74. številka.
Ljubljana, v četrtek 2. aprila.
XVIII. leto, 1885
Uhaja VBak dan aveeer, izim«i nedelje in prazniko, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ng»rake dežele za vse leto 15 gld., M pol leta 8 fcld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 |?ld. 4U kr. — 2a Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta U gld. 30 kr., za jeden mesec l tfld. 10 kr. Za pošiljanje nu dom računa se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel«- toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., će Be oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trmi ko vati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Frana KHmana hiši, ^Gledališka stolna". Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t! j. vse administrativne stvari.
Ministerski prevrat na Francoskem.
Ministerski predsednik francoski JulesFerrv šel je s svojimi kolegi „ad patres conscriptos"! Kakor blisk se je ta novica raznesla po vsem svetu in za nekaj časa razpršila vse druge zanimljivosti v vnanji politiki. Ministerstvo, ki je dve leti s Čudovitim pogumom kljubovalo najhujšim napadom domače opozicije, ki je pred nekoliko dnevi še v parlamentnem boji za tako imenovano „imeniško volitev" doživelo sijajno zmago in si z njo za bodoče dneve ustanovilo jako dobro pozicijo v notranjem položaji, na jedmkrat je padlo v ponedeljek popolu-dne. Hrast Ferrvjeve politike bil je ves čas po jedni strani trhl en, vnanja politika bivšega kabineta ni mogla postati popularna v francoskem narodu in opoziciji v parlamentu je dajala opravičene nadeje, da bode pokopala tudi to ministerstvo. Taka mržnja se je gojila proti bivšemu conseils-prezidentu, ker se je začel bratiti s ponižateljem francoskega naroda, b knezom T3ismarckom; izgovor je utegnil biti opravičen, da je treba vse sile koncentrovati, da se za francoski narod častno reši tonkinska ekspedicija, da more Francija proti Kitaju zmagati in s temi zmagami oprati tudi madež, ki ga je dobila na francosko-nemškem bojišči. Toda velik del fran roškega naroda se trdno drži politične oporoke Gam-bettove, gasla, da je prej ko prej osvetiti se proti mogočnemu sosedu in zato moči zbirati, a ne trositi po oddaljeni Aziji. Francoski narod pa tudi nema tiste krvi, da bi gledal, kako se tonkinsko vprašanje vije leta in leta brez vspelia, brez zmag, brez konca in kraja. Ako tudi dolgočasne te politike ni bil kriv sam Jules Ferry, da si tudi so ga v hitrejši akciji zadržavale kaprice poprejšnjega vfijinskega ministra, vender je resnično, da je on sam indo-kitajske te poskuse smatral za „cause celebre" svoje politike in da so torej vse blamaže v tem oziru za-pisavati v krivdo njegove državniške previdnosti. Čestokrat je poudarjala opozicija, da pride dan ob-računenja, dan trde obsodbe za Ferrvja. Prišel je res, predno je bilo misliti.
Čez 1000 mož so izgubili Francozi zadnji čas v ognji proti Kitajcem. Morali so se umakniti iz Lang-Sona in iti nazaj  v Tang-Noi in Dong-Son.
Nesreča je zadela baš generala Negriera, jako čvrstega častnika in ljubljenca javnega mnenja, in novica o teh porazih prišla je v Pari/, ob času, ko je vladala zavest, da bode v kratkem mir storjen v prid in slavo Francozom.
Prva misel, ki jo je v Franciji vzbudilo žalostno poročilo generala Briereja bila je ta, da je vsega tega krivo ministerstvo Ferrvjevo, prvič zato, ker se je globeje in globeje spuščalo v afero, drugič zato, kor je malomarno odlašalo s pošiljanjem pomoči. Vrvež, kakeršnega ni bilo v Parizu izza 1870. leta, polastil se je prebivalstva francoske prestolnice in ulice Pariške so zadnje štiri dni imele obraz največje razdraženosti. Ponos francoski hotel je, terjal je satisfakcijo v burnih pojavih!
Dobil jo je, dal si jo je s tem, da je odslovil Ferrvjev kabinet. Prvosednik ministerski postal je sam energičen, terjal jo od parlamenta 200 milijonov kredita, toda parlament je burno izjavil, da v take roke ne položi niti vinarja več. Rekli bi, da je ta kazen popolnem zaslužena. Nesrečno samosvoje postopanje, skrito politikovanje Ferrvjevo je prineslo veliko sramoto francoskemu narodu, sramoto, ki se je le Nemci morejo veseliti, in se je tudi veselijo, da-si v stari svoji lokavosti na jedno sapo tolažiti hočejo francosko javno mnenje, češ, da ti porazi pač nemajo veliko pomena. Žal jim je, da je odšlo ministerstvo, ki je Francijo tako poniževalo in delalo Veliki Nemčiji raztreseno, malo pripravljeno sosedo. Njim tudi ni do tega, kako se sedaj stvari zasučejo za Francijo v Tonkinu, nego vse svoje simpatije prorokujejo bodočemu minister-stvu takemu, ki bode gledalo, da republika počasi postane vazalka kneza Bismarcka.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 2. aprila.
Volitve za <li*/.;i\ni xl»or bodo, kakor so govori, že konci maja in začetkom junija. Volilno gibanje se že pričenja. Posebno levičarji hite, da v svojih kandidatnih govorih porabijo svojo junaško postopanje pri posvetovanji o pristojbinskej noveli in Severnej železnici. Ne da se tajiti, da je baš poslednje dni državuozborskega delovanja vlada s svojo
nespretnostjo in neodločnostjo mnogo olajšala volilni boj levičarjem. Desnica morala je kot vladna stranka pritrjevati raznim ne bal popularnim predlogam, levičarjem pa ni bilo treba nič druzega, kakor nasprotovati, in s tem so si utrjevali zaupanje pri vo-lilcih. Oe desnica tako močna ne prid« iz volilnega boja, kakor bi bilo želeti, je mnogo temu kriva vlada.
Nekateri časniki poročajo, tla misli o^<rsUI ministerski predsednik staviti kabinetno vprašanje, ko bi zbornica poslancev no hotela pritrditi spremembam reforme gosnodske zbornice, katere je sklenila gospodska zbornica. Mi smo preverjeni, da bode ogerska liberalna stranka tudi ta pot ustreg a Tiszi, četudi bode reforinovana zbornica še reakcijonarnejša, kakor je sedaj.
Vnaiije države.
Grki si vedno prizadevajo, kako bi mogli liol-gai^lii narod očrniti pri turškej vladi. Vedno trosijo laži, da se makedonski liolnari priprav jajo k usta ji. Sedaj so raztrosi i vest, da se v Selškem samostanu v Bolgariji zbirajo prostovoljci, ki mislijo planiti v Makedonijo in tam podpihati ustanek. Kmalu se je pa pokazalo, da je ta vest izmišljena.
Najnovejša poročila iz Londona javljajo, tla Angleži nič prav ne zaupajo ruskim pre<llogom. Mislijo namreč, da Rusija hoče le pridobiti časa, da se dobro za vojno pripravi. Zato se pa Angleži še vedno enorgičneje pripravljajo na boj Po poročilih iz Petrograda so se ruske čete v Mervu jako pomnožile, poslala so se jim podkrepljenja ti Kavkaza. Govori se, da Rusija misli Eyub kana postaviti na afganski prestol. Časopis „Svjet", katerega ureduje brat generala Komarova, svari Angleže, da naj preveč ne zaupajo emiru Abduriahmamu, kajti Rusija dobro pozna narode v Sred njej Aziji, dobro ve kako sovražijo Angleže, zategadelj jej tudi ne bode težko v Afganistanu organizovati upor proti Angležem.
Freveinetu se stavijo Še večje ovire pri sestavi ministerstva, nego se je s prva pričakovalo. Dozdaj še nemarno nobenega poročila s I ijhicosUi^ji. da bi se mu to bilo posrečilo. Nikdo ne mara v t*'ko kritičnem trenutku postati minister, tem manj, ker je zbornica skoro brez vsaeega premisleka vrgla ministerstvo. Nič ni pomislila, da je sama poprej odobravala Ferrvjevo politiko. Da pa Feri'V v Parizu ni vedel, kaka nevarnost francosko vojsko čaka, se mu pač ne more zameriti, saj še generali na bojišči sami neso vedeli, kaka vojna sila se jim približuje. Od Ferrvja zahtevati, da bi v vojnih zadevah moral biti modre j ši, kakor so vojskovodje sami, je pa že vendar preveč.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski  spisal  Rene Lefthvrc.  Poslovenil * * „, Stat nominis unibra.) Dalje, i
Trinajsto poglavje.
C a D v a s s i n g. Ali si bil kedaj zaljubljen, dragi čitatelj ? Ali se spominjaš, kako živo je v teh srečnih dneh bilo tvoje srce, kako svetle tvoje oči, kako naglo tvoje mišljenje, kako lehko tvoje življenje? Potem veš, kaj je kandidat. Kljubu slabim očem sem že na petdeset stopinj izpoznal volivce, katerih prej nikdar nesem videl. V kotu svojih možganov sem našel zgodovino cele tolpe ljudi.j, s katerimi prej nesem nikdar govoril; a našel nesem le njih zgodovine, temveč tudi zgodovino njih žen, njih otrok, njih očetov, njih starih očetov in njih bratrancev druzega kolena. Na desno, na levo, na vse strani sem oblju-boval ter roke stiskal. Uljuđen in domač z malimi ljudmi, ponižen z velikimi, odpravljal sem vse napake ter z novim tlakom preskrbel vse ulice. Ko se je Ciceron potegoval za konzulat, gotovo ni bil
bolj zgovoren, bolj velikodušen, bolj ljubeznjiv nego jaz. —
Green se nam je pridružil (našim slednikom: notre cortege); bil je, lahko mi verujete, kaj žalosten kandidat. Volivci, ki so njega postavili kandidatom, pač neso imeli srečne roke; v istej ulici bi bili lehko izbrali dosta boljšega. Dišavar pa ni imel one visoke naobraženosti, ki mu dopušča, da se z ljudmi in rečmi igrača. Nič prilizovanja tolpi, nič onih obljub, ki potem na dnu volilne šarice ostanejo, nič onih ljubeznivih lažij, ki so stalni umetni ogenj pri vseh volitvah. Green je bil hladnokrven in razboren kot trgovec, ki kupčijo sklepa ter premisli vsako obljubo. Ko je volilcu stisnil roko ter mu rekel: Storil bodeni vse, kar mi je mogoče, ali „Stanje je težavno" ali „Volite pa g. Littla, če se vam zdi bolj spreten", mislil je, da je že dovolj storil. Na moje blagohoteče očitanje odgovoril je z ledenim glasom: Vest mi prepoveduje storiti več; tudi ne smem več obetati, nego morem izpolniti. — Vestnost pri kandidatu! to je bil res le pomislek prvega dišavarja. Kdor hoče biti srečen, mora svojo vest dan pred volitvijo zakleniti z dvojnim ključem in jej še le sledeči dan po volitvi zopet odkleniti. Na Francoskem ve to vsakdo.
Zaradi dolgega časa bi bil jaz pri tem volilnem sprevodu umrl, ko bi nas ne bil spremljeval izredni in radostni Humbug. Neprestano pozoren in pripravljen na vsak odgovor, zasledoval je vsak lehko njegov sled po smehu, ki ga je povsodi vzbujal. Vsprejemali nas neso povsodi uljudno; v sovraštvu kot v prijateljstvu kaže Saksonec neko pusto odkritosrčnost; sol amerikanska ni ravno sol atiška. A Humbug je bil občudovanja vreden žogavec; vjel je vsako šalo ter jo nemudoma povrnil. Kogar je jedenkrat zadel, pustil ga je gotovo v miru.
Green kandidat! to je sramota, rekel je bor-sijanec z bledim in prestrašenim obrazom. Mislite si le dišavarja v mestnem zboru V Kadar hode kdo pozvonil, klical bode: Precej, gospodine, precej! kaj p o že lite V
Bes ga plentej, njega in vso njegovo svojat!
V pekel? rekel je Humbug, kaj naj tam tvojemu očelu, propalici (bankrotniku) povemo? Da si ti že trikrat prišel na boben in da misliš že na četrtikrat.
Green kandidat! odvrnil je pomočnik trgovino novošegne obleke, gizdalin v svetlih črevljih, ki je pri vsakej besedi z nedolžnim jahaškim bičem zrak sekal; Green, prodajalničar, ki osla od konja ne loči.
Vsi nemški listi so prenapolneni s poročili o Bismarckovem slavji. Na povelje cesarjevo so vsi generali Bismarcku korporativno častitali. Tudi cesar sam s cesarjevičem naslednikom mu je častital. Govori se celo, da mu je cesar poklonil zlato knežjo krono, kar pa še ni gotovo.
Belgijskim« zbornicama bode se po veliki noči predložil načrt zakona, da se belgijskemu kralju prida naslov kongiškega kralja. Ta zakon za-dobi veljavo, ako ga obe zbornici vBprejmeta z dvotretjinsko večino.
Portun alij a je baje izrekla željo, da bi jo tudi povabili h konferenci, ki se je sešla v Parizu, da se posvetuje o neutraliteti HueNltegn prekop«. Vlasti se pa Še neso odločile, ali bi povabile 1'or-tugalijo ali ne. Sedaj so se posvetovanja te konfe-rencp nekoliko pretrgala zaradi ministerske krize na Francoskem, ter bode konferenca nadaljevala svoja posvetovanja še le, ko se reši francoska vladna kriza. Egiptovska vlada je imenovala Fakri pašo svojim odposlancem pri tej konferenci.
Knkor vedo nekateri angleški listi povedati, se je v SmJmiki pričelo neko versko protigibanje proti Mahdiju. Ustal je nek nov prorok Kl Mak k i, ki sluje za jako pobožnega moža. Več rodov se je že pridružilo El Makkiju in ubili so emira Muh-muda, ki je Mabdijev sorodnik. Ta domači razpor v Sudanu bode gotovo mnogo olajšal delo angleškej ekspediciji.
Generala Negriera oddelek napalo je 40.000 Kitu.jeev, kakor se poroča. Francozov bilo je pa samo kakih 50''O, tedaj ni čuda, da so se morali umakniti.   Kolike so francoske izgube, še točno ni znano, govori se, da je pala četrtinka francoskih vojakov. Častniki Upajo, da bodo mogli braniti delto pred Kitajci. Poslednjim manjka namreč priprav za prevažanje in premostovanje rek, zato se v Ton-kingu ne bodo mogli hitro gibati. Tako utegii" mi-noti celi mesec april  brez posebno  velieih bojev. Koncem aprila pa se začne deževje v Tonkingu. Potem pa do oktobra ni  mogoče nobeno vojevanje v tej deželi, tačas pa že pridejo francoska podkrepljenja- Ko zbornica dovoli še nadaljni kredit, odpošlje se iz Fra i clje takoj še 50,000 vojakov v Azijo. Ta voj bode imel  nalog prodirati naravnost proti Pekingu. S tem mislijo Francozi Kitajce ukrotiti. Ne ve se pa, ali bode to tako lahko šlo. Nikdo ne ve, kaj se sedaj godi v Kitaji.   Najbrž tam pridno zbirajo čete. Nova zmaga utegne Kitajce spodbuditi k večjej energiji.   Ljudij na Kitajskem ne manjka, zato je mogoče, da se Francozom nasproti postavi nenadoma kakih  100  ali 200 tisoč. Saj še nikdo vedeti ne more, ali je to bila glavna vojna siia kitajska, namenjena v Tonking,  ki je sedaj otepla Francoze, ali so pa še večje vojne sile zadaj. Ker v Kitaji ni železnic,  se mobilizacija le počasi vrši, zato pa tudi prihajajo še čete na bojišče, ko bi jih že nikdo ne pričakoval.   Vojna sila take države se hitro ne izrabi. Res kitajsk vojak ni izvežban tako, kakor evropsk,  a tudi število nekaj naredi. Sicer pa napredek poslednjih dvajsetih   let tudi ni ostal brez vsega upliva na Kitajce.   Zategadelj smemo sklepati, da Francoze morda čaka še mnogo težav v vzhodnji Aziji.
Vojna v Nreilnji Ameriki se je že pričela. General Barrios je že s svojimi četami udri v San Salvador. Predsednik državic Nicaragua je na potu s svojimi vojskami v Honduras, da zabrani združenje honduraškib čet z liarriosovimi.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(Konec
V imenu stavbinskega odseka poroča g. Žužek o gradnji obrežnega zidu pod llradeckega mostom na desnem bregu Ljubljanice. Po stavbnem načrtu   predlaga odsek, da se 72 metrov dolgi
zid napravi za 12,092 gld. 23 kr mestnemu magistratu pa naroči, da dobi za gradnjo potrebno dovoljenje pri c. kr. deželni vladi. Delo naj se odda na javni dražbi. Vsi predlogi obveljajo.
V imenu stavbinskega odseka poroča g. Ž u-žek o Alojzija Semana prošnji za stavbinsko dovoljenje na Vrtači. Razgovor o predlogih stavbinskega odseka bil je jako obširen in udeleže se ga gospodje mestni odborniki dr Tavčar, Pakič, Gogola, dr. Mosche. podžupan Petričič, gospod župan Gras-selli in poročevalec.
Vsprejmo se predlog dr. Tavčar-ja, da se dovoli gospodu graditelju, da napravi za zdaj leseno ograjo okrog njegovega posestva, z dostavkom g. Petri čiča, da graditelj pozneje na zahtevanje mestnega odbora napravi železno ograjo proti Tržaški cesti in da se ta pravica mesta na posestvo uknjiži. Gospod Seman odstopil bode za to dovoljenje javnemu prometu ali rnestu tisti kos za cesto, ki je mej ograjo in voznim potom na Rožnik.
Dalje poroča g. Žužek vimenu stavbinskega odseka o stavbinski črti g. Antona Paichelna hiši na Rimski cesti št. 19.
Razgovora se udeleže mestni ooborniki dr. Tavčar, Pakič, dr. Papež, Peterca, Hribar, Kušar in Valentinčič.
Sklene se konečno, da ima g. Paichel za svet, kar mu ga mesto odstopi, plačati 100 gld. in da ima skrbeti, da se zid g. Klemenčičevega vrta zjed-nači z novo stavbinsko črto.
G. Žužek poroča potem o dobavi stavbin-! skega lesa za tri leta, katera se izroči gospej j Ivani Tavčer-jevi, ki je stavila najnižo ponudbo, i Kamnoseška dela izroče se zajedno leto kamnoseku
• Lorencu Vodniku.
Mestni odbornik dr. vitez R le i weis-Trste-I niški poroča o računih za zdravila mestnim ubo-; gim za III. in IV. kvartal 1883 in I. kvartal 1884 i leta. Poročevalec pravi, da se mestni fizik dr. i Kovač že ztnirom odlikuje z zapisavanjem i dragih zdravil in da bi bilo umestno izvršiti ! kazen, katero je mestni zbor zagrozil mestnim i zdravnikom, ako bodo tako draga zdravila zapisavali.
Dr. Kovač piše kar po štiri zdravila na
• jednem receptu, vse v dragi obliki narejena, tako ' da velja jeden recept po dva goldinarja, ko bi i se ista zdravila v cenejši obliki lahko zapisala 1 za 70 kr. Dr. Kovača recepti pa veljajo mestno bla-
■ gajnico skoro vsaki čez goldinar. Poročevalec ' konečno opomni, da ne gre, da je mestni fizik dr. ■Kovač ob jednem zatoženec in sodnik, namreč I da recepte, katere zapisuje, tudi sam pregleduje in ; odobruje, naj se ta posel tedaj izroči komu drugemu ! in to kakor pri deželnem odboru, g. Bradaški. i Na dalje predlaga poročevalec, da se računi odobre i in se mestni zdravniki zopet opozorijo, da se imajo ! pri zapisovanji zdravil za uboge držati predpisov.
Mestni odlnrnik Ravnihar graja, da mestni ! računi sploh tako pozno prihajajo.
Župan Grassolli pravi, da ni mogoče po-| polnem omejiti zapisovanja receptov mestnega fizika, j Mestni fizik zapiše desetkrat toliko receptov, ko I drugi zdravniki, kar mestno blagajnico jako mnogo stane.  Bolniki pa dobro vedo, da njim mestni fizik
■ njih želje usliši in ustreže, zato prihajajo k njemu.
Čuditi se je, da mestni fizik /.mirom jadikuje, koliko ima posla, in vender tolikanj rad opravlja posel, ki mu je bil odvzet
Poročevalec dr. vitez Bleiweis Trsteniški naglasa, da je delovanje mestnega fizika v tej zadevi za mesto res nevspesno in priporoča svoje predloge, kateri se vsprejmo.
Dr. vitez Bleiweis potem poroča v imenu policijskega odseka o fizikatnera poročilo za 1882 1. Poročevalec predlaga, da se izreče mestnemu fiziku za jako marljivo in poučno sestavo poročila priznanje, čemur mestni zbor pritrdi.
Dr. Zamik nasvetuje, da se izvolita v komisijo, katera ima določati, koliko se plačuje vojaške takse, mestna odbornika Pakič in Klein. Vspre-jeto. Potem se javna seja zaključi.
Domače stvari.
— (Pr es ve tli ces ar) podaril je požarni branil>i na Bledu 100 gld.
— (Cesarioinja Štefanija) sklenila je, naučiti se jednega slovanskega jezika ter vprašala dalmatinskega namestnika barona Jovanoviea, kateri jezik bi bil najpriličneji. Baron Jovanović odgovoril je: Hrvatsko-srbski.
— i M a r i a Antoinetta,) velevojvodinja to-skanska, darovala je za popravo farne cerkve v Vo-loskem, kjer je bivala preteklo zimo, 100 gld.
— (Osobne vesti.) Mesto umršega deželnega odbornika štajerskega g Pairhubera prevzel je namestnik mu dr. Josip Schmiederer. — Finaučno ravnateljstvo za Štajersko imenovalo je: preglednika Jos. Slivco davkarjem; pristave: L. Hasen budila, Rafaela Mikuša in Marka Pronegga davkar-skimi pregledniki; Ivana Šumenjaka in praktikante : Raj kota Mallvja, Karola Petza in Otokarja Ceha davkarokimi pristavi.
— (C. k r. osrednja komisija za ume-te I jnost in zgodo v inske spomenike) imenovala je g. Simona Rutarja, profesorja v Splitu, v priznanje njegovih zaslug svojim dopisovalcem.
— (Volitve za državni zbor) bodo že maja, ali pa začetkom junija meseca. Člani izvrše-valnega odbora imeli so včeraj sejo. Kandidatov še neso imenovali, to pa se je jednoglasno sklenilo, da aktivni uradniki ne morejo biti kandidat j e.
— (Stritarjeve pesmi) kupil je, kakor i se nam poroča, g. Bamberg. Vseh bode za tri zvezke.  Gosp. Bamberg dal jo baje za vse tri zvezke 1800 gld. nagrade.
— („Kres",) leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika D a v. Trstenjaka, ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovci. Obseg 4. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje). — Pesni raladeniške liubezni. A. Pin. — Na višavi. Povest. Spisal Anton Koder. — Pevec. Mirko. — Ponoćna ježa. Balada. Mirko. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — Rjavost žita. Spisal M. Cilenšek. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. (Dalje). — Dabovina. Spisal M. Sila. — Solva. Davorin Trstenjak. —. Drobnosti. Izhaja v mesečnih zvezkih na 8 -4 po-lah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto,
Ne boj se, dragi sinko, rekel je Humbug; tebe bode gotovo izpoznal mej tisočerimi.
Lep odgovor ni vreden moža, ki živi od svoje duhovitosti.
Ko bi ti, sinko dragi, ne imel nič druzega uživati, s tem bi se ti nikdar toli ne odebelil kot jaz, odgovoril mu je Humbug ter je stopal dalje mej krohotom vse množice.
Stopili smo v gostilno „ Edinost" ; gostilničarja so nam bili zaznamovali kot kaj vplivnega volilca mestnega. A v svojem gospodarstvu držal je ta poštenjak sicer vajete, a žena njegova kazala mu je pot. Komaj je Green spregovoril, že mu je ognjevita postarna gospa presekala besedo :
Prekleta naj je politika! rekla je.
Prekleto naj je gostilništvo! odvrnil je Green, globoko se gospej poklonivfii.
Josip, kričala je zapovedljiva Junona, tvojo ženo zasramujejo, tebe žalijo, ti pa kot štor tu stojiš. Kaj se po tvojih žilah pretaka kri kakega purana V
Josip je pri nje strahovitem glasu kar ostrmel ter debelo gledal. Pošteni gostilničar, mislim, bil bi nam na ulici rad roke stiskal. Široko obličje, viseča ustna,  debeli trebuh neso  nazmmjevali najmanjše
vojne želje; a pričo svoje žene zdelo se mu je primernejše in previdnejše, da se je silno raztogotil. Vojno na zunaj začeti bil je jedini pomoček ohraniti notranji mir.
Naj le pride ta lepi kandidat, klical je z debelim glasom, katerega bi bil rad prav hudo zategoval ; glej jo uzdo, s katero ga čem obesiti.
Hvala lepa, dragi prijatelj, odvrnil mu je Humbug z milim glasom; vest bi nas pekla, ko bi te hoteli oropati tega starega rodbinskega orodja.
Silno krohotaje se smo hoteli bežati iz Poly-phemove jame; a pot nam je bila zaprta. Na hišnem pragu stala je žena kot vojna straža, ustavila je llumbuga ter jeze se tresoč vprašala:
Ali veste, kdo sem ?
Kdo vas ne pozna in občuduje? odvrnil je Humbug s sladkim glasom : vi ste ljubeznivo dete, ki še ni razsodne starosti doseglo.
Na to se jej prikloni ter pusti vredno postarao gospo bolj mutasto in bolj topo, kot je bila Lotova žena pri zadnjej svojej premembi.
A to vse je bil le mali boj. Bili so tudi javni shodi, kjer so se pretresavale lastnosti in zmožnosti posamičnih kandidatov; v teh shodih so se bile velike bitke ter se je zmaga odločila.   Prišel je bil
trenotek, da smo se ločili; vsak je moral sam iti v ogenj.   Meni so odkazali Lyceum.   Stopil sem v velikansko dvorano,  ▼ katerej  se  je razdražena množica gnetla. Izpoznali so me, klicali me z imenom, vse oči se upro v mene. Strah me je prešinil, mislil sem že odpovedati se tej nesrečni kandidaturi, ki me je občinstvu izročila. Žalibog! bilo je prepozno l Pred mano je na odru stal mož ter je z naj-večo živahnostjo govoril in z rokami mahal. Nekaj časa so ga tiho poslušali, potem pa so kar hkratu zakričali živel!  ali pa strahovito krulili;  kajti v Saksoncih se tako odobrava in pa zametuje (ploska in žvižga).  Ta ljudski tribun, ki je prav po svojej volji strasti zbrane tolpe razdraževal, bil je odvetnik bankirja Littla, bil je Fox, naš nasprotnik.
Kolikor zelo sem tudi preklinjal glumača, moral sem mu priznati neko nadarjenost, katero je sedaj v zlo rabil. Sedaj resen, sedaj šaljiv, imel je neko navado hvaliti svoje nasprotnike tako, da jih je delal smešne, in zopet grajati svoje prijatelje (kandidate) tako, da jih je to v očeh vs^h poslušalcev povzdigovalo. Sklenil je govor z naglim naštevanjem vseh dobrot, katera razni denarstveni zavodi (banke) po Ameriki razširjajo. Little postal je Jupiter, ki je kot zlati dež novi Dauaji v naročje
2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se Še dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel.
— („Dolenjske Novice") dobro napredujejo in imajo že 1400 naročnikov. Pri tej priliki bodi povedano, da se koroški „Mir" tiska v 2800 izvodih, „Slovenski Gospodar" pa blizu ravno tako.
— (Občinski zastop Dornberški) izroči na Velikonočni ponedeljek dne O. aprila 1885 pre-ljubljenemu našemu pesniku, prečastitemu gospodu Simonu Gregorčiču diplomo častnega občanstva. Pri tej priliki priredi Slovenska Čitalnica v Prvačini v  dvorani g. Vinka Gregoriča slavnostno besedo, katera prične ob 6 7a- uri zvečer. Spored: 1. Slavnostni govor.   2.   „Bledw,  mešani zbor ugl. Carli. 3. „Pravo junaštvo", podoba iz kmetskega življenja, spisal Jos. Stritar. 4. „Izgubljeni cvet", moški zbor, poklonil Prvaškim pevcem Volarič.   5.  „ Nevihta", zložil S. Gregorčič,  deklamacija.   6. „Domovini", moški zbor, uglasbil Vilhar.  7. „Damoklejev meč", gluma v jednem dejanji. 8. „Le pevaj, pevaj tičica", mešani zbor, uglasbil Volarič.   Dramatični del besede so prevzeli Goriški diletantje, pevske zbore pa zvršujejo Prvaški in Dornberški pevci. Ustopuina k j besedi 40 novcev. Čisti dohodek jo odmenjen v ko- j rist slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici.   Po be-Bedi bo slavnostni banket; kdor se želi udeležiti, oglasi naj se blagovoljno vsaj do  prihodnje sobote pri g. Vinku GregoriČu v Prvačini, ali pa pri čitalničnem čuvaji v Gorici.  Vsak oglašeni deležnik plača 1 gld.
— (Američanske trte), jedino pravo sredstvo proti trtni uši, se onkraj Litve jako pridno nasilja j o. Ogersko ministerstvo naročilo je letos zopet pol tretji milijon američanskih trt. V Zagrebu prevzel je g. Fran Kur al t, kmetijske družbe tajnik pred par dnevi od deželne vlade 10.000 američanskih trt, ki so namenjeno za okužene vino grade v občini Šenkovac. Naročene trte so štirih vrst: Riparia, Jacnuez, York-Ma leira in Elvira. Po-žlahniti se mora samo „Riparia", ostale rode brez požlahtnenja primerna vino. „Riparia" je najkrep-kejša proti trtni uši in najbolj sodi v naše vinograde. — Ko tako Čitamo, kako drugod skrbe za odbor proti filoksiii, nam nikakor ne more v glavo, zakaj se pri nas skoro prav nič ne stori.
— („Narod ne m u doim." v Rud o 1 love m) darovali so tečajem meseca marca: Slavno zastopstvo banke Slavije 100 gld.; g. Mihael Bogulin, župnik v Ajdovici 2 gld. — V puščicah nabralo se je pri g. Rozi Brunerjevej 17 gld.; v Čitalnici 4 gld. — Vsem darovateljem izreka iskreno zahvalo
odbor Novomeške Čitalnice.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) imelo je v 29. dan m m. svoj občni zbor. Po običajnih poročilih bila je volitev. Izvoljeni so: V. Do lene c predsednikom, K a tal a n Matija tajnikom, Dragotin Scbmidt denarničarjem. Odborniki : Fabijan Fran, Gerlanec Ivan, Kljun Anton, Jereb Gregor, Man d i č Mate, Muha Anton, Primožič Fran, Pregarec Miha, Rustja Dragotin, Prelec Štefan, Sin-kovie Davorin, Resman Ivan, Štor Valentin, Svoboda Fran, Vari Ivan, Žitko Fran, Vatovec Iv. Marija, Živio Mate.
padal. Po odvetnikovih besedah so se zbirali železnice, prekopi, parniki okrog bankirja, da bi ga na volišče spremljali; dišavarja pa je govornik z zani-čevalnim glasom in kretanjem opisal, potopljenega v sirop in zamaknenega v njegove sardine in pole-novke. — Prijatelji miru, vzkliknil je proti koncu, ali hočete za načelnika mestu izvoliti tega izdolo-valca kemijskih prižigalic, ki so uzrok vsakemu požaru. Prijatelji zlate svobode, ali hočete izvoliti tega trgovca s polenovkami, ki sužnikom južnih držav Živež prodaje; in ta pride jutri na boben, če njegovi kupci, osvojeni po naših zaslugah, opuste njegovo ostrupljeno blago. Ne nikdar se ne bodete po-greznili v toliko sramoto. Jaz, pravi pravcati Yankee, domoljub prve vrste, ponosen na našo slavo, predno bi jaz glasoval za tega človeka, [rajši bi dal svoj
glas......Frestal je, zamežikal z očmi ter je
bolj tiho nadaljeval . . . onemu, katerega naše žene pri svojej neizmerni milosti ubozega padlega angelj a imenujejo ; njegovega imena vam ne bodem imenoval.
Gromečo ploskanje pozdravljalo je govornika; ko je zapustil oder, častitali so mu in obetali od vseh stranij. Pri vsakem shodu je zmeraj velika Čreda tepcev, ki vsakemu govorniku glasno pritrju-
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca marca 29.392 gold. 77 kr. dohodkov, 28.830 gold. 70 kr. izdatkov, torej skupnega prometa 58.229 gold. 47 kr. V prvih treh mesecih t. 1. bilo je 92.092 gold. 59 kr. dohodkov, 91.530 gold. 52 kr. izdatkov, vsega prometa torej 183.623 gold. U kraje.
— (Razpisane službe:) Gozdarskega nad-inženerja (VIII. razred) v okrožji c. kr. gozdarskega in domenBkega ravnateljstva v Gorici. Prošnje v 3 tednih. — Učitelja katoliškega veronauka na nemški državni realki v Trstu. Letna plača 735 gld., službena doklada 300 gld. Desetletnice pa 105 gld. Prošnje do 15. maja. — Učitelja hrvaščine v zvezi s klasično filologijo na državni gimnaziji v Pazinu. Prošnje do 15. maja t. 1.
— (Razpisano) je mesto okrajnega rano* čelnika v Senožečah. Letna nagrada 500 gld. Prošnje na c. kr. okrajno glavarstvo v Postoj ini.
— (Žrebanje.) Srečke z 1. 1854; Ser. 3070 št. 4 zadela je 100.000 gld.; ser. 2793 št. 93 pa 20.000 gld. Dunajske komunalne srečke: Ser. 6 18 št. 61 zadela glavni dobitek; ser. 448 št. 93 drugi dobitek; ser. 1880 št. 67 zadela 5000 gld.; ser. 1832 št. 70, ser. 1880 št. 94, ser. 2464 št. 46, ser. 631 št. 26 zadele so po 1000 gld.
Najnovejše vesti.
Bero lin 1. aprila. Povodom današnjega rojstvenega dne Bismarckovega mu bodo cesar in princi kraljevske hiše osobno čestitali. Cesar bodo baje Bismarcku poklonil zlato knežjo krono. Ba-klada, prirejena po vojaških društvih, bila je sijajna. Cesar ostal je za baklade, pet četrt ure trajajoče, pri oknu svoje palače. Občinstvo navdušeno pozdravljalo.
Berolin 1. aprila. Cesar, prestolonaslednik in drugi princi prišli so danes dopoludne k Bismarcku, čestitali so s srčnimi besedami, ter mu poklonili sliko kronanja v Versailles-u. Potem prišel je zvezni sovet, državno ministerstvo, deputacije in odbor s pismi o darilu graščine Schbnhausen. Pri vsprejemu generalov poudarjal je Bismarck, da mu je vojska omogočila, izvajati politiko cesarjevo. Herbert Bismarck dobil je red rudečega orla.
Pariz 1. aprila. (Oficijalno). Po zopetnem boji pri Dongsongu v 30. dan marca umaknil se je polkovnik Herbinger v redu proti Kepu in Doa-gnanu. „Agence Havas" dobila je brzojavko, odposlano danes zjutraj iz Hanoi-a: Položaj še vedno opasen; močne vojne čete, katere vodijo Evropci, skušajo Francozom zastaviti pot nazaj.
Pariz 1. aprila. Frevcinet imel je zvečer pogovor z Grevijem, a se ni še odločil.
Por t Said 1. aprila. Po vsem Sueškem kanalu vihar. Ladije spravile so se v zavetje. Plovba po kanalu iz previdnosti ustavljena.
Elazne vesti.
* (Dohodki od tabakoprodaje v Avstriji 1884) vrgli so vkupe 72,730.353 gld. proti 69,515.043 glo. prejšnjega leta, tedaj 3,215.310 gl. ali 46 °/0 več. Spečalo se je domačih in tujih ta bačnih izdelkov za 69,918,589, specijalitet za 2,310.129 in za v tujino prodani tabak pa se je dobilo 501.635 gld. Več prodali so minulo leto do-
mačih smodk za 67, tujih smodk 3 3, smodčic (cigaret) za 36 6 in tabaka zo 0 6 °/„ manj pa duhana za 08 °/0 nego 1883 leta. Največ specijalitet in sicer za 1,324.033 gld. tedaj več nego polovico pokupili so kadilci po Nižeavstrijskem. Te številke nam prejasno pričajo, koliko lepega denarja popušimo leto za letom v — vzduh.
* (Izneverjenje.) Kakor se je v seji mestnega zbora 30. m m. v Olomucu konstatovalo, izneveril je tamošnji občinski uradnik Balotka šolnine nad 3000 gld.
* (Tatvine po ogerskih poŠtah.) Od poštnih pošiljatev došlih 17. m. m. iz Klausenburga v Kronstadt, manjkalo je 2000 gld. Nekega sum< nega poštnega slugo so radi tega prijeli in zaprli. — 29. m. m. so pa neznani lopovi do čistega oropali pošto v Abranv pri Nyiregyhazi, zvezali po-štarico, jej zamašili usta, ter potem pobegnili brez sledu.
* (Čuden dogodek.) Nekemu župniku blizu Doggendorfa na Bavarskem se je te dni na sprehodu čudna prigodila. Sprehajajočega nagovori neznana ženska in ga vpraša, koliko je ura. Ko župnik iz žepa potegne svojo zlato uro, zgrabi tujka uro in zbeži s svojim plenom v bližnji gozd. Oropani župnik bil je tako osupnen, da niti mislil ni, da bi za žensko tekel. Predno se je osupnenoati iznebil, približa se mu po potu mož, kateremu župnik potoži svojo neprilika Prišlec se takoj ponudi, da gre tatico lovit, a gospod'* župnik naj mej teiu pazi na njeuov koš, ki bi ga sicer pri hoji oviral. Postavi torej koš na tla in steče za ubežno tatico. Preteče četrt ure, pol ure itd., župnik čaka in Čaka a nikogar ni nazaj. Naposled bi župnik vender rad rad vedel, kaj je v koši. Odgme koš in — nasproti mu moli ročici otrok v povojih.
ima v 7. številki sledečo vsebino: Josip Pagliaruzzi
— Krilan. (S podobo). — Mladi hrast. Pesen. Iz ostaline Krilanove. — Venec na grob Krilanu. Pesen. Zložil Simon Gregorčič. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.)
— Po pokopu. Pesen. Zložil Rosan. — Iz sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Viiclav Beneš Tfebizsky, poslovenil —1—r. (Dalje.) — Naša Matica. Spisal Josip Staro. — Naše slike. Avstrijska prestolonaslednika. — Adam Mickie\vicz in Edward Antoni Odvniec na Vezuvu dne 29. maja 1830. — K odnošajem na Hrvatskem.   Iz peresa hrvaškega
; pisatelja. (Dalje.) — Pogled po slovanskem svetu, i Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. Umrli so: j — Razne novice.
Narodne-gospodarske stvari.
Govejski hlev.
Stanovanje govedom je hlev, kjer posebno dojne krave in pitavna živina večji del svojega časa prebije. Tudi teleta za pleme in mlada goveda in vozna žival stoji mnogo časa v hlevih. Zato je nujno treba, da je hlev dovoljno prostoren, primerno visok ter preskrbljen s prikladnimi jasli, rimami itd.
Zastran prostornosti hleva daje se povprek sledeče povedati: za donščeno goved srednje plohe mora biti prostor v hlevu 130 — 170 centimetrov širok, za 1—2 letno goved 1 met.; dolg pa z ja-slami vred 71/« do 3'/a metra; prostor za govedom ali hodnik bodi l1/« do 2 metra širok; potem takem ima celi hlev meriti od hodnika do jasel, to
jejo. A ta uspeh še ni zadostoval izdajalcu. Kar na ravnost k meni je prišel, podal mi roko, katero sem mu moral stisniti, ter je rekel toli glasno da se je po vsej dvorani slišalo: Sedaj ste vi na vrsti, doktor Smith; očitna igra, to je gaslo vseh Amerikancev.
Ustal sem z mrzlim potom na čelu; od vseh strani so kričali: Posluh, posluh! Ta hrup, to strmenje v mene, naslednji molk, vse to mi je vzelo zavest; rudeča megla se je valila mimo mojih očij, glas se mi je ustavil globoko v grlu, ves život se mi je tresel vsled močnega bitja mojega srca. Kaj bi ne bil dal za zgovornost onega zanikrneža! Imel sem misli bolj plemenite od njegovih, domoljubje bolj odkritosrčno od njegovega; a odvetnik bil je navajen govoriti, to je hilo njegovo rokodelstvo; jaz pa, državljan svobodue države se celo govoriti neseni naučil. Premagan sem bil, in premagan brez boja.
Skoro zgrudil bi se bil jeze in sramote, kar h kratu Henrik, moj sin, zagledavši, kako sem obledel, skoči na oder ter da znamenje, da hoče govoriti. Život stegnen, glavo po konci, noge razkrečene, levica vtaknena v zapeto suknjo, tako je z desnico ljubeznivo pozdravil ter čakal, da se je hrup popolnem polegel.
Njegov sin je, njegov sin je, šepetali so na vseh straneh. Posluh, posluh! — Vsak je z radovednostjo opazoval otroka; nastala je največa tihota, taka da bi lehko slišali muhe frčati.
Meščani in prijatelji, rekel ji; s čistim in močnim glasom, ne mislim pobijati strahovitega Golijata, bankirja Littla; za to res nam ne manjka kamenja; ta Filistejec jih je le preveč nametal v naš vrt, a od Davida nemam  drugega kot njegovo mladost, tudi nemam moči, da bi se meril s toli izurjenim nasprotnikom ; skusil bodem le braniti svojega očeta ! in svojo stranko. Prepričan sem, da mej vami, ple-I meniti možje, ni nobenega, ki ne reče: Ta mladenič ! ima prav.
Slišite, slišite! vzkliknili so na vseh straneh; j kaj dobro govori.
Časti vredni odvetnik, nadaljeval je sin, pov-' darjajc pridevnik, ne ljubi dišavarjev. Temu se ne I čudim; kajti potrosil je toli debele soli, da bi jaz i bil prav vesel, ko bi to tudi razumel. Če mi hoče I od svoje zaloge nekaj odstopiti, dal bi mu zato sla-j dorja. katerega mu toli pomanjkuje. Slador umiri I žolč; brez sladorja vidi vse črno ter je krivičen ! proti sobojnikom in prijateljem.
i '.i . . i'.
pa s hodnikom in j.»slami vred, 4 do 51/a metra. Ves takšni hlev pa za dve vrsti goved, z glavami proti steni obrneuih, mora biti 8 do 10 metrov dolg. Še več i mora biti, če goveda z glavami drugo proti drugemu stojijo. Tukaj treba, 1 meter za hod nik mej jaslama in za dva hodnika kraj stene po
I meter,  tako da  mora biti celi hlev dolg 10 do
II metrov. Na dalje mora hlev biti primerno visok, da zrak laglje čist ostaja in nezdravi plini odhajajo, navadno 3'/» do 4 metre. Jasli naj bodo >/| do 3/8 metra nad tlami — za teleta se ve malo nižje. Ako treba rime ali „lojtre" pritrditi, spustijo se 30 do 40 centimetrov visoko nad jaslami. Tla morajo od jasel do hodnika biti nagnene za 24 do 30 centimetrov, gnojnični žleb naj visi pri vsakih 16 centimetrih za 4 centimetre.
Uhod ali duri v hlev so najbolje 27a metra visoke in 1 s/4 do 2 metra široke. Kjer puščajo mla-dej živinici prosto po hlevu hoditi, računijo na tele 7 do 8, na pol leta staro goved po 10 kvadratnih metrov prostora.
V velikih gospodarstvih in dobrih hlevih je prostor za posamične vrste živinčet lepo razpredeno. Za dober hlev potreben je hodnik, na kateri se gnoj izpod živinčet kida in potem na gnojišče odpravlja. Ta hodnik bodi dovoljno širok, da hlapci in dekle z molznimi latvicami in žehtarji laglje si-mofanio hodijo, gnoj kidajo, živino napajat, napregat, past ali k biku gonijo. Na vsaki kraj hodnika se priredi gnojnični žleb, hodnik sam pa mora malo globljeje biti spuščen, da se na njem vse lože opravlja: gnojnične žlebe moramo večkrat dobro sesnažiti. Godi se to, kedar gnoj kidamo; žleba pokrijeta se z deskami, po njih se izkidani gnoj potisne iz hleva tavun, potem se v žleba vode nalije in z brezovico sesnažita.
Zraven hleva morajo biti še primerni prostori za krmo, parme, škednji. Krme ne gre nad hlev na pod metati, če ni hlev obokan; še manje pa v hlevu samem hranjevati, kajti krma se navzame hlevnih sopuhov in je zdravju škodljiva. Kdor je vsekako prisiljen v hlevu nekaj krme naložiti, ta naj jo malo pred polaganjem zveze.
Hlev mora biti toliko svetel, da se zamore vse prav videti, kar se v njem godi. V to svrho morajo v stenah okna biti. Okna naj se priredijo srednje visoko in nikoli ravno pred glavami goved, a najmanje 40 do 60 centimetrov nad glavami. Široka naj bodo kakih 30 centimetrov in 20 centimetrov visoka. Zelene šipe so bolje od belili, ker svetlobo milšo delajo. Dobro storimo, če jih tako napraviti damo, da se lehko zapirajo in odpirajo. Zunaj morajo okna imeti lesene oboknice ali dverce, ki se trdno zaprejo, kedar slabo vreme to zahteva. Teleta naj stojijo v najbolj svetlih prostorih. Kajti svetlobe jako potrebujejo, da veselo rastejo in dobro prospevajo.
Gnojnišni žlebi zadi za govedi ne smejo biti pregloboki ali tako potegneni. da živ^l čez nje noge postavi, kadar od jasel nazaj stopi, tudi so pregloboki žlebi nevarni, ker se živina, kedar jo odvežeino in na prosti zrak spustimo, lehko spodtakne in onesreči.
Dno hlevovo je najbolje iz ilovice napraviti ter je trdno steptati in stlačiti. Naj se potem lepo poravna, da bode gnojnica redno odtekala, a ne v jamah zastajala. Dno mora nekoliko proti gnojnič-nemu žlebu viseti, vender ne preveč. Kajti če preveč visi, pouzroči to kravi trut ali da tudi povrže.
Svetovati je, da hlev ni prevelik. Kdor ima veliko živine, stori bolje, če jo porazdeli na več hlevov ali vsaj predalov. Preveliki hlevi so po zimi radi mrzli in če nastane kužna bolezen, pobere nam vso živino, ker je nemarno kam hitro prezapreti. Hlev naj stoji na malo uzvišenem prostoru, da bode gnojišče nižje in se tja gnojnica lahko odcejrla. Duri so najbolje na južni stran!, da ne piha krivec ali sever naravnost v hlev. Okna so lahko proti jugu in severu, da ni solnce celi dan v hlev uprto. Kjer pa duri ne moremo na južnej strani napraviti, naredimo jih na zapadnej. »Slov, Gosp."
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 ,,
„  četrt leta........3.30..
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „  40 ,,
UpravufStro f,S/or. Afirotla".
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železn
Tu j<I:
1. k pri h
Pri Slona: jil. I'feifer r. Dunaj«. — Blažeg iz Trsta. — Golieč s Dunaja. — Gasparin iz Zagreba — Omernig z Dunaja. — Suttor iz Gorice.
! ri  »lulu i : Gromer, Odendal, Lautner % Dunaja.
Meteorologično poročilo.
a Q	Cas opazovanja	Stan |e barometra v mm.	Tem- Venera tura   tro vi	Neho	Mokri na v umi.
1. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736 65 mm. 733 43 bik. 732-03 na.	3 0° C   ■!. zali. 133" 0   si. zah 7-6° 0   si. vzh	jas. d. ja<*. U. jas.	00 0 mm. !
Srednja temperatura 8 0°, za 1 4* nad noruialom.
H)-CL3^.a,js^:a. borza
dne 2. aprila t. 1.
(Izvirno telc&rafično porodilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta ... ........
5*/« marčna renta.........
Akcije narodne banke .......
Kreditne akcije.........
London .... ........
Srehro.............
Napol. ........ . ,
C kr cekini..........
Nemške marke.........
4°/0 državne srečke iz I 18f>4 250 gld Državne srečke iz 1  1861 100 gld
4°/0 avatr zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata renta 6°/.......
„    papirna renta 5°/, .....
5*/» štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke B'/, 100 gld
Zemlj obč avstr 4'/t°/. zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železne« Prior oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Breoke.....100 gld
Rudolfove Brucke.....10 „
Akcijo anglo-u"8tr. banke .       120 „ Trammway-društ velj  170 gld a v. . .
82 gld. 65			kr.
83	•	—	
107	m	75	
98	n	40	1»
862	*	—	n
293	n	60	
124		30	n
9	■	HI	rt
5	*	81	rt
60		70	d
128	_	50	
171		—	n
107	■	70	
97		75	
92	f|	15	_
104	n	—	n
lis	w	—	n
123	s	60	n
114	n	—	n
105		75	
177	n	50	n
19	n	—	n
102	9	75	
216		75	n
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J P. — Ml. 8* 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
V sprejme se takoj
izpitan kurjač,
ki tudi ume oskrbovati  parni* k i stroj. — Kaj več
pove upravništvo tega lista. (179—2)
4 4 4 4 4
A
i
4 4 4
A
< 4 4
Kri čistilne krogljice
ne smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat Bijajno osvedoi'ile pri zahasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpinnih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih in obistnih Dolaznih: v škatljah a 21 kr. | jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Razpošilja se le jedcu zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski
ti fSO lci-.,
izboren zoper kašelj, hiipavost,  vrsitobol, prsne in p.učne bolečine.   Koristnejši,  nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in airopi.
Naroči a s dežele izvrše se takoj
v lekarni „pri samorogu" JULIJ pl. ll{\liO</V-j,i
na Mestnem trgu v Ljubljani.      (41—9
► ►
■v
r
►
►
► ►
Naznanilo.
Svim prij teljein i znancem, s kopm se nemogoh osobno oprostiti pri mojem odlazku iz Ljubljane, kličem ovime srdačni
(186)
„3 ZBogrozr^"!
Bogoljub Boškovic.
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranili spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po......... 1*— kr.
elegantno ve*an po......... 1*60 „
I J. zvezek, ne vezan po.......... 70 „
elegantno vezan po......... 1*20 B
III. zveze", nevezan po.......... 70 ,
elegantno vezau po......... 1-20 „
Ako pa tudi od-dajemo vsak pos mi čeri zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld.
Naročnina z« zvezek I, II., III, IV. In V stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih   zvezkov 6 gld.
Naročnina pošilja so riajprikbidneje S postnimi nakaznicami p<id naslovom: g. J o s. S tarč v Lj ubijani, M»nje Terezije cesta5.
Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako ni naruče skupno po 10 izvodov ter zanjo pošljejo gos|». dni. Jon. 81 are tu v Ljubljano naroči I no svoto 6 gold.
(22 -17) Odbor za Jurčičev spomenik.
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno ziiiogo francoskega in angleškega blaga najnovejše mode, izdeluje obleko po najinodnejšcin in ijjrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni, (eni. S spoštovanjem
(148-6) F. Casermann.
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočiin se je tudi po neprestanej porabi hromo-vetra k?i)ija le v redkih slučajih moglo knnstatovatl ozdravljenje te bolezni, so je sedaj posrečilo pripraviti zdravih), ki je pokazalo največje vspeho, zanesljivo in radikalno pomaga v \ seli kroničnih slučaiib ter je zategadelj velikega pomena za vse. bolnike, ki »o dozdaj zastonj iskali pomeči proti tej strafinej bolezni.
Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh tanov.
Za ozdravljenje   potrebna zdra\ila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti  poštnemu   povzetju  ali  predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-6) Naročila naj se adresujejo neposredno na me.
S. ItU'liKCgifia;;'«*!", specijalist. Berlin S., Bmiideiiburgslra.sse 35.
Umrli no :
80. marca: Leopohlina Mah-kota, hišnega posestnika hči, 17 let, Krakovske ulice št. 7, za jetiko. — Josip Zernel, krojač, 21 let, Ulice na grad št 12, Za jetiko. — Janez Starin, hišnega posestnika sin, 3'/i leta, Gruberjeve ulice št. 5, za da vico.
31.marca: Lucija Span, čr v-Ijarskega mojstra hči, 17 let, Dunajska cesta št. 8, za sušico. — Marijana Padar, kuharica, 40 let, Sv. Petra cesta št. 37, za jetiko. — Marija Fortič, strojevodnikova hči, 7 dnij, Kolodvorske ulice št. 22, za krčem v čeljustih.
1. aprila: Janez Boltožar, pek, 39 lt t, Kožne ulice, '.a nepravimi kozami. — Andrej Lisec, krojač, 31 let, Ulice na grad, št  12. za jetiko.
V deželne j bolnici: 28. marca: Marija Jelenec,
gostija, 60 let, za starostjo. 20. mana: Friderik Trček,
zasebni uradnik, 42 let, za pri-
zadjano te'esno poškodbo. —
Makso Malli, strojar, 48 let,
za vodenico.
31. marca:   Leopold Gro-
šel, čevljarjev sin, 8 mes., za
nepravimi kozami.
5f a
Zahvala in ^iporaeilii*
Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato 'zalogo
solnčnikov za gospe in gospode
v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantnojše upravljenih po
najnižjih ccuak; potem
w*w dežnike nn
v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaeoa, ciotu. botany, pol svila, svila, double-faoe-svila itd., ravno tako na navadnih, kakor D« patcntovanili avtomatnih stojalih, ki so bo tako hitro priljubili, z modnimi palcaini po najnižjih cenah.
Speciialitete dežniko-v: patentovani samootvorni, pa-tentovani samozaporni, v kovčegu shranljivi, dežniki s palioo od titanija ali pa z zlatim stojalom bo vedno v zal gi.
Dežniki se kaj naglo in ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim po\ zetjem.
ijBfr- Prekupeem pošlje Ne na zalitevnnje obširne conilnike.
jfatoi-iliiiiit dežnikov in solucriiilcov-, (184—1) v Ljubljani, Mestni trg št. 15.
ik ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".