iMOUMiJA
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-78 Uprava: Tr*t, ulic« S. Anastasio 1-c - tel. 2-SO-H Goriško uredništvo: Gorica, Riva Plazzutta It. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnin«) mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov*! račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 45	Trst	-	Gorica	9.	novembra	1956	Izhaja	vsak	petek
Red jetnišnic - mir pokopališč
Zverinsko besnenje komunistov na Madžarskem - Obupni pozivi po radiu - »Sovjetski gangsterji so nas izdali“
Na Madžarskem je zmagalo »asilje, surovo nasilje, kakršne* ja nismo doživeli, vsaj v Evropi, že vse od nacističnega napada na Poljsko in hitlerjevskega pohoda proti Sovjetski zvezi. To je bilo v vojni. Zdaj pa je najbolj demokratična, najbolj socialna, najnaprednejša država sveta --in kakor jo še vse imenujejo nje* »i oboževalci — sri;di ljubega miru, z nenadnim nočnim napa* dom, z jeklenimi oklepi tankov, ognjem topov in smrtno točo iz strojnic na najokrutnejši način ookopala nade vseh tistih, ki so ‘■i morda še utvar j ali, da si naro* di pod njenim varstvom lahko svobodno krojijo usodo in da je v komunizmu možna evolucija, s katero se bo rdeči totalitarizem prostovoljno in brez nasilja pretvoril v pravo socialistično de-mokracijo.
Še enkrat in neizpodbitno se je pokazalo, da so v komunizmu sicer možne osebne spremembe, da njegovi gospodarji dopuščajo taktične poteze — kakor kaže to primer Poljske — vendar pa sa* mo v mejah, ki ne postavljajo v nevarnost sistem kot tak. Kjer zahtevajo množice več — pravo svobodo in demokracijo, kakor se je to zgodilo na Madžarskem — tam je danes odgovor isti, ku= kor je bil včeraj: odloča pest, je* klena pest moderno oborožene armade.
Madžarski narod je zahteval preveč. V zanosu enega samega, pretoplega in prelepega tedna je* senske svobode je pozabil da je pred durmi zime, izpostavljen v ravnini, po kateri prosto pihajo mrzli sibirski vetrovi. Zato so ga zmečkali, zmečkali v dobesed* nem pomenu besede. Sredi naj« večjega govoričenja o destalini* naciji so bile z vso doslednostjo uveljavljene najčistejše Stalini* ftične metode: čakanje na ugod* no priliko, pregovarjanje in va* ranje do zadnjega, navidezno popuščanje, samo da bi žrtev prišla Čim globlje v past, nakar se je usodna naprava sprožila. V Moskvi so pač menjali ljudi, ne pa metode.
Po treh letih drugačnih upov in ugibanj, v katere so se pustili zazibati celo mnogi ugledni dr* žavniki, je to zeto grenko spo* znanje. Zopet začenja hladna vojna, po vsem videzu usodnej* ša in ostrejša od tiste, katero naj bi bili na ženevskem sestan* ku treh velikih za vedno poko* pali.
Narod, ki je zapisal v knjigo svoje zgodovine s tolikšno požr* tvovalnostjo in hrabrostjo tako svetle strani, pa ne more umreti in ne bo umrl, tako kot ni nikdar in ne bo nikdar mogel propasti ideal, za katerega so se te dni borili in se še borijo njegove najboljše hčere in sinovi; ideal, ki je skupen vsem, ki dajo nekaj na človeško dostojanstvo: idea! ivobode.
Potek operacij
Medtem ko so bila v teku pogajanju med sovjetskimi in madžarskimi vojaškimi strokovnjaki, da bi se domenili o tehničnih podrobnostih za umik sovjetskih če-t iz' Madžarske, so sovjetski tanki in pehota začeli, z vseh strani vdirati v Budimpešto. 'Nastop je začel ob štirih zjutraj in je bil 'temeljito pripravljen. Mad ža.rske zastopnike, ki so prišli na pogajanja za dogovor o umiku sovjetskih det, *o Sovjeti enostavno zaprli. S tem >so do biLi v roke tudi vaditelja narodne vstatje, generala Pal Maletra, ki je bil obrambni minister v 'Nagrjevl vladi.
Po topniški predpripravi so ■sovjetski 'tanki, ob podpori pehote, začeli prodirati proti središču mesta. Spotoma so rušili postojanke, ki so jih vladi overie čete ui prebivalstvo postavili, da -bi branili vlad-
na poslopja. Oboroženi večinoma samo z lahkim orožjem se pa niso mogli zopr-stavlja-ti premoči tisočev težkih tanikov. Prezirajoč smrt so s steklenicami bencina v rokah skakali nanje in jih zažigali. Toda bilo jih je preveč. Jeklene 'pošasti so bruhale ogenj in mečkale vse, kar jim je bilo na poti. Cez strahovito zmaličena tiupla požrtvovalnih borcev je šla njihova pot. Za' njimi je ostajala krvava .sled zmečkaneiga človeškega mesa.
Ob pričetku napada so Nagyjeva vlada in revolucionarne oblasti skušale organizirati odpor. Vladni načelnik Nagy je po radiu naslovil na Organizacijo združenih narodov obupen klic za pomoč. I-sto je naprarvila zveza madžarskih pisateljev, komaj itri minute prej, predno je svobodni budimpeštanski radio unihnil. To je bilo ob 8.10.
'Sovjetske čete so takrat že zasedle vsa glavna, poslopja, aretirale Nagyja in njegove ministre, ki so 'bili v parlamentu.
Nastop v prestolnici so istočasno spremljali podobni pohodi po vsej deželi. Sovjeti so zaprli glavne prehode čez zahodno mejo v Avstrijo, zasedli so strateške točke, železniška im cestna križišča ter so z vso ostrostjo nastopili proti or-genom revolucionarnih oblasti.
Tragična kronika
Ves svet so globoko pretresli dramatični apeli, ki jih je v zadnjem trenutku pošiljala poročevalska agencija svobodne Madžarske. Sporočila jih je po. teleprinterju (dalekopisnem pisalnem stroju) podružnici ameriške agencije Associated Press na Dunaju/Prvo poročilo, oddano v nedeljo ob pol šestih pjutraj, je - glasilo:
»Sovjetski gangsterji so nas izdali. Zdaj streljajo po vsej Budimpešti. Prosimo obvestite Evropo, obvestite avstrijsko vlado. Sovjetske čete so napadle Budimpešto. Začele so streljati na vse Madžare. Gre za splošen napad. Jmoš Kadar. Gyuoargy Marosan in Sander Rona i so sestavili novo vlado ter začeli uničeval protirevolucijo. Zdaj 'so- na stfamK Sovje* tov. Tudi naše poslopje je pod močnim sovjetskim ognjem.
Ponavljamo: obvestite takoj Evropo rn
avstrijsko vlado! Streljajo tudi proti na šemu uredništvu . . . silovito streljajo, da zasedejo ključne postojanke pri mostovih . . . Skušali bomo ostati v stiku z vami .. . Moramo obvestiti ves svet.«
Kmalu nato pa:
»Govorimo v imenu Imra Nagyja. Prosi za- pomoč. Parlament je pod močnim sovjetskim ognjem^ Nagy, vlada in vse madžarsko ljudstvo prosi za podporo. Ali žt imate kako obvestilo za nas?«
'Toda kakšmo obvestilo naj bi dala Evropa? Proti sili zaleže samo sila. Te pa Evropa nima. Se vedno se prepira o oborožitvi in takšni ali drugačni ureditvi evropske vojske!
Vedno nestrpnejše je iz smrtno ogrožene Budimpešte prihajalo ponavljajoče se vprašanje:
»Sovjeti streljajo s fosforjevimi kroglami. Ali še nimate nobenih poročil o pomoči za nas? Hitro, hitro, hitro!«
In ves odgovor je bil lahko samo molk,
sočustvovanje, globoko sočustvovanje, k> pa totemu, kateremu gre za življenje, kaj malo pomaga.
Medtem je radio Budimpešta vsakih pet minut, v raznih jezikih, ponavljal Nagyjev poziv svobodnemu svetu. Tudi ta je ostal brez dejanskega odziva. V New Yorku se je sicer na ameriško zahtevo' prvič v svoji zgodovini ponoči sestal Varnostni svet, izrečeni so bili hudi govori in obtožbe, toda delj kot do odložitve sklepanja o zadevi in do sklicanja posebne seje Generalne skupščine OZN. ki je nato obsodila napadalca, ni moglo priti.
Sila je triumfjrala.
Zadnje poročilo poročevalske agencije svobodne Madžarske je. to potrdilo:
»Moramo zapustiti uredništvo. Na svidenje, prijatelji! Na svidenje, prijatelji! Bog nas reši!«
Zveza je bila pretrgana. Nad Budim-
LED JE PREBIT NA VZHODU — ODJUGA PRIČENJA PRI SATELITIH
Ob Suezu so utihnili topovi
Grozila le sooletska Interoenclla - Nntnoit mednarodnih pollcfllshlli oddelkov
Medtem ko se ie nad Madžarsko že spustil železni zastor, je zavzemal spo pad okrog Sueza vedno dramatičnejše o-blike. Izraelske čete, ki so predzadnji torek napadle Egipt, so brez velikega odpora hitro prodirale po Sinajskem polotoku. Bližale so se Sueškemu prekopu in grozilo je, da bo ta važna mednarodna prometna žila postala obrambna črta., na kateri bodo Egipčani skušali ustaviti T-zraelce. V takem primeru bi skozi Sueški prekop ne bila samo ustavljena plovba, temveč bi kanal in naprave lahko u-,trpeli poškodbe, ki bi še dolgo po prenehanju sovražnosti preprečevale uporabo.
To sta izkoristili Velika Britanija in Francija, ki sta sklenili zasesti Suez. IzmaiLijo in Port Said, da bi taiko ločil' obe vojskujoči se stranki in zavaroval!.1 Sueški prekop. Pozvali sta Egipt in I-zrael naj umakneta svoje čete 16 kilome trov od prekopa ter naj francoskim in britanskim četam omogočijo, da opravi-
jo svojo nalogo. Izrael je to zahtevo spre jel in njegove čete so se po zavzetju o-stalega dela Sinajskega polotoka ustavile na predpisani črti. Egipt se je pa upiral. Zato so Britanci in Francozi pristopili k pripravam za izkrcanje. Najprej so z bombardiranjem letališč onesposobili e-giptsko letalstvo, istočasno pa so v Sredozemlju in Rdečem morju -začeli vkrcati na ladje vojaštvo in material.
Varnostni svet in Glavna skupščina OZiN, ki sta se -zavedala nevarnosti, ki jo predstavlja .takšno razširjanje konflikta, pa čeprav sta Velika Britanija in Francija krstili svojo akcijo za navaden »policijski ukrep«, je pozval Ip.rael, Veliko Britanijo in Francijo, naj takoj prenehajo sovražnosti in. naj se umaknejo z e-giptskega ozemlja. Pozneje so odobrili kanadsko resolucijo o ustanovitvi mednarodne policijske sile, ki naj bi varovala mir na Srednjem vzhodu.
Sovjetska zveza, ki je videla, da se
Pelika Gsenhomerjeua zmaga
Demokratska večina v obeh domovih kongresa
O ameriških predsedniških volitvah, v četrtek zjutraj, še niso znani končni reaul/tati, vendar vsi kassnejši podatki ser •mo potrjujejo pravilnost prvega sporočila o veliki zmagi republikanskega kandidata Eisenhowerja.
Ro dosedanjih podatkih sta dobila:
Glasov:	Odstotek:
Iiisenhower	33 mili j. 57,7
Stevenison	24 mili j. 42,3
Samo dva predsednika sta v zgodovini Združenih driav zmagala z večjo večino kat Eiisenhovver: F. D. Roosevelt in H. Hoover.
'Istočasno s predsedniškimi so se vršile tiudi parlamentarne volitve, na. katerih so pa demokrat je povečali svojo dosedanjo večino v senatu in so si. pridobili še večino v poslanski zbornici.
Novih seniiiarjev:
Semt	demokrat j c 18
(vol. samo del)	republikanci 16
Poslanska zbornica:
Poslancev:
demokratje 227 mest republikanci 197 mest nedoločeno 1 mesto
Veliki ameriški narod je torej še za nadaljnja 4 leta zaupal izvršno oblast izkušenim Eisenhowierjevam rokam, zakonodajno oblast pa je v obeh zbornicah že druigič izročil nasprotni stranki. Prvič se je to zgodilo leita 1848.
Bolgarska olada grozi
.Bolgarska komunistična partija je pretekli ponedeljek ostro posvarila vse tisto, ki bi skušali v Bolgariji povzročiti vstajo, podobno oni n Madžarskem. -Partijsko glasilo je priobčilo posebno izjavo o-srednjega odbora komunistične partije, ki zatrjuje, da bodo z železno pestjo zatrli vsak poskus revolucije, ki bi imeli namen prelomiti taalgarsko-sov jeteko za-vezmiirtvo.
Združene države ne strinjajo s francoskim in britanskim nastopom, je predlagala Združenim državam, da bi obe največji velesili skupno posegli v ta spor kar z orožjem Na ta :način bi pač poceni in lepo spravili svojo vojsko ob sam Sueški prekop. Načrt je bil preveč prozoren, da ne bi Združene države spregledale sovjetsko namero. Zato so odgovorile, da so proti vsaki enostranski intervenciji in so podprle načrt OZN o ustanovitvi posebnega policijskega zbora. Tudi Italija, se je postavila na stran Združenih držav in je zahtevala mednarodno nadzorstvo na Srednjem vzhodu.
Medtem so se britanske in francoske čete že izkrcale na področju Sueškega prekopa. Glavni cilj, ki so si ga postavile, 'je bil dosežen im. v torek ata jim francoska in britanska vlada dali ukaz, naj ob eni ponoči ustavijo vse sovražnosti. Glavni tajnik OZN, kateremu so sporočili angleško-framcoski sklep, je takoj potrdil, da sta tudi Egipt in Izrael privolila v premirje. Ukazu OZN je bilo s tem v bistvu zadoščeno.
Tako so po enem samem tednu, ko Je že grozilo, da se bo kriza razpletala v nov svetovni požar, na. Bližnjem vzhoda topovi utihnili. 2e zaradi madžarskih dogodkov dovolj vznemirjena javnost vseh dežel se ie izačela umirjati. Kaže, da bodo vse oborožene sile na področju ohranile sedanje položaje, morebitne spremembe. bodo nastopile šele, ko bodo tja prišle mednarodne sile Združenih narodov, za katere so povabljene v sporu neprizadete države ie izjavile, da bodo prispevale svoje kontingente.
Seveda s tem komplikacije še niso končane. Izraelski ministrski predsednik Ben Gurioin. je že izjavil, da mednarodni demarkacijska črta, določena leta 1943 kot začasna meja. 'zraela, ni več veljavna in da ne bo dovolil, da bi egiptske čete prišle na ozemlje, ki so ga zasedli I-zraelci. Tudi ni gotovo, -ali bo Egipt dovolil .tujim tehnikom, da prisostvujejo čiščenju Sueškega prekopa in odstranjevanju ovir, ki so se nakopičile v njem v teh kratkih dneh vojne. London in Francija 'tudi vztrajata, da morajo mednarodne policijske sile zagotoviti internaciona lizacijo Sueškega prekopa, o čemer pa ima Egipt zopet svoje poglede. Važno pa je le, da bodo vse ito doslej reševali — vsaj upamo — iza zeleno mizo in ne na bojnem polju.
pešto se ;e zopet spustil težak, tokrat težji. mnogo težji železni zastor.
Ob treh popoldne se je oglasila še neka radijska postaja. V madžarščini, francoščini, angleščini in nemščini je oddajala poziv, s katerim je obveščala svet o izdajalskem sovjetskem napadu ter je obenem -pozivala Združene narode, na.i teko} pošljejo oboroženo pomoč ter pomagajo madžarskemu ljudstvu. Poziv je zaključila:
»Možno je, da bodo naše oddaje v krat kem prenehale ter 'nas ne boste mogli več slišati. Toda molčali bomo šele, ko nas bodo ubili. Tukaj je zadnja svobodna madžarska radijska -postaja. Ne vemo, kdaj nas bodo pobili.«
Na deželi so torej stvari šle nekoliko počasneje kot v Budimpešti. Toda moskovski radio je le lahko sporočil kaj malo ponosno in še manj častno vest, da je »protirevolucija dokončno strta« in da je oblast prevzela nova vlada pod predsedstvom Janoša Kadarja, tajnika komu-nirstične stranke, ki je nasledil Geroeja, bil minister v Nagyjevi vladi ter je v zadnjem trenutku, v, dogovoru s Sovjeti, ustanovil novo politično skupino. V njej naj bi se zbrali komunisti, ki nasprotujejo Rakosijevim metodam, torej madžarski titovci. Ta vlada je tudi zaprosila Sovjete za pomoč ter jim je na ta način dala pooblastilo z- rabeljski -posel nad lastnim narodom. Hlapčevsko vlogo nove vlade dokazuje tudi dejstvo, da se je prvič obrnila na lastni narod preko moskovskega radia!
Program Kadarjeve vlada
Velikost nezadovoljstva, ki vlada na Madžarskem, dokazuje posredno tudi program Kadarjeve vlade. Vkljub svoji naslonitvi na Sovjete je ta- vlada morala sprejeti v svoj program mnogo upam,-ških oahtev. Čeprav imajo te zahteve v njenem primeru samo taktičen namen in hoče Kadar z njimi preslepiti ljudstvo, medtem ko so jih elani Nagyjeve vlade postavljali iskreno, i* vendar značilno, idv .j«- v »voj prebrani vjicm.I zagotovitvi nacionalne neodvisnosti in *u-verenosti dežele <s sovjetskimi četami!). konec bratomorne vojne (s pokolom in aretacijo vseh nasprotnikov!), naglo in pomembno izbodjianje življenjskega standarda (s potvarjanjem statističnih podatkov, kakor je ugotovil GomuKka.!), likvidacijo birokracije in dejansko upravljanje podjetij (koliko je vredno, vidimo na Titovem primeru!), .ukinitev obveznega odkupa kmetijskih pridelkov in pomoč individualnim' obdelovalcem (doklej? seveda brez pravice razpusta doslej prisilno ustanavljanih zadrug!), zagotovitev demokratičnih volitev članov revolucionarnega sveta in organov upravljanja (po znanem pravilu »spustiš kroglico za Mikolajčika, pa pride veti Gamulka«), pomoč krajevni industriji in trgovini pa dnobno itd. V svojem programu Kadar tudi obljublja, da se bo njegova vlada. taScoj ko bosta zagotovljena mir in rad, zt.čela pogajati c Sovjeti in ostalimi članicami Varšavskega paktia o umiku sov-jedskih čet z madžarskega ozemlja-. V zur nanji politiki pa je program Kadarjeve vlade istoveten e trenutnimi sovjetskimi krilaticami. Tako podčrtava .ureditev »pristnih prijateljskih odnošajtv« z vsemi socialističnimi deželami na- podlagi načela »popolne enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugiih dežel« (pač pa priznava to pravico sovjetski vojski!) in »mirno sodelovanje z vsei-mi deželami ne glede na družbeno državno ureditev« (katero načelo pa očitno ne velja za primer, ko bi se kakšen narod hotel izmuzniti iz sovjetskih klešč!).
V	svojem proglasu je Kadarjeva vlada priznala, da so bile v preteklosti - zagrešene hude napake. Obljublja, da bo vse to odpravila. Svojo prošnjo Sovjetom za (Nadaijeuanje na 2. strani)
Čerkezi in Tatari Koljejo Madžare
Madžarski bagu-nei, ki so se zatekli na avstrijsko »zemlje, so izjavili, da so se ob prvi vstaji madžarskega naroda pmti .komunistični tiraniji pridružili 'številni' ruski vojaki in častniki z orožjem in celo s tanki. To dejstvo je spravilo kremeljske krvnike v obup. Zato so že tretji dan vstaje večino .ruskih čet potegnili čez meje- v Podkarpatsko Rusijo. Istočasno pa si; vdirale ne Madžarsko nove enote Rdeče armade.. V .glavnem so to bile motorizirane enote, ki jih sestavljajo Čerkezi in Tatari. Za te premike je Zukov, ki je osebno vodil operacije, potreboval nekaj dni časa. Pridobil ga je z .zahrbtnimi »pogajanji« z Nagvjevo vlado o »umiku sovje t.sikh čet«.
Maščevalne pohode na madžarsko prebivalstvo so izvršili Cerkez.i in Tatari. Fio teh poročilih naj bi 2uko.v nekaj teh edinic v torek spet odstranil čez mejo. Tri divizije imenujejo tudi »policijsko rezervo« ali rdeče SS divizije, ki jih sestavljajo Čerkezi in Tortsri.
VESTI z GORIŠKEGA
Vprašanje Te sina
V preteklih tednih smo v italijanskem 'tisku, prebirali obsežna razpravljanja o italijanski politiki do Nemcev v Gornjem Poadižjiu. Pa 'tudi nemški tisk ni bil ravno skromen pri naštevanju- podrobnosti o načinih, kako Italijani postopajo z Nemci južno od brennerskega prelaza.
Mnoge naše ljudi so .zapeljevale v-zpo-redbe, vendar smo ostali obzirni do teh vprašanj tudi zato, ker bi se pri tem morali niujno spomniti koroških Slovencev. Prav v teh dneh so namreč na Dunaju razpravljali o slovenskem šolskem vprašanju na Koroškem. Konie renče se je u-deležil tudi avstrijski zunanji minister Figi in oba .slovenska politična zastopnika koroških Slovencev, prof. dr. Tischler in dr. Zvvžitter. Pri tem je poslanec avstrijske ljudske stranke, dr. Mayrhofer. poudaril, da gre 'za jezikovno mešano o-zemlje. kje-r že nad tisoč let živita, drug poleg drugega dva naroda. Primerjave, je dejal, z Južno 'Tirolsko ne držijo. Temu sta povsem naravno ugovarjala oba slovenska zastopnika.
Pri takem tolmačenju narodnostnih vprašanj je pač težko zagovarjati, pa čeprav .povsem objektivno, pripadnike tiste manjšine, ki sama kot večina, ne spoštuje narodnostnih pravic.
Tudi .na italijanski strani ima pravica čisto svojevrstno vrednost. Zato gotovo ne .bo brez zanimivosti, če si ogledamo pritožbe z italijanske strani v deželah, kjer so Italijani .narodna manjšina. Tak primer je in. pr. v Švici. Izraiz italijanske narodne manjšine uporablja prav švicarski tisk nemškega jezika.
iZadeva je toliko pomembnejša, ker v splošnem prevladuje mnenje, da v Švici ne poznajo manjšinskih vprašanj, ker da St- v Švici vse narodnosti popolnoma, e-inakopravne. Ce si ogledamo nove bankovce po dvajset frankov, bi skoraj dejali, da se ie ta enakopravnost premaknila na italijansko narodno skupnost, ker je na teh bankovcih italijanski' napis na prvem mestu. 'Na železnicah prihaja italijanska kratica FPS ( Far rov ie federnli svizzere) vsekakor šele na tretje mesto.
'Del italijanskega tiska v Švici kljub temu prinaša' vse pogostejše pritožbe o ■zapostavljanju Italijanov. Na te pritožbe se niso posebno ozirali Švicarji na oni strani Gothardskega prelaza, vendar je neka italijanska zahtevka vseeno izzvala določeno pozornost. Italijani so namreč zahtevali od federalnih oblasti, da ne o-virajo doseljevanja Italijanov v tesinski kanton iz Italije. To doseljevanje, tako trdijo Italijani, je potrebno, ker bi v nasprotnem slučaju Italijani zašli v občutno .nazadovanje.
V severni Švici so se precej zgražali nad takimi trditvami. Zatrjevali so. da federalne oblasti niso prav nič skope, ko gre za šolska vprašanja, bolnišnice, zabavišča, dobrodelne ustanove, za .podeljevanje pokojnin in štipendij, kakor tudi za uvozne ali izvozne olajšave.
Neko švicarsko združenje, »Nove švicarska skupnost«, pa je smatralo za potrebno, da izvede podrobno preiskavo o vseh teh pritožbah. Tesinski Italijan dr. Guido Locamini je prav v ta namen izdal .precej obsežno brošuro pod naslovom »U problema etnico ticinese«, ki' jo je izdala založba Grassi v Bellinzoni. Delo preveva ena sama bojazen, da odo namreč v doglednem času. tesinski kanton povsem ponemčili. Tako ponemčevanje bi usodno vplivalo na italijansko manjšino v sosednem kantonu GTaiuibuenden.
.Površnemu opazovalcu, ki potuje po tesinskih krajih, se vse to dozdeva neverjetno. Locamini vzporeja stanje narodnosti v času od 1. 1910 do 1. 1950. Iz teh vzporejanj sledi, da so Nemci številčno namasti' v zadnjih štiridesetih letih za 3 odstotke in da se je italijanski odstotek iza celotno Švico v istem času znižal od 8,1 odst. na 5,9 odstotkov.
IStvari prihajajo do močnejšega izraza, če 'ta viz pore j e-van ja med letom 1910 im 1950 primerjamo ne po podeželju, pač pa po mestih tesinske.ga kantona. Tu prihaja do izraza zelo občutno napredovanje nemškega življa. Celotni tesinski kanton šteje okrog 130.000 prebivalcev. Od teh 13.800 izpoveduje nemško narodnost, 2200 pa francosko. Nemci tvorijo 10,5 odst., Francozi pa 1,7 odst. prebivalstva. To pomeni, da je vsak osmi prebivalec te-sinskega 'kantona, neitalijamske narodnosti. Očitnejša' postaja zadeva, če si ogledamo sestavo prebivalstva v posameznih tesinskih mestih. Pri tem ugotavlja Ločami,ni, da izkazujejo celo manjša mesta, n. pr. Locarno, Muralto, Minusio nad po eno petino nemškega prebivalstva. V A-sconi je Nemcev polna tretjina'.
Te številke so vzbudile med nemškim švicarskim prebivalstvom precej pozornosti. Za njih je razlog za tako stanje v tem, ker se Italijani pač izseljujejo Iz Testna, Na drugi strani se vseljujejo nemške družine s severa. To so vsekakor švicarski državljani, ki imajo polno pravico, da se naselijo kjer koli v Švici.
»Nova švicarska skupnost« se ni 'Zadovoljila s temi ugotovitvami. Za državo, kakršna je Švica, ki šteje pod svojim o-kriljem štiri narodnosti, ni namreč v čast. da ena ali druga narodnost enostavno propade ali se .utopi z neko drugo narodnostjo. Za Švico je ohranitev vseh n jen iti narodnosti vprašanje časti in ponosa. V Švici se sploh ne sme dogajati, da bi ena narodnost živela pod vtisom, da je zapostavljena ali prepuščena pro-
pasti. Ne zadostuje, da se švicarske oblasti ljubosumno varujejo vsakršnega tudi najmanjšega- postopka, ki bi ga bilo mogoče tolmačiti kat pritisk na neko švicarsko nerodnost. Za Švico je že. samo dejstvo, da statistični podatki kažejo na nazadovanje neke narodnosti, nečasten pojav. Švicarji so namreč i.zredno ponosni, da so se v narodnostnih vprašanjih dvignili do popolne objektivnosti. Zato smatrajo, da si pojav, kakršen je .nazadovanje Italijanov v 'Tesinu, ni. mogoče niti .zamisliti. Švicarji bi se sramovali švicarskega imena, če bi. se pri njih 'kaj takega dogajalo.
Zato sedaj- živahno razpravljajo o tem, kako bi preprečili nazadovanje Italijan skega odstotka, v tesinskem kantonu. Zato je potrebno, da se pri samih Tesincih neguje narodna zavednost in itiudi to, da se Švicarji -neitailijanske narodnosti naučijo italijanskega jezika, se -spoznajo s tesinskimi posebnostmi, z narodnimi običaji, nošami itd.
Ustanovili so posebno ustanovo za preučevanje tesinskih starin. -Osebnosti tesinske -preteklosti objavljajo v številnih monografijah. Prirejajo izlete. Nemcem celo očitajo, da se premalo zanimajo za narodnost, ki je številčno -in gospodarsko šibka. Nemškim naseljencem priporočajo, da se prilagodijo novi sredini, keT da ni pravično, da se z naseljevanjem spreminja narodnostni sestav kraja, ki tvori -sestavni del švicarske državne skupnosti.
Koliko bi se lahko Italijani, pa tudi avstrijski Nemci naučili od Švicarjevi Ce bi ta švicarski duh zajel vse narode na svetu, bi narodnostni spora za vedno izginili s tega sveita.
Predsednik Gronchi
v Gorici
V	soboto 3. novembra je obiskal Gorico predsednik republike, Gronchi. Dospel je ob 5. uri pop. na prefekturo, kjer so ga čakali povabljeni zastopniki oblasti, krajevnih ustanov ter kulturnih društev 'in političnih strank. Med temi je bil tud-i dr. Avgust Sfiligoj Iz Gorice kot predsednik Slovenske demokratske zveze, ki it gospoda predsednika republike pozdravil v imenu organizacije, ki ji načeljuje.
Ze v četrtek 1. novembra pa je- vodstvo Slovenske demokratske zveze posla-
lo	gospodu predsedniku Gronchij-u, v Rim pozdravno brzojavko sledečega 'besedila:
Tolmači čustev slovenskega ljudstva, vključenega v naše demokratično giba nje, pozdravljamo gospoda predsednika republike ob priliki njegovega obiska v Gorici in mu izražamo vdanost s prošnjo, da blagovoli upoštevati željo prebivalstva po zaščiti v duhu določil ustave.
Odškodnina za premoženja o FLR3
Pretekli teden je rimski senat odobril zakon za izplačilo odškodnine lastnikom premoženja _v Jugoslaviji, ki so italijanski državljani1. Po tem zakonu, ki sta ga predlagala poslanca Bartole in Sali-zzoni, dobijo prizadeti lastniki 2,800.000 lir za premoženja vredna 4 milijone lir; 7 milijonov za premoženja od 10 milijonov; 13 milijonov za ona' od 25 milijonov; 23 milijonov za ona od 50 milijonov in 43 milijonov za premoženja vredna 100 milijonov lir. Na vrednosti premoženj nad 100 milijonov dobijo lastniki še 5 od- &to.
Lastnikov premožen; pod 100 milijonov lir vrednosti je 18.000, onih nad 100 milijonov pa samo 116.
Iz Rima pa. poročajo, da je že predlagan zakon, po katerem naj bi odškodnino dopolnila država.
Red jetnišnic - mir pokopališč
(Nadaljevanje s 1. strani)
oboroženo pomoč pa- opravičuje s tem, da so madžarski revolucionarji »napadli ljudsko-demokratski sistem«, da »so nameravali vrniti tovarne in podjetja kapitalistom, zemljo pa veleposestnikom« ter da so že »mobilizirali Horthyjeve žanda-r-jc iin ječarje«. Kadarjeva vlada pravi, da razume, da se je ljudstvo uprlo, opozarja pa ga, naj še dalje ne naseda »reakcionarnim elementom«, naj odloži orožje in obljublja, da ne bo dovolila, »da- bi s kakršnimkoli izgovorom preganjali delovne ljudi, ki so aktivno sodelovali v zadnjih -dogodkih«. .Značilne je v tem primeru o-mejiiteV na »delovne ljudi«, kar pomeni, da bodo »nedelovne elemente« presneto zasledovali in preganjali. Zvedelo se je n pr., da so Sovjeti že ukazali1, da je treba aretirati vse častnike madžarske vojske! Jasno je, da- bodo smatrali za delovnega človeka pač tistega, katerega bodo hoteli. V ostalem vsi, ki so že poskusili ali vsaj zasledovali komunistične' postopke, presneto dobro vede, koliko zaležejo komunistične amnestije in zato so se tudi rodoljubi borili do skrajnosti, kdor je mogel, pa je v zadnjem trenutku pobegnil v tujino.
Gnezda odpora
Borba je sicer že v nedeljo izgubila značaj enotnosti. To se je zgodilo, čim je bila strta vojaška sila Honveda, madžarske vojske. Toda osamljena in ne malo>-številna gnezda, v katerih so ljudje, ki raje padejo v boju kakor pod rabljevo roko, se upirajo še v sredo, ko pišemo ta članek.
Vkljub nedeljskemu poročilu moskovskega radia, da je protirevolucija strta,
Heuarnost tretje suetoune polne?
Enajst let po versajskem miru se je Hitler polastil oblasti v Nemčiji. Enajst 'let po pariški mirovni .pogodbi preživljamo odpor Anglije, Francije in »Izraelcev proti Združenim državam. Tako prvo, kakor drugo nasprotje je izhajalo iz istih razlogov. Mirovne pogodbe so puščale na eni strani zmagovalce, na drugi premagance. Medtem pa, ko se zmagovalci zavzemajo za to, da se ohrani stanje, ki so ga določile mirovne pogodbe, se premaganci trudijo, da se mirovne pogodbe spremenijo v njihovo korist. Ker pa tega ni mogoče doseči z diplomatskimi sredstvi, se oprijemajo revizionističnih prevratniških akcij, in teh je bilo kar pre cej v zadnjih tednih. Ali so bile te akcije upravičene ali ne, ne bomo razpravljali na tem mestu. Ti napori so bili vsekakor usmerjeni za tem, da se spremen; današnje nevzdržno stanje, ki so ga u-stvarile komunistične vladavine. Zato tudi uživajo Poljaki in Madžari neomejene simpatije vseh ljudi, ki se zavedajo, kaj pomeni komunistično nasilje in kakšno je trpljenje narodov v suženjstvu.
Pa pustimo ta čustva ob strani (tega ne delamo iz sebične ravnodušnosti, pac pe zato, ker želimo razlago speljati do kanca) in še vprašajmo, v čem je dejanska nevarnost za ohranitev Evrope pred -grozotami tretje svetovne vojne?
Po podpisu prvega svetovnega miru so bile revizionistične države predvsem Nemčija, nato tudi Italija, Madžarska in Bolgarija. Nemčija je zahtevala obsežno revizijo vzhodnih meji proti Poljski, Češkoslovaški, Avstriji in celo Ukrajini. Madžarska je živela pod utvaro zedinjenja vseh dežel, ki so nekoč životarile pod Okriljem krone sv. Stefana. Svoja poželenja je obračala proti Erdeljski, Slovaški in Hrvatski. Bolgarijo so pekle makedonske rane. Fašistična Italija pa je o-'bračala svoje poglede na Dalmacijo. Črne goro, Tunis, Savojo itd.
Po drugi svetovni vojni se je položaj vseh teh driev znatno poslabšal. Nemčiji je od 450.000 kv. kilometrov državne površine ostalo nekaj nad 300.000 kv. km. Ce ji je ibilo t 1930 neznosno prenašati poljski koridor in podrejenost sudetskih Nemcev, je danes dosegla obale Odre in prepustila vso Slezijo. Mesti, kakor sta Sčečin in Wroslaw, si je težko predstavljati, da bi mogli ostati za daljšo bodočnost v pjoljski posesti. Italija je namesto rapalskih meji doživela prisotnost Jugoslavije na vratih Trsta. Madžarska in Romunija pod jarmom komunističnih pesti.
Nastaja vprašanje, ali je mogoče po vseh grozotah vojne in spričo grozovitih nevarnosti atomskega orožja na miren način prebroditi ta nasprotovanja. Izkušnje učijo, da se spremembe lahko dosežejo z evolucijo ali pa s prevratniškimi sredstvi. Na pot evolucije se je podala Poljska. Usjjehi — morda tudi samo prividni — niso izostali. Po jpoti prevratniških akcij se je jaodala Madžarska. Izkušnje zadnjih dni so pokazale, da je takt; ravnanje povzročiio strašno nesrečo. Ogromne žrtve, poulični boji in pretra-gični prizori. -Madžari in končno tudi njihovi zagovorniki so bili skrajno neoprezni in drzni do samomora. Maščevanje sovjetskega orožja ni izostalo.
Verjetno je, da svetovnemu miru ne preti neposredna nevarnost. Ne na Srednjem vzhodu, kjer bo spopad med Izraelci in Egipčani hitro zaključen, ne v Po donavju, kjer ne. bo nobena država tve-
gala spopada s 'Sovjeti. Kaj se bo na tem odseku- zgodilo, je težko prerokovati; verjetno pa je, da .se 'bodo strasti- tako a-!i drugače pomirile.
Sikrbi pa povzročata dve okoliščini. Predvsem nazadovanje ugleda OZN. Velik spora zaim, ki naj ibi preprečil vsak o-borožen spopad, je očitno neučinkovit. Kako se bo tiged 'te ustanove spet popravil in (kako bo v bodoče -uspevala preprečitev vojne, to 'bo pokazal bodoči razvoj mednarodnih vezi.
Druga okoliščina je 'Učinkovitost de-stalinizacije v komunističnem svetu. Vsekakor bi bilo zaželeno, da s bumanizira-ujem sovjetske vladavine nadaljujejo in d; se na ta način pripravlja pot k znosnejšim notranjim in mednarodnim odno-šejem. Ameriške volitve bodo verjetno tudi nakazale bodočo pot.	A.	C.
Slovenski dllakl solidarni z irtoamt komunizma
V	ponedeljek 5. t. m. so italijanski dijaki v Gorici stavkali iz solidarnosti s ■poljskimi in ogrskimi žrtvami komunizma. V močnih gručah so korakali proti sedežu komunistične partije, ki stoji v Drevoredu 24. maja. Pred tem sedežem pa je že stala jpohcija, ki je obranila vsak poizkus napada.
Na slovenskih šolah se je tudi pojavi-
la volja za stavko in za demonstracije, in v torek zjutraj iso dijaki naših šol zapustili šolo in odšli po ulicah demonstrirat iz solidarnosti ‘s poljskimi in ogrskimi žrtvami komunizma. Sli so tudi na prefekturo in izročili svojo resolucijo.
Razveseljivo je dejstvo, da mladina čuti odpor proti 'brutalnemu ravnanju komunistov in da obsoja nečloveško zatiranje vseh svoboščin in množičnega jpo-bijemja ljudi, ki terjajo svobodo in pravično življenje!
Mladina se mora vzgajati v duhu. pravičnega odpora parati nasilju. Ona mora obsojati krivico in. vsako tlačenje človečanskih svoboščin, sicer bo vdano klonila pred komunističnim zatiralcem narodov in krvoločneži.
Mladina je tista, ki bo vodila svet. Cina na-j se pripravi za veliko nalogo, ki jo čaka, da osvobodi svet rdečih mogotcev, brezvestnih zatiralcev in ubijalcev!
V	sredo 7 t. m. pa so dijaki prisostvovali posebni maši za žrtve komunizma.
Osebne izkaznice
Mestna- občina -obvešča, da so osebne izkaznice, veljavne -za dobo treh let, zato naj oni, ki jim je esebna izkaznica zapadla ali ki jim bo kmalu zapadla, pravočasno obnovijo osebne izkeizndce.
Zopet perejo - zamorca
Predpretekli teden sta »Demokracija* i-n »Katoliški glas« objavila dve različni pismi-vabili, ki ju je dr. J. Bitežnik v l-menu SKSZ poslal na eni strani nekaterim slovenskim duhovnikom, na drugi pa Slovenski demokratski zvezi in menda vsem slovenskim političnim strankam.
Objava obeh pisem-vabil z negativnim komentarjem obeh listov, ki je nekako izražal stališče povabljencev, to je duhovnikov in Slovenske demokratske zveze, ima svoj odjek v »Novem listu« od 25. oktobra, ki imenovane povabljence napada z »razdiralci narodne in katoliške skupnosti« in med drugim pravi takole; »Današnje stanje je nevzdržno; slovensko prebivalstvo ma občutek, da je naš narod 'brez vodstva in- zato se ljudje vdajajo malodušnosti in j>esimizm.u, ki izpodkopU’jeta moralne temelje naše borbe 'za obstanek.«
K takemu pisanju »Novega lista« bi postavili nekaj pripomb:
1) Slovensko prebivalstvo je imelo leta 1947, in ne danes, občutek, da je naš narod brez vodstva; Prav zato je bila žf tedaj ustanovljena Slovenska demokratska zveza, ki se je stavila na čelo naroda ter tako pripomogla k zlomu komun’ stičnega terorja- in k odpravi strahu med narodom.
2) Borba -Slovencev y Italiji, gre v dve smeri: a) za zaščito po določilih 6. in drugih členov ustave in sploh za dosego jx> polne enakopravnosti s sodržavljani italijanskega jezika; b) za obrambo pred komunizmom, ki je našemu- ljudstvu v vsakem oziru škodljiv.
3) »Novi list« pa je pri tržaških volitvah, kot glasilo tamkajšnje SKSZ, navdušeno podpiraj komunistične liste proti Slovenski listi in pozival volivce, naj strmoglavijo slovenska voditelja, kandidata dr. AgneJetta in dr. Simčiča.
4) -Ko je -pri prvih občinskih volitvah v Gorici leta 1948 -bila nujna potreb" kandidatov in podpisov, je neki tedanji vaditelj novolistanjev, ki se zdaj, pozno, poteguje za skupne nastope, odklonil vsako pomoč.
5) Slovenci v -zamejstvu bi res potrebovali svoj Narodni svet. Toda komuni sti so se ie pri raznih prejšnjih poizkusih za skupen nastop Slovencev pri volitvah pokazali nelojalne, ker so pač ko munisiti in jim je vse le za komunizem in ne za slovenstvo. Toliko je res, da so svojo samostojno politično organizacijo raz pustili in se raje pridružili prvo Cucchi-ju -in Magnaniju, zdaj pa so v besedi z italijanskimi komunisti.
6) Malodušja in pesimizma, ki res vla dota med našim ljudstvom, je v prvi vrsti kriv komunizem. Krivi pa so -tudi vs' tisti, ki komunizem tako ali drugače pod pirajo.
V	ostalem pa je -treba pribiti, da med tem ko vse države in vlade podpirajo svoje ljudi v zamejstvu, nas Slovencev v zamejstvu matična država, kjer vladaj-, samo komunisti, ne pozna ali pa pozna samo slovenske titovske komuniste in njih sopotnike v zamejstvu.
je 'budimpeštanski radio še v ponedeljek vedel povedati, da zmaga še ni utrjena, da se protirevolucionarne sile še niso popolnoma predale. Neka -tajna radijska postaja ie v ponedeljek sporočila, da še vedno trajajo borbe v neki budimpeštanski mestn-i četrti. Na Dunaju se je zvedelo, da so se Budimpeštamci v noči od ponedeljka na- -torek še v treh mestnih četrtih -borili na barikadah.
-Seveda ie to tako rekoč samomorilna torba, ki pa še enkrat dokazuje, Srako velik je -bil obup, ki je pripravil Madžare do tega, da so zagrabili za orožje in da danes raje sprejemajo smrt kot pa povratek v staro neznosno življenje. Ni izključeno, da se bo po vsej deželi razvila gverilska vojne, ki je Sovjeti in domače komunistične oblasti ne bedo tako lahko zatrle.
Reka beguncev
V	zvezi '- opisanimi dogodki se je v nedeljo začela, valiti v Avstrijo pra-va reka beguncev. Do torka dopoldne jih je bilo ie .nad 20.000. Začudb pa -so to bili večinoma le otroci m žene. V mnogih primerih so možje spremili svojo družino -do meje, sami pa so se vrnili v boj, ker jih je bilo sram, da bi- zapustili tovariše, ki umirajo.
Primas Madžarske, kardinal Mindsze*-ty, se je v nedeljo zatekel v ameriško poslaništvo v Budimpešti. Po nekaterih vesteh naj bi sovjetski oddelki vdrli v poslaništvo in kardinala odpeljali. Iz ameriških virov pa so te vesti zanikali.
Predstavnica madžarskih demokratov ir. predsednica za kratek čas oživljene madžarske socilano-demokratske stranke, ki se je ob nastopu dogodkov mudila - na mednarodnem kongresu socialnih demokratov na Dunaju se je najprej hotela vrniti domov. Prišla je na madžarska tla, -toda tam so ji odločno svetovali, naj o-stoin.e v tujini, kjer bo lahko opravila veliko koristnejše delo. In tako se je vrnila. V ponedeljek je že bila v New Yarku in tam- skuša pri Zd-urženiih narodih posredovati za svojo nesrečno in junaško domovino.
‘Po vsem svetu, tudi v Italiji in v našem mestu pa se nadaljujejo manifestacije, s .katerimi daje prebivalstvo, posebno pa. mladina duška svojemu ogorčenju nad tem najnovejšim sovjetskim nasiljem, ki bo za večno ostalo zapisano v zgodo-vno kot eden največjih zločinov.
Ha Poličkem bodo sodili sfallolsfe
V času, ko na Madžarskem slavi zrna goslavje -nasilje vredno samega Stalina, se sliši naravnost neverjetno, da bodo na Poljskem v kratkem začele velike sodne razprave proti komunističnim voditeljem stalinske dobe.
Obtožili so jih, da so si izmišljali dokaze, s katerimi so svoječasno izsevali in omogočili aretacijo sedanjega- voditelja poljskih komunistov Gomulke ter smrtne obsodbe kakih dvanajst visokih častnikov poljske vojske. Poleg tega so obtoženi, da so spravili v ječo kakih 17 članov poljskega parlamenta pod obtožbo vohunstva, političnega odklona ter nezakonite pretidržavne delavnosti.
V Varšavi so tudi objavili, da so doslej 32 visokih sovjetskih častnikov, ki so služili v poljski vojski, že zamenjali s Poljaki. Ti, so -bili še do nedavnega v ječah, kamor so jih spravili v stalinski dobi. Med zamenjanimi sovjetskimi častniki so tudi trije 'generali.
Obvestilo beguncem
V	torek 13. novembra ob 8.30 bodo prejeli živež begunci od abecedne črke A do M vključene. Ostali bodo prejeli v sredo 14. novembra ob 2.30 pop.
Vsi naj se zglasijo naravnost v skladišču v ulici S. Gabriele.
Marijan Komjanc
Smrtna nesreča v Dolu
V	nedeljo 28. t. m. se je hudo ponesrečil z vozilom g. Stanko Lutman, sitar komaj 30 let. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer pa je izdihnil. Pokojnik je bil doma iz Standrežn in se je priženil v Dol. Užaloščeni vdovi in vsem pokojnikovim sorodnikom izražamo domačini iskreno sožalje.
SMRTNA KOSA
V	Steverjanu je v nedeljo 28. X. umrla gospa Emilija Komjanc roj. Knez, stara 63 let. Bila je pridna, dobra in zelo delavna žena. Domačini sočustvujemo z njenimi sorodniki in jim izražamo naše sožalje.
AVT0TAKS Mari	1 (0	Kova	v ■ Cl	v c
GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za preooz potnikov po Goriškem in v Jugostaoijo				
Neprijetnosti krčnih žil
Krene žile niso ^pridobitev« modernih časov; bolezen je stara kot sam človeški rod. »Ze Hipokrat in Plutark....« Oče zdravilstva je krčne žile temeljito popisal in priporočaj metode zdravljenja, ki načeloma veljajo še danes: odstranjenje obolelih žil in izžiganje z žareč im železom! Plutarh, poroča o nekem vojskovodji, ki je ib.il v tistih časih tako. znamenit kot danes Winston Churchill. Imenoval se je Gailia Mosiris. Brez vsake narkoze, k: je seveda takrat .sploh niso poznali, mu je kirurg izžgal grde krčne žile. To pa samo na eni nogi, kajti ko je hotel kirurg svojo spretnost uveljaviti še na drugi nogi, iga je vojskovodja odslovil.
Človek je četveronožec
Vsa nesreča izvira iiz dejstva, da je človek po dveh nogah se premikajoči četveronožec. Ce bi še vedno skakali in hodili po vseh štirih, bi gotovo ne imeli o-pravka s krčnimi žilami. Vsakdanje življenje nas poučuje, da na tej nadlogi v resnici 'bolehajo zlasti tisti ljudje, ki večji del svojega življenja preživijo na nogah: prodajalci, strojni delavci, gospodinje itd. Je pa tudi minogo takih, ki vse življenje presedijo in vendar jih mučijo krčne žile. Tu iigra podedovalnoist svojo vlogo.
USTR.03 OŽlUA NOSE
K SRCU^ j
OD SRCA
V£A£,Kl JIH NE ŠČITIJO MIŠICE,
^.zflroso
jzPdSTAMLJENE
OKVARAM
: ARTERIJE S
ii	SVEŽO KRVJO "
-VENE S «POR<t0U£NO KRVJO"
Včasih zadostuje že enkratna infekcijska bolezen, trdovratno zaprtje in celo prekomerno uživanje 'tobaka, da se nam pojavijo krčne 'žiile. Tudi pretesne gumijaste podveze, prevelika teža zamaščenega telesa, slaba prebava in podobne motnje lahko izzovejo tvorbo ikrčnih žil. Zenske so, tol j podvržene tem nevšečnostim od meških. Posebno ob. času nosečnosti st pogosto pojavljajo krčne žile iz določenih hormonskih vzrokov.
Največkrat je prizadela' podgolen. To ■prihaja verjetno od tega, da ven s tankimi stenami ne podpirajo mišice, kot je to slučaj pri arterijah z. debelimi stenami. V venah so nameščene gibljive zaklopke, ki pri vsakem -srčnem utripu sprostijo nazaj odtekajočo kri in se nato ob odmorih utripov zopet zaprejo. Pomanjkljivo delovanje te* zaklopk vodi do 'kopičenja krvi, in to zopet do izstopov ožilja.
Krči v mečih
Tam, kjer so žile več ali manj poapne-ne, gibljivost zaklopk ni več tako prožna, Zato bi težko našli arteiriosklerotika, ki ne .bi imel krčnih žil. Kljub temu krčne žile niso znak poapnenja žil. Mnogi mladi ljudje imajo že v zgodnji mladosti krčne žile, čeprav o poapnenju žil ne more biti govora. Mnogi športniki so po mečih nabiti krčnih žil, čudovito pa je, da jih to ne moti pri izvajanju tudi najdrznejših športnih akrobacij. Ta okoliščina nam potrjuje, da krčne žile ne zmanjšujejo v vsakem slučaju telesne zmogljivosti.
Pogostokrat krčne žile ne delajo posebnih težav, največkrat pa povzročajo skrajno neprijetne krče meč. Krči se pojavljajo nenadoma ponoči in še pogosteje ob jutranjih urah. Krči so največkrat tako močni, da ljudje kričijo kot bi jih nekdo davil. Navadno bolečina popusti že po nekaj minutah. Večkrat pa krč tudi več časa ne popusti. Meča pa bolijo tudi še nekaj utr. Na žalost postopamo ponavadi tako, kakor ne bi smeli. Stegujemo nogo, kar samo še poveča bolečino.
KAKO RECJANJAMO
eČE?
MECg KI JIH JE
zaarabil
Krč
Kaj naj torej storimo? Skočiti je treba iz postelje in stopiti trdo s polnim stopalom obolele noge na tla. Drugo nogo dvignemo in 'Z bolno nogo klecnemo (glej skico!). Stopalo mora v celoti pritiskati ne tla. Pete ne smemo privzdigovati!
Pri takem postopanju nevando boleči
na hitro popusti. Tako se lahko zopet u-ležemo in meča zelo narahlo masiramo od spodaj, navzgor. Krč se lahko pojavi tudi na- stopalu ali golenici in je potem še neznosnejši. Človek s krčnimi žilami ne sme tvegati plavanja daleč od obale. Tudi najboljši plavači so v smrtni nevarnosti, če jih na odprtem morju zgrabi 'krč.
»Življenjske spremljevalke"
Kakor pri vseh organskih anomalijah so tudi pri krčnih žilah mogoče komplikacije, če bolezen, 'zanemarjamo. V oboleli veni se ‘kaj lahko stvori .zamašek, ki gg krvni tok lahko 'zanese v kak življenjsko važen organ in povzroča tam kopičenje. Vnetje vene je boleča in dolgotrajna, zadeva. Ce je stena vene postala pretanka, lahko tudi poči. Komur se to zgodi, ni treba, da se po nepotrebnem prestraši. Nogo dvignemo v višino, ranjeno mesto dobro prevežemo, nato pa seveda pokličemo zdravnika.
Krčne žiile so zveste življenjske spremljevalke. Moramo imeti že posebno srečo, da izginejo same po sebi. Normalno ne prizadevajo človeku posebnih težav, in pacient bi se z njimi kar pobotal, če bi ne bile tako grde. Tako nastaja iz medicinskega problema estetično vprašanje. Prav ,zato so zdravniki že v prastarih časih iskali za sredstvi, s katerimi ,bi ta ne-estetični nakit odstranili. Največkrat si bolniki pomagajo s povoji ali gumijastimi nogavicami. Boljši so povoji, če jih pravilno uporabljamo. 'Najbolje je, da si mogo ovijemo zjutraj, dokler ležimo še iztegnjeni na postelji. Bandažo moramo dvakrat do trikrat oviti okrog stopala, ker se povoj drugače rad spusti. Prsti in peta ostanejo prosti. Povoj mora segali do kolena. Nad kolenom pa povoj pritr-
dimo tako, da povoj podolgem prerežemo in nato zavežemo. Se -bolje pa je, da konec povoja pritrdimo s sponkami, ki jih kupimo v vsaki drogeriji. Solidni povoji so elastični, se dobro perejo in so tudi zelo trajni. Seveda kupimo najboljše.
Sponke
samo,ce so žiue Vi ONE TilDl NAD Kolenom j
Povoj
■PROTI
KRČMI M
ŽILAM
■Na žalost pa je tudi najskrbnejše napravljen povoj viden skozi tanke najlonske nogavice. Zato upo:abljajo ženske največkrat gumijaste nogavice. Danes poznamo že tudi take iz lastexa ali najlona. Nogavice so praktične in tudi nevidne. Niso pa tako učinkovite kot so povoji.
Imamo pa še druge pripomočke. Včasih zadostuje nekaj injekcij. Se učinkovitejše 'STedstvo je tako imenovano opustošenje obolelih ven, kar dosežemo tudi -injekcijami. Postopek le hitro povedano ta, da z injekcijami izločimo obolele ve-(Nadaljevanje na 4. strani)
Od tu
Nad 3,3 milijonov hektarjev zemlje bo ostalo prihodnje leto v Združenih državah neobdelane. To so predlogi Poljedelske banke, ki jih je pripravila na pobudo ameriške vlade. Na ta način namerava vlada zmanjšati produkcijo poljskih pridelkov. Poljedelska banka bo plačala farmarjem skupno 164,9 milijonov dolarjev odškodnine za neobdelano zemljo.
* * *
Mrs. Norma Daniels iz Winnipega v Kanadi je najbrž ena od najbolj spretnih zavarovalni agentinj. Ko potuje na deželo, da bi si pridobila novih klientov za svoja zavarovanja, vodi s seboj po dva krepka mladeniča. Medtem ko kmetom razlaga prednosti zavarovanja, opravljajta mladeniča dela, ki so v tem času na vrsti. Kmete je namreč le težko spravil od dela. Tako pa jim je kar prav, da se delo zaradi prizadevnosti agentke ne prekine.
*	* *
Neko amsterdamsko podjetje s konfekcijskim blagom je postavilo pred svojo trgovino avtomat z dežnimi plašči. Za 4 goldinarje (okrog 675 lir) dobi pisant, ki ga je presenetila ploha, dežni plašč iz plastike. Plašč je zavit v papirni cevi Zraven plašča pa prejme še 25 centov drobiža, ker znaša prodajna cena plaščev 3,75 goldnarjev. Take cene in taki avtomati bi tudi pri nas uspešno popravljal slabo voljo ljudem, ki jih na mestnih w-
licah preseneti ploha.
*	* *
Od 1. avgusta dalje je v Združenih državah v veljavi zakoni, po katerem se mora vsakdo registrirati, ki je kdajkoli in kjerkoli imel kakršenkoli opravek z vohunstvom, .protivohunstvom ali sabotažo. Pa tudi tisti so obvezni na prijavo, ki so jim znani postopki pri izvajanju vohunstva. Glavni državni tožilec, ki je ta zakon spravil na svetlo, pa je bil men-
T A PC A JE VSTAJA NA MADŽARSKEM
Otrok se igra z mrtvim vojakom
(■Poročilo švicarskega dopisnika Martina Maierja)
V	Gyoeru, ki ga Nemci imenujejo tudi Raab, se je švicarski dopisnik Martin Matier v teh dneh razgovar-jal z nekaterimi vstajniki in tudi sam osebno sledil dogodkom madžarske narodne vstaje. Med drugim pripoveduje dopisnik tudi tole:
Študent, 'ki je pripovedoval o dogodkih iz Budimpešte, e govoril v govorici razumnikov, ki' je polna živih podob. Ze drugi dan všteje je bil v bojih ranjen. Sedaj pa pomaga pri prevozih živil iiz avstrijske obmejne vasice Nickelsdorf v notranjost nemirne dežele.
»Tega morda ne 'boste mogli razumeti, da so vstajniki v Maddy Magyarova.rju komunističnega policijskega poglavarte pobrali iz bolnišnice. Bil sem na vratih bolnišnice, ko je prispela deputacija in zahtevala izročitev. Kaj je zdravnikom drugega preostajato? Množica je sama prišla po zločinca. To je bil človek, ,ki se je bližal • svojo 'policijsko četo množici, ko je korakala prati vojašnici. Množica je nosila zastave, mahala s klobuki in vzklikate: hočemo svobodo!
Policijski poglavar se je samo smehljal, ko je 'bil s svojo četo komaj petdeset metrov oddaljen od množice. Videi sem njegov nasmeh, saj sem stal komaj nekaj korakov od policijskega oddelka. S tem nasmehom je oddelku zapovedal streljati. Nisem se .bal, da bi pogledal na, množico. Slišal pa sem -kričanje. Nisem mogel odtegniti pogleda od njegovega smehljajočega obraza. Smehljal se je še kar naprej. Ali sedaj razumete, zakaj so ga izvlekli iz bolnišnice? Hoteli so z njim poravnat1 račune za 82 mrtvih in za številne težko ranjene, med katerimi je bilo polno o-trok liri žena. Skoro vsi so bili' zadeti v hrbet, krogle so jih prehitele na begu.
Ko so imeLi komunističnega policaja pred bolnišnico, se ga nihče ni dotaknil z roko. Nihče! Poteptali so ga s čevlji kot
kačo. Tega pa v življenju gotovo ne bom nikoli pozabil: tega niso storili iz sovraštva, pač pa- iz nekakšne dolžnosti, ker je bilo potrebno, in ker bi ljudje me mogli živeti, če bi tega ne opravili.«
Možakar, ki je pripovedoval svoje do življaje, je 'govoril v podeželski govorici. Doma je bil iz Keczkemeta, Tudi njega je bolela bolečina domovine in ljudi, pa vendar svojih živali — saj je bil kmet — ni pozabil. (Pripovedoval je:
.»Gnal sem svoje krave s paše v hlev. Svoje krave, kaj pravim — nekoč so to bile moje 'krave, pa mi jih je kolhoz Ur kradel. Bila jih je čreda rjavih in marogastih. 'Pa so 'z ene .strani prihajali vstajniki, skupina kakih dvajset mož. Z druge strani pa se jim je bližal oddelek politične policije. Se preden sem prav razumel, kaj se dogaja, je že pričelo streljanje z obeh strani. Oboji so se poskrili za čredo krav.
Moje krave so bile tako zbegane, da .so kar obstale, namesto da hi zbežale. Druga za drugo so se kraye zgrudile na tla, zadete od krogel. Sedej -sta si skupini ležali druga proti drugi, po serdi pa so bila nakopičena trupla ubogih živali. Iz teles ie brizgala kri. Granate so trgale cele kose mesa in ge 'trosile .po tleh naokrog. Izgledalo ;e 'kot v klavnici.
Pri tem sem opazil, da je eden izmed vstajnikov ustrelil kravo, ki je strahovito mukala. Granata ji' Je odnesla obe pr-
vi	nogi. Možakar, Bog ga blagoslovi, ie za trenutek prenehal obstreljevati sovražnika in se usmilil moje 'krave. Kaj pravim moje krave, krave, ki so mi jo u-kradli kolhozovci. Bog naj blagoslovi roko tega moža.«
* » •
Mož, ki je pripovedoval naslednjo dogodivščino, je doma iz Budimpešte. Govoril je grgrajoče, strel mu je ranil grlo. »V Honved utci (ulici) v Budimpešti sem videl policijskega častnika, ki je bil odgovoren za krvoprelitja med delavci in
študenti. Obesili so ga na okno pritlične hiše. Ob nogah je klečala njegova mati. Ljudje, ki so prihajali mimo, so se odkrivali. Odkrivali so se materi.«
Budimpešta nka, ki ie pripovedovala naslednjo štorijo, je neprestano jokate. Nismo vedeli, ali zaradi žalosti ali veselja. Končno pa se je izkazalo, da je bi! njen jok mešanica enega in drugega. »Izgubila sem otroka, hčerko, staro koma.j tri leta, in prisegam vem da je najslajši otrok vse naše okolice, U.re lin ure sem jo iskala. Končno sem jo našla pred neke izložbo. Sedela je zraven poginulegt psa, za njim je leža' mrtev vojak. Ko me je 'zagledale, je položila kazalec desnice čez ustne in tiho dejala: jP®t, igramo se zaspance!’«
da hudo razočaran, ker se je prrijavilo te neznatno število državljanov.
*	* *
V	pariškem omnibusu št. 69 visi tutti naslednja reklama: »Kdor plačuje najemnino, meče denar skozi okno! Kupite ti lastno hišo/« — Pod reklamo je neznani potnik napisal: »Kdor kupuje mleko trn 50 frankov liter, meče denar skozi okmo! Kupite si lastno kravo!*
*	* *
Dopisnik nekega zahodnega časnika v Moskvi je, svojemu listu poslal naslednjo šalo: Na ulici sta se srečala Ivan in Dimitrij. Podala sta si desnici in se obojestransko pozanimala, kako gre. Ivan je bil žalosten. »Mojega očeta so mi zaprli,* je dejal. ■— »Zakaj pa?« je spraševal Dimitrij. »Za nič, pmv za nič,« je odgovoril Ivan, »in naložili so mu kar dvajset let.« Dimitrij se je zamislil in nato dejal: »To bo gotovo pomota. Za nič pri nas človeka obsodijo navadno samo rm deset let!«
E s e n :
Kraške vsesvetarice
L
V	mladost se vračam na grobove, tam bratci, sestrice ležijo, v miru z angelčka živijo, jaz pa poslušam žalostne zvonove.
Žalujejo po dra.gih dušah, ki spavnjo v kraških rušah,
po starših in prijateljih, prijateljicah: tam sanjaj o svobodo božjo v ctietlicah.
2.
Tam sanjajo svobodo božjo v cvetlicah, ki ji na zemlji v temnem času ni primere, ob zarji Kristusa, krilatcev, Gospe Svete
vere,
kjer lica razjasne oo večnih se resnicah.
Na zemlji človek v temnici
krivične dobe sumotari,
neznani so mu božji čari,
raj ob Bršljanski angelski, devic Devici.
Na Žalah bliže smo Skrivnosti, kraljestvu božjemu v nebesih, ob poveličanih telesih, spoznala duša božje bo modrosti.
3.
Spoznala duša božje bo modrosti, Previdnost božja nad vsemirjem snuje, na zemlji angel varuh še varuje, pripravlja večne nam radosti.
Približa duh se grobu, tu pokopališče, kaj ni kraj, kjer Gospoda duša išče?
Kaj ni Bog poveličan vstal od groba, Zveličarja v vsaki duši je podoba.
Se lučke pogasš, a angeli stražarji ostanejo na grobu, v betlehemski zarji.
Pripravljene v raju Večne so sohote, ne bo več temnih vekov, duš samote.
Kdo je Aleksander
Ves madžarski narod:	dijaštvo	in
kmečki ljudje so v teh dramatičnih dneh, ko so z golimi rokami naskakovali tuje boljševiške zavojevalce, nosili na ustih in srcih ime: Aleksandra Petoefija. Kdo je ta narodni junak, v čigar imenu je vzklilo tako veličastno junaštvo; naravnost samomorilni prezir?
Ob koncu februarja 1848 je v Parizu izbruhnila revolucija. Luis Philippe je ■zbežal na Angleško in se odpovedal prestolu. Vstala je francoska republika. Revolucija se je hitro razširila tudi po vsej avstroogrski monarhiji. Iz ust avstrijskih neredov so donele domoljubne pesmi. Najsočnejše ie prepevalo madžarsko ljudstvo. Pesnik teh stihov se imenuje Aleksander Petoefi. V svetovni književnosti je to znanilec in apostol mladih pokolenj. Rojen je bil 1. 1823. Njegov oče, Stefan Petrovič, je bil mesar srbskega pokolenj a.
Ko ie bil Aleksander star enaindvajset let, mu je srbski priimek postal v napo-
tje, in kakor mnogi drugi, se je tudi on is svojim priimkom odpovedal svojemu na redu. Iz Petroviča je postal Petoefi. 3 priimkom laistnega rodu bi njegove pesnitve ostale v rokopisu. Tako pa so pod novim imenom pesnika dosegle že nešteto naklad. Mlad srbski fant je postal madžarski narodni junak.
Madžarska je bila v sredi osvobodilne vojne. Neki madžarski armadni skupini je poveljeval — čudna' usoda — general Bern, čistokrvni 'Poljak. Petoefi, nekdanji Petrovič pa je bil njegov adjutant.
Tako je slovanska kri oplojevala tuje narode v njihovih težnjah po svobodi. Tudi v tej najnovejši vstaji madžarskega naroda ni bilo drugače. Ruski vojaki so prestopali na stran vstajnikov, jim pomagali krvjo in orožjem. Svetovna javnost pa bo verjetno pozabila na te u-sluge slovanstva, -kakor ie pozabila, da je bil Petoefi, madžarski narodni junak, sin srbskega naroda.
A. K ... č
»iMiiHittMHiuimtutiuiiittiHUiiuittiuatMtioiiBttiimtiiuiiiimo,
MNNMRMMNMMNIMIBMNNNNMMMIINNIlKMflRMIMMHMSNMNMMHMHMMIINMI
POD ČRTO
OSTRIŽENO DEKLE
Po ločitvi enega leta, ki ge je trinajstletna Dora prebila v penzionatu, je čepela. zraven svoje najboljše prijateljice, dvanajstletne Eve, ki ji je pripovedovala preživele dogodke v času njene odsotnosti. »....in uboga Lojzka je umrla- na pljučnici in od samomora,«
»Kaj? Meni pa so naši pisali, da je pozimi padla v potok. Torej si je napravila pljučnico?«
»Ni je napravila, pač pa jo je dobila.«
»Torej jo je dobila zato, ker je napravila samomor. Kakšne skrivnosti so to?«
»V ledeno mrzlo vodo se je ulegla. Januarja- meseca!« — »In zakaj?« — »Zaradi Ludvika. Saj ga poznaš!« — »Poznam dva Ludvika. Rdečega in črnega.« — »Zaradi rdečega. 'Ta je vendar stanoval
v	isti hiši kot Lojzka1. Najprej sta se srečevala na hodniku, kasneje pa v sobi. Ko se je Ludvik natgulil latinščine, je prihajal k Lojzki in je z njo šahiral, to sc pravi Lojzka sploh ni znala šahirati. Ludvik pa jo je hotel naučiti, čeprav je manjkalo nekaj figur. Vsak popoldan sta šahirala.«
»Ne trobi vendar toliko od šaha, povej mi raje kaj o skrivnosti!«
»Sah spada zraven! Enkrat ie pri »te v
sobo mama, ko sta spet šahirala.. Šahovnica je prevrnjena ležala na divanu, Lojzka pa je z razpuščenimi lasmi stala pred z;rcalom. Cez pleča so ji viseli plavi lasje kot kaki kraljičini. Imela jih je posredi razčesane 'kot angeli, in Ludvik je stal zraven nje in ‘jo poljuboval.«
»Ha, nič manj!«
»In kar naprej ji je pripovedoval: lepa S;i kot angel, ljubim te, rajši bom šel v vojaško šolo, vseučiliški študij traja predolgo. In Lojzka ga je poljubovaJa in mu pravila: ti si lep kot vojaki, kot konjenik, ti si polbog, junak! In tako sta si odkrila ljubezen in name nista' niti opazila. Lahko si misliš, kako jo je mama našeškala in kako je Ludvika oče premlatil. Ti bom že pokazal ljubezen, je dejal oče in še dosti' drugih grdih besed, kakršne starši tako radi uporabljajo.«
»Res je, starši so včasih kar neznosni!«
»O, to mi je dobro znano. Medtem pa je Ludvik neprestano kričal: Ostanem ti zvest, moja ljubica! In tudi Lojzka je kričala: Zaničeval me boš, ker so me pred teboj- pretepali in poniževali. Narazen so ju raztrgali. Ludvik pa ni rjovel, da bi razkazoval svojo veliko ljubezen,«
»A kako je -bilo naprej?«
>»Potem pa je Lojzko njena mati spravila k babici v predmestje, kjer stanuje 7 dedom v majhni hišici. Pa so Lojzko prevezali čez roke in noge in so pokli-
cali brivca. Cisto navadnega moškega brivca, in ta jo je ostrigel na balin. Pomisli tiste zlate, prekrasne, dolge kite ji je brivec stlačil v žep in odšel. Da ti nikoli več ne bi prišlo na pamet razpuščati las v pričo kakega: mladega frkolina, je dejala mati. Pri -babici boš ostala, dokler tl spet ne zrastejo lasje tako dolgi kot so bili prej. Pomisli samo! Lojzki je bilo štirinajst let — potem bi morate čakati kar novih štirinajst let, da bi ji zrasli enako dolgi lasje. In med tem časom seveda ne bi smela videti Ludvika, in Ludvik bi nanjo tako dolgo gotovo ne čakal, mi je dejala sama Lojzka, in tudi, da tega ne bo -preživela. No, in. potem ko je ravno zapadel sneg, se je Ludvik splazil do hiše in trikrat dolgo, kratko, dolgo zažvižgal ob vrtni ograji. Lojzka, ki je poznate signal, je takoj zdivjala ven. ‘Popolnoma je pozabila na lase, ki jih ni več imela, aii pa najbrž ni mogla tako hitro najti rute za na glavo. Ludvik jo je hotel poljubiti skozi ograjo in tedaj je vi--del. Fuj! je zakričal. Kako neznansko si grda! Lojzka je seveda zatulila in ga vprašate, če je ne ljubi več, in on je naprej 'kričal samo: fuj! Kako si grda! In ona je jokala, če jo je ljubil samo zaradi las, in on je rekel ne. Ampak taka, kakršna si sedaj, si grda, in potem je še rekel, da jo je ljubil zaradi njene le.pe duše. Vse to vemo od Ludvika, ker je vse t<- moral povedati tudi na policiji, ko je
nwtw«imiiwM«M
Loj&ka umrla. Kot pojdi, če ti nisem všeč, mu je rekla uboga Lojzka, zaradi tebe trpim, ti pa me zaničuješ, ker me ne maraš več. In rdečeglavec jo je še z.a kričala, pa tudi z roko ni pomahal. Lu-norca imel m dejal, da že gre, saj da je dosti drugih deklet na svetu. In potem je tudi res odšel in je še nazaj kričal: Plešivka! Plešivka! Vsaj nazaj se obrni je jokate, pa se ni obrnil. 'Niti enkrat se ni obrnil. Vsaj z roko mi pomahaj, je dvik je še slišal, da mu je skozi ograjo še nekaj zaklicala.«
»No, to pa je res nezaslišano! In kaj sc je potem, zgodilo?«
»Kaj se je potem izgodilo, tega Ludvik ni videl. Lojzka se je slekla do golega' la se ulegla v potok. Bila je zima in je snežilo. In je kar naprej ležala v ledenem potoku in je jokate, in njena majhna o-strižena glava je slonela na gredici, v snegu. Ko so jo našli, je bilo že prekastno, ker se je prehladila. Moja mama jo je videla golo in je rekla, Lojzka je bila tako suha kot polenovka. In s tem je konec vse skrivnosti.«
»In Lrdvik, rdečeglavec?«
»Ni smel na pogreb, pa mu tudi ni bilo do tega. Qn ne more nič, zato je dejal; on je mislil samo -na lase, da so grdi, o-ma pa je takoj napravila tako neumnost. Sedaj spremlja Gizelo s plesnih vaj domov. Taki so vsi ti mulci.«
Franc Molnar
Praunl in politični položaj Trsta p luči nooih domačih in tujih dogodhoo
Pod gornjim naslovom je predsednik 8DZ v nedeljo dopoldne predaval v prostorih SPM in zelo obširno Im utemeljeno rAz51en.il zanimivo temo v pet vprašanj.
V	uvodu je dr. Josip Agneletto poudaril, da se je odločil za preučitev tega vprašanja zato, ker ni še nihče od Slovencev posvetil temu za Trat tako važne-wiu vprašanjiu temeljitejše razprave s »ravnoznanstvenega gledišča.
1) Ali je STO sploh mednarodno pravno obstojalo?
Na pariški konferenci so se veesile zedinile na francoski predlog, ki je dajal večji del Julijske krajine Jugoslaviji in predlagal, da ostane ozemlje od Timave A>. Novigrada v ilstri svobodno in neodvisno. Tako določa mirovna pogodba z Italijo od 10. februarja 1947 v 61. 21., da ee. ustanavlja STO, čigar obseg je začr-ttap. od Jadranskega morja in od mej, postavljenih v dl. 4. in 22. mirovne pogodbe. STO je priznano od zavezniških in pridruženih sil iter od Italije, katere se pogodb, da bosta njegova celovitost in »aodvlsnost zajamčeni od Varnostnega sveta Združenih narodov.
Druga točka tega člena se glasi: »Suverenost Italije nad področjem, ki tvori «TO, kot je označeno v točki prvi tega člena, bo prenehala v trenutku, ko stop’ v veljavo ta pogodba.« In tretja točka nadaljuje: »Od trenutka, ko bo prenehala suverenost Italije nad omenjenim področjem, bo STO vladano (tako angleški tekst; francoski tekat pravi upravljano) v soglasju določb Listine o začasni vladi, ki jo je določil svet izunanjih ministrov in odobril Varnostni sveit. Ta listina ostane v veljavi do dneva, ki ga določi Varno&t-ml svet za uveljavitev Stalnega statuta, ki bo moral biti odobren od istega Varnostnega sveta, Fočenši od tega dne bo STO vladano po določbah Stalnega statuta. Besedili Stalnega statuta in Listine o provi zorni vladi sta v prilogi VI. in VII.
Po novejšem mednarodnem pravu (prof. Karl Strupp: Grundzuege des po-sitiven Voelkerreohts) nastane država, ko sc narod sam kot suveren organizira na določenem ozemlju po zakonih, ki si jih je sam postavil. Nasprotno pa izvira lastnost subjekta mednarodnega prava od priznanja tega subjekta s strani ene ali yeč držav.
Po tem načelu STO ni bilo driaira. Pač pa je s tem, da je bilo uitanovljeroo, priznano in dobilo zajamčeno celovitost in neodvisnost, pridobilo lastnost subjekta mednarodnega prava. To j® bilo izraženo še posebno v čl. 24. Stalnega statuta, ki daje STO pravico do mednarodnih odno-iajev, do sklepanja mednarodnih pogodb in vzdržnvanja leOnZularnih zastopstev. Lastna ustava, zakonodajna oblast, lastna pravosodna oblast, lastna zastava in grb še potrjujejo to mednarodnopravno s po , sobno**.
Zato nas določbe mirovne pogodbe in
njenih prilog z železno logiko silijo k sklepu, da je blito 'STO uštanovlj&fio in oriznamo kot subjekt mednarodnega prava, če »udi pod okriljem Varn)<wthega sveta Združenih harodov, ki je 4 pomočjo •Savem^rja, &i g* sam imčhuje, imel izvrševati nadzorstvo nad vladnim svetom, nad ljudsko skupščino in nad vso uprave, sploh.
STO je bilo ustanovljeno in je obstojalo. To je bilo Izraženo tudi v prvem proglasu, ki ga je general Airey izdal 16. septembra 1949, in v zakonu, ki ga je izglasoval rimski parlament o italijanskih uradnikih na TO.
Zanikati, da je bilo STO kdaj ustanovljeno in da je obstojaio, pomeni samovoljno fcaniikati taksativne določbe čl. 21. mirovne pogodbe.
AH je STO kot mednarodni pravni subjekt imelo svojo vrhovnost?
Novejši mednarodni pravni nauk hoče pojem vrhovmosti iztrebiti iz medtiarod-«ega prava (Kelsem). Vrhovnost pomeni
absolutno moč in neodvisnost od zunaj,, k’, jih v današnjem svetu Združenih narodov, blokov iini zvez ni mogoče zamišljati. Vrhovnost je presežnik in je zato nedeljiva. V praksi pa mednarodno pravo še vedno priznava vrhovnost držav in razume pod suverenostjo: izključno, časovno neomejeno pravico države vlada ti nad določenim ozemljem in njegovim prebivalstvom.
Točka 2. čl. 21. mirovne pogodbe določa, da preneha vrhovnost Italije nad STO v trenutku, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, to je s 15. septembrom 1947. (Določba je itako jasna po svojem smislu in besedilu, da ji ni mogoče naprtiti drugačnega pomena kot onega, ki z vso jasnostjo nedvomno izvira iz besed in smisla, ki ga je postavila minovna konferenca (čl. 12. uvodnih določb k it. držav, za k. vsebuje tudi to načelo). Točka 3. č’. 21. še bolj potrjuje ta nazor, ko pričenja prev i besedo: »Od trenutka ko bo prenehala suverenost Italije, se bo STO vladalo na podlagi: Listine o začasni vladi....«
Zato je nemogoče sprejeti naziranj« prof. Angela Ermanna Cemmarate, ki ga je v »Foro italiano« 1. 1952 (stolpec 281) k razsodbi Vrhovnega sodnega dvora v Rimu od 15. marca 1952, stran 658, — ki je 'pustila nerešeno vprašanje, ali že obstoja vrhovnost Italije nad TO — skušal podkrepiti z 'lastno razlago.
Končno je prof. Cammarata le uvidel, da vendar ni mogoče preko tako jasnega besedila.
Suverenost Italije nad STO je ugasnila. s 15. septembrom 1947. Na koga je prešla ta suverenost? Ta suverenost s 15. septembrom 1947 bi bila morala preiti na
STO. Ako bi bil imenovan s 15. septembrom 1947 guverner in začasni vladni svet, bi se ta suverenost izvrševala po vladnih organih STO, skupno z Varnostnim svetom. Ker pa guvernerja ni bilo, bi biilo moralo nadaljevati upravo STO, v smislu čl. 1. Začasne listine, vojaško poveljstvo na področju A in B pod nadzorstvom Varnostnega sveta in po določbah Stalnega statuta. Seveda bi bilo moralo vojaško poveljstvo imenovati provizorni vladni svet, uvesti tržaško državljanstvo in storiti vse potrebno za .začasno upravo STO v zameni ne še imenovanega guvernerja. Tega pa vojaški poveljstvi nista storili in Varnostni svet se za to ni zmenil.
Tako je po krivdi vojaških poveljstev na področjih A in B ter Varnostnega sveta ostala it prava STO po 15. septembru 1947 nepopolna, pomanjkljiva in razdvojena, ker se niso pobrigali, da bi biia poveljnika vršila funkcije in pravice, ki so izvirale iz pridobljene vrhovnost,i STO.
STO je bilo suvereno, ali ni bilo nikogar, ki bi bil to vrhovnost hotel izvajati. Zato bi bilo ljudstvo STO kot najbolj prizadeto po mednarodnih načelih imelo pravico zahtevati in doseči upravo STO v smislu mirovne pogodbe in Listine o provizomi vladi. Ali tega ni storilo. Nasprotno, pri volitvah 1. 1949 se je po večini. izreklo za stranke, ki so bile proti STO.
In vrhovnost STO? To je pravno obstojata, ali dejansko se ni mogla izvrševati in se ni izvrševala, .kakor se ini de-* jansko izvrševala vrhovnost Italije od o-■kupaci-je po zaveznikih leta 1945 do 15. septembra 1947.
(Dalje prihodnjič)
TRŽAŠKI PREPIHI
Ortoglaoosti dolinskega župana
V	teh dneh, ko je komunizem pošteno butnil ob strop in se vrtoglav zaletava v zaprta okna kot nočna vešča, so tudi nekateri naši poklicni komunisti postali vrtoglavi spričo udarcev prebujene pravičnosti. Nedavni hinavski kremeljski smehljaji, ki so jim pmmptno po dobljenih u-kazih sledili' smehljaji tržaških komunističnih oprod, so se na Poljskem in Madžarskem kaj hitro spremenili v 'krvniški posmeh. Aziatska hudobija, ki se je po XX. kongresu KP SZ potuhnila, je zopet zaživela s podvojeno silo sramotne stalinske preteklosti,
Naši komunisti se krčevito držijo načela: »Kjer obstoja manjšina, vedno na strani večine!« Večina pa je v Kremlju že večkrat menjala v krvavi, tekmi komunističnih stremuhov po oblasti in blagrih tega sveta svojo udeležbo pri navrhainih koritih delavskih in kmečkih žuljev. Enkrat je to bilo krdelce »velikih M« (Milenkov, Molotov, Mikojan), drugič spet trop Hruščeva in Bulganina. Tržaški komunistični profesionalci so biia in hodo ostali seveda vedno pri tistih, ki najglasneje cmokajo pri koritih. Saj drugače tudi biti ne more, ko pa svojega poklicnega dela tako im tako niso nikoli izvrševali z vnemo in skrbnostjo poštenega delavca, kmeta ali nameščenca. Na osebnih izkaznicah so si pač dopuščali pisaiti najrazličnejše -poklice, čeprav so največji ■sovražniki vsakega poštenega dela.
Po teh načelih -poklicnega komunizma .st je spričo vzdušja, ki je komunizem zajelo z isto besnostjo smrtno zadete zverine, s kakršno se je proslavil nacizem po atentatu na -Hitlerja ali pa neofašizem po strmoglavljenju Mussolinija, verjetno držal tudi naš komunistični župan Dušan Lovriha-. Drugače si pri najboljši volji ne
Razpravljanja v občinski hiši
Ne seji 26. oktobra je obč. svetovalec dr. J. Agneletto naslovil na župana in na občinski odbor -obširno interpelacijo, s katero je pozval občinsko upravo, da pod-vzame iniciativo za borbo proti tako občutnemu naraščanju cen vsem življenjskim potrebščinam.
Dr. Agneletto je naglasil, da je Trst najbolj drago mesto v Italiji razen Milana, Rima in Turina. To pa ni odvisno od prevoznih stroškov, ampak od dviganja cein preko onega potrebnega in poštenega zaslužka, do katerega ima pravico vsak irgovec. Preveliko število trgovin z enak’mi predmeti ni vplivalo re-gulativno na tržne cene, ampak je etne Še zviš&lo. Človek ima vtis, kakor bi bile cene momopolsfca posledica tihega ■dogovora. Temu je kriva nediscipliniranost v vrstah konsumentov. Zakon. št. 703 bo sprostil nov dvig ceh. Zato naj občinska uprava vzame v roke to tako pereče vprašanje -zlasti za siromašne sloje prebivalstva.
Zupan je takoj odgovoril in obljubil, da bo občinska uprava posvetila teinu vprašanju posebno pozornost.
Predstavniki skupin mestnega sveta so imeli 20. oktobra sestanek, kjer so razpravljali o pooblastilnem sklepu, ki daje odboru tpravico, da odloča o najvažnejših zadevah. Na isti seji se je razpravlja© tudi o novih užitninskih davkih. Prevladalo je mnenje, da naj občinski svet zaenkrat glasuje za odgoditev novih užit-ninskih bremen.
Na seji 30. oktobra je odbor predložil resolucijo, ki izraža simpatije ogrskim žrtvam in solidarnost borcem za svobodo. Med debate- je prišlo do hrupnih prizorov in zmerjanj med komunisti obeh- barv na eni ter med fašisti, monarhisti in demokristjan'': na drugi strani. Povod je dal govor komunističnega svetovalca Cala-bria, ki se je sicer izrekel za pozdrav padlim žrtvam, je pa pri tem hotel zva liti krivdo za ogrske dogodke raz komu-
ROBOTA TITOVCEV
■ Najbolj žalostne figure na Tržaškem
it\ Goriškem so v teh dneh titovski hilap-čiči. 'Kot ostali najemniki Kremlja, tako tudi omizje »Pr. dn.« črpa vso svojo učenost in trenutno polttično presojanje svetovnih političnih dogodkov iz propagandne kuhinje »LTJnita«. Titovski fratelanč-tid parček v občinskem mestnem svetu ne deta drugega, ko da pazljivo ogleduje vsako kretnjo svojega akrobatskega političnega pokrovitelja Vittorija Videlija. Kljub temu, da so ga titovski stremuhi
*e nekaj mesecev s Titovo pomočjo poskušali na vse kriplje izpodmakniti, se je le izkazalo, da je Vidali na razo ram ih kolovozih skrahtranega komunizma vendarle eddni kočijaž polomljene komunistične tržaške ikarjole.
Slovenski repek komunistične »L’ Uni-tš« molči seveda o madžarskih dogodkih prav itako kot ves ostali komunistični tisk, ki živi in kraljuje po milosti botjše-viške gnade. V torek, ko je ves ostali tisk že oznanil angleško-francosko prene-liatnje napadalnosti na sueškem področju, «0 kuharji »Pr. dn.« zalagali svoj ducat čitateiljev še vedno s staro mineštro kremeljskega kotla: »Egipčani se bodo bo-tiU do izgona napadalcev.« Za boljševi-4be tanke, IboJjfieviAk* ubijalce i« poii-ijalce na Madžarskem, ki morijo žene, o-t-noke, dijake, delavce in kmete, pa niti ene same besede.
V	»Pr. dn.« ni besede protesta proti tistemu komunizmu, ki se je na Madžar-
skem rafflgal.il v vsem svojem aziatskem divjaštvu. Kako tudi, saj sega senca bolj-ševiških .tankov daleč preko zahodnih in južnih meji zasužnjene in krvaveče Madžarske. Ta senca pa je obležala v srcih mnogih lahkovernih in prostodušnih komunistov, ki množično že zapuščajo potapljajočo se barko praktičnega komunizma. Tudi nekateri titovci obračajo hrbte nosilcem komunistične, »kulture«, generali pa še stojijo na »mrtvi straži« v upanju, da so izjema stvarstva. Prav tako so stali pred 13 leti nacistični in faši stični generali, pa jih je usoda zasluženo pomendrala. Tudi 1. 1956 in dalje ne bo drugače. 'Nacisti, fašisiti in komunisti s«> stavili svojo robato na pogrešene karte. Vsak človek mora -umreti in vsaka diktaturi mora poginiti! Nič ne pomaga, gospodje uredniki »Pr. dn.«, stiskati glave v pesek, .boljševiški tanki udarjajo na u-šesa tudi skozi pesek. Le žvižgajte o Suezu, če s tem preganjate strah pred osivo-■bodilno stvarnostjo! Pa vam bo kmalu zmanjkalo sape.
Pa še nekaj. Komunistična zverinstva na. Madžarskem so vsem, ki so še gojili nestvarne iluzije o komunizmu, pokazala -z»lo jasen obraz tega sistema mednarodnih kriminalcev. Odslej vsak izgovor o neinformiranosti in idealizmu ne drži' več. Danes zagovarjajo komunizem samo še norci in koristolovci!
Slehernik
nistične rame. Za predlagano resolucijo so se izrekli vsi govorniki razen titoko-munista od USI, svetnika Petronia. Dr. Agneletto je v svojem odgovoru v imenu demokratičnih Slovencev naglasil, da ogrska vstaja ni osamljena, da ima svoje predhodnice v Berlinu, v Poznanju, v Varšavi. Klanja se junaškim žrtvam, ki so padle za svobodo in neodvisnost svoje domovine in izraža- občudovanje* poljskim in ogrskim junakom, ki se bore ne samo za svojo in svojega neroda svobodo, ampak s svojim vzgledom tudi za svobodo drugih narodov Vzhodne Evrope. Podčrtal je, da je prav upor ogrskih in poljskih delavcev najbolj 'značilno dejstvo v vseh teh zadnjih uporih v satelitskih državah, ker prav delavci, ki so pomagala komunističnim režimom na oblast, gredo danes proti tem režimom v boj. To da misliti, mnogo misliti, zlasti komunistom. Kocka je padla. Borba za svobodo, dostojanstvo čjoveka. im za neodvisnost je pričela. Mogoče je. da boljševiškim tankom in 'topovom zaenkrat uspe zadušiti v krvi upor ogrskih delavcev, kmetov in dijakov, ali iskra je zagorela in se ne da več ugasniti. Zato je umestno in prav, da občinski svet mesta Trsta, ki je okno v Srednjo Evropo in na Vzhod, pošlje svoje simpatije narodom, ki se tam bore in umirajo za svobodo in demokracijo.
(Glavne misli resolucije je »Demokracija« objavila v zadnji številki.)
Tudi slovenski dijaki protestirajo
Slovenski tržaški dijaki višje realne in klasične gimnazije ter učiteljišča: PROTESTIRAMO proti vmešavanju sovjetskih oboroženih sil v madžarske notranje zadeve in proti napadu anglo -francoskih sil na Egipt;
zahtevamo, da Sovjeti čimprej odidejo z madžarsksiga ozemlja, opravičijo svoj barbarski nastop proti' madžarskim rodoljubom in junakom za svobodo, ki so jih neusmiljeno poklali;
OBSOJAMO vse one komuniste zapad-nega sveta, ki še vedno ostajajo na stališču, ki jim ga narekuje sovjetska partija in vse one francoske iin angleške politike, ki so napadli Egipt;
zgražamo se nad sovjetsko poli tiko, ki je uničila toliko mladih življenj, in končno
ZAHTEVAMO, da OZN čimprej ustanovi mednarodno policijo in da se Angleži in Francozi .umaknejo iz Egipta.
* * •
Delegacija demokratičnih študentov slovenskih srednjih šol v Trstu je sporočila v torek 6 .novembra t. 1. po prvih jutranjih učnih urah svojim ravnateljstvom: »Ne moremo ostati še dalje v razredih, ko mladi madžarski dijaki krvave pod tanki komunističnih zločincev. Prekinja^ ■mo pouk, da pokažemo svoje sožalje in čustva prijateljstva do demokratičnih dijakov in vsega njihovega naroda.«
Po tretji učni uri so odšli iz šol vsi .slovenski dijaki Višje realne in klasične gimnaKije ter učiteljišča. Dijakom Trgovske akademije pa ;e policija preprečila spontano manifestacijo solidarnosti.
Občni zbor Solnikov
Odbor Sindikata slovenske šole sporo ča, da se. bo vršil redni letni občni zbor v .nedeljo 11. novembra ob 9. uri zjutraj v risalniei Višje realne gimnazije v ulici Lazzaretto Vecchio ft-H desno.
Dnevni red:
Otvoritev; volitev predsedstva občnega abooa; čitanje zapisnika lanskega občne«« zbora; poročil«': .tajnika, referentov,
blagajnika nadzorstva' in razsodišča: razprava in sprejem poročil; ra-zrešnica; volitve novega odbora; predlogi; razno.
Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru Sindikata slovenske šole do 9. novembra.
ODBOR
POROKA
Pevsko društvo .»Avgust Tanče« iz Nar brežine vošči ob priliki; poroke svojeiga člana g. Lojzeta Semoliča z gospodično Zoro Grudnovo srečo in božji blagoslov v novem zakonu. Obenem se zahvaljuj" pevcu Lojzetu njegovo požrtvovalno delovanje, ki ga je vedno in ob vsaki priliki pokazal našemu pevskemu zbonu.
Novemu paru želimo v zakonskem življenju dobrega zdravja, sreče in veliko zadovoljstva.
Neprijetnosti krčnih žil
(Nadaljevanje s 3. strani)
ne in da si povračajoča kri utira pot skozi ostale zdrave vene. Seveda je potrebna pred takim postopkom temeljita zdravniška preiskava. Trajnega, ozdravljenja pa na žalost tudi s takim postopkom navadno ne dosežemo. Težje pa je odstranjevanje obolelih ven z operacijo, za katero se odločimo le, če so krčne žile že povsem izmaličile nogo.
Nihče na svoji vizitki ne bo napisal, da je nosilec krčnih žil. Nasprotno vsak jih rad skrije kolikor je to pač mogoče. Kdor pa svojim krčrvm žilam posveča vso pažnjo, si bo prihranil mnogo bolečin in skrbi.
Prva zapoved:	‘Pojdi k zdravniku!
Druga zapoved: Stori to, kar ti zdravnik priporoča! Prvemu nasvetu se mnogi pokorijo, drugemu pa le redki pacienti, -največkrat šele takrat, ko je že prepozno.
Nekaj nasvetov
Kdor trpi na krčnih žilah, ne sme pozabljati, da služi v veliko olajšavo stalni sprememba med gibanjem in počivanjem. Komur je to količkaj mogoče, naj se tudi čez dan uleže na hrbet 7. "iztegnjenimi
nogami in sproščenimi mišicami. Tako večkratno poležavanje je izredno koristno, pa četudi traja samo nekaj minut, celo samo eno minuto. Kdor je po svojem poklicu primoran stati ali sedeti po več tir, wa.j večkrat menja držo nog. S tem se bo sesalka ven stalno dramila. Ob nočnem počivanju je priporočljivo, da posteljo ob nogah nekoliko dvignemo - podložimo.
In končno še nekaj: Mnogi Angleži in Američani imajo razvado, da .se v naslonjaču stegnejo, noge pa položijo na mi-.zo, 'Ta razvada gotovo ni znak dobre vzgoje, za obolele na (krčnih Kitah pa. je ta grda razvada — veliko olajšanje.
moremo razlagati) njegovega vse prej- kat ■županskega obnašanja.
Dogodilo pa se je tole:
V	sredo zvečer 24. oktobra 1956 smo imeli y naši župniji velik pogreb pokoj nega Josipa Cuka, ki je bil dolgo vrsto let cerkveni in narodni pevec. Ker je po znanem škofijskem odloku- .izrecno določeno, da smejo v cerkvi ob pogrebih pesti samo le cerkveni zbori, zato je dolinski g. župnik Stiuhčc naročil cerkvenim pev cem, naj zapojejo primerno žalostinko v cerkvi. To je bilo tudi pred pogrebom sporočeno sinu pokojnega. Ko smo v velikem sprevodu prinesli pokojnega v cerkev in bi morali zapeti cerkveni pevci, tedaj je naenkrat na ves g-las javno v cerkvi spregovoril dolinski župan Lovriha. Takoj ob prv.ih besedah ga je g. župnik javno opomnil, da nikomur ni dovoljeno motiti cerkvenega. obreda in javno /govoriti v cerkvi. Dolinski župan se z« jasen opomin ni zmenil in je v najvač-ji tišini svoj govor nadaljeval. Hvalil ># pokojnega, katerega da je dolinski župnik spodil a cerkvenega kora. Našteval je zasluge pokojnega za narod, za cerkev (U. za 'borbo delavcev, imenoval .ga je tovariša in, nato z mnogimi jasnimi in odločnimi besedami zahteval, da morata v cerkvi vpričo tega mrliča zapeti oba vaški ■zbora, cerkveni in narodni Oto je komunistični!). -Dalje se je spozabil -tako daleč da je jasno in ponovno in s povzdignjenim glasom zahteval, da morata e.ba zbora zapeti v cerkvi cerkvene in narodne pesmi. Zupan Lovriha, ki je držal v rokah svojega malega sina, je dramatizira’ svoj ogorčeni prote.st s pozivom v imenu otroka, vseh vaščano-v in vseh zemljanov, čeprav, je izjavil dobesedno, bo zato vržen v ječo do konca svojega življenja.
Ko je po približno petih minutah bilo konec Lovrihovega protesta, je g. župnik glasno vprašal sorodnike pokojneiga, če so za ta nastop župana naprosili. Sorodniki so jasno odgovorili, da ne, in. itako se je cerkveni pogreb vršil v redu do konca in duhovnik je ostal do konca prisoten; če bi sorodniki županov nastop v cerkvi dovolili, bi se duhovnik umaknil od pogreba. Po končanih molitvah pri grobu se je- oglasil še drugi novi lovriho-vec Edvin S vab, vzgojitelj in asistent v ■titovskem dijaškem domu v Trstu. Ta mladi rdeči 'Dolinčan je v. -svojem dvajsetem letu ob odprtem grobu določil, da ise vsi vaščani strinjajo z zahtevo župana v cerkvi! Nato .so se pogrebci mirno razšli.
Dolinski župnik je vso zadevo sporoči' oblastem.
V pasti župan, namesto zajca...
Neka občina na tem znamenitem Tržaškem ozemlju je — proti volji pametnih občanov — postala zadnje tedne vredna posebne pozornosti in zaslovela tudi na polju skrbi, ki jo njen rdeči glavar v privatnem življenju posveča . . . divjačini, da se točneje izrazimo: divjim zajcem. Iz verodostojnega vira smo namreč prejeli sledeče obvestilo: Neki komunistični iiupan s podeželja in obenem visoki funkcionar CK KP je nenadno zopet zapadel buržoaznemu vplivu svojih kremeljskih gospodarjev in začel motiti zajč-ind mir. Na tej bolezni boleha baje že od svoje reakcionarne mladosti, katere spomini poganjajo sedaj močne korenike ob prilivanju zjgedov iz socialistične prakse, kjer je razvajenim ga-ulaiterjem — poleg ubijanja ljudi. — dovoljeno še marsikaj drugega.... Njegove agresije na dolgouho tovarišijo so v zadnjih tednih zavzele a-larmanten obseg. Nastalo je vprašanje intervencije. Ko se je štab višjih o vsem prepričal, je imperialistično nastavil u-sadno past, v katero seveda ni padel kak dolgouh plahun, ampak progresivni župan! Zajčji štab pa je z neke odmaknjene pristave sporočili, da je njegova vojska utrpela v zadnjih Štirinajstih dneh Izgubo osmih tovarišev, ki se niso več vrnil! Pazniki so nadebudnega župana prijavili -oblastem, župan sam pa se medtem na moč trudi, da bi stvar ne prišla v javnost.... No, krivi nismo mi, peč pa njegova neprevidnost.
Koliko bo tov. župana stalo divje lovstvo bomo poročali, ko bomo izvedeli.
Šolske knjige
iZ ozirom na to, da se mnogo revnih dijakov obrača na naše društvo s prošnjo za šolske knjige, naproša .tajništvo SDD dijake, ki so se vpisali v višje razrede, ali ki so končali Študije, naj po možnosti knjige, .katere jim ne služijo več, darujejo SDD, ki jih bo potem topo-sojevalo revnim dijakom.
Knjige sprejema tajništvo ob uradnih urah v Ulici Machiavelli 22-11.
Smrt stare hopenifte v Nabrežini
Preteklo nedeljo smo opremili k poslednjemu -počitku enega najstarejiih Na-b rež inčev. Po dolgem truda pol nem življenju je zatisnil svoje of‘ g. Avgust Ca-harija, po dom. Babčev. Učakal je častit-Ijevo starost 92 let kljub temu, da je vedno -bil pri delu bodisi kot kmet v svojem vinogradu in na polju, kakor tudi kot ribič, kjer je -mnogo dni in noči prebil n« morju. Njegova glavna skrb je bila delo ■za svojo (družino. Bil je visoko spoštovan in čislan pri vseh svojih sovaščanih.
Po dolgem življenju naj počiva v miru! Ostalim v družini pa naše sožalje.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. AiNTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Trstu