njej plačevali obveznosti, varčevali itd. (J. Ž.) Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i /© Pomurska banka d.d. Murska Sobota VESTNIK in LAJTEK Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 13. 5. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. 5. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.294,6981 1.260,00 1.284,00 Francija 100 2.702,7553 2.603,10 2.681,30 Nemčija 100 9.112,4588 8.865,00 9.040,00 Italija 100 9,1826 8,75 9,11 Švica 100 10.803,7312 10.405,20 10.717,80 ZDA 1 154,4562 149,50 153,20 NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Predstavljamo vam GOTOVINSKO POSOJILO z odplačilno dobo od 6 do 48 mesecev Primer: Mesečna Znesek Odplačilna Obrestna obveznost v SIT doba mera v SIT 100.000 6 mes. TOM +7,5 17.439 100.000 12 mes. TOM + 9% 9.126 200.000 24 mes. TOM + 11,5% 10.061 200.000 48 mes. TOM + 12% 5.624 Posojila odobravamo brez depozita ne glede na odplačilno dobo in namen posojila. Podrobnejše informacije zahtevajte v vaši enoti LB Pomurske banke. Danes objavljamo sličico št. 1. Zalepite jo v predalček kvadrata, katerega mrežo smo objavili v 19. številki Vestnika. Čez tri tedne (29. maja), ko bomo objavili še zadnjo (četrto) sličico majske nagrade, pa le spet pošljite dopisnico s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije, kajti nagrado, ki se bo »prikazala«, bo morda žreb tokrat namenil vam. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagrado: fiat punto^ ki bo tako z malo sreče pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč shranjujemo za žrebanje avta! Ne pošiljajte posameznih sličic! NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek:______ Ulica:_____ Kraj:________________ Pošta:_______________ Podpis:______________ brate. *** ' p 11^ Soboški svetn^'^ mogli Poenot' 'tasol>^ vanju članov sv šol, in to tudi za« užaljenosti pred Rudija Horvata- ^1 ker ni bil imenova šole. *** > Tonček Slavic -ski je v teh drieh P0W dienco za žija in Draga lija, potem W televiziji v Pal®^ ^ stase omenjena g kazala kot redarja zapori na Ca« predlagal, d , službi drih conah tudi tečaj ko so za to izvede -soboške da«< zahtevale, da ,■ v modrih oPr coni soboškega *** it Iz neuradnimi vedelo, dal . ' svetnik in Rotunda rese J? jeti prostdozata^f? zabeto Tod«A ^TrS^ vJki°JožefK^ nista hotela $ obrestne mer® hotela delux _ *** V teh dne11^^ rčani povabi® pel v ljutomer je skočil v vod |^ Ludvik Bra p® Pred P^0 Lor 1 krajŠi dab°dOdi tiska m 1 vzdržale. . Andrej G® ja storil vse, -m ?redeSp^^^ tarča. P°P w njfi uresničenei । pf mu je že Dribler . nanapoPj« mc0P« -eCpUv cvetja sice v c« , predse« postal š® L in sicer P vi ga d«