8T. 55. V CELJU, SOBOTA 38. MAJA I9I9 LETO I. Izhaja vsstk torek, öctrtek in ••boto. - Cena s Za celo leto 36 K, aa pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 mcsec 3 krone. Posamezo« ftteviika stane 40 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja *e ne moremo oziratl. Naročniki naj pošiljajo naročntno po poštni nakaznici. Reklaniacije rlede Hsta so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi ae ne sprejemajo, Na dopise brez podplsa se ne ozira. ^^^IBk BR9EE3 ^riflft^hw flWDSi JSttfli ^uwoun ¦ jbmc^t^v. ^te^ ^_^^^_^^^^ . cmbm« Oretiuiätvo in upravni&*«o m nahaja v Zvezni tiskarni v Cclju, Strossntajerjeva ulioa St. 3* Oglasi se računajo po porabljenern prostoni in sicer: za navadne oglase po 30 » od 1 mm. za poslaua, aa- snanila občnih zboro/, naznanila • smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za rcklamne notice rued tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. $5. iZDAJA IM TISKA ZWEZKA TISKARNA V CELJU. BHB 0DG0V0RHI UREDN1K VEKOSLAV SPINDLER. OsYobojenje slovenske Koroske. Nafta ofenziva na Koro&keni zmagovita. — Naše čete so dosegle Dravo in O9?obodile vse kraje od Dravograda do SinČGvasi. Ljubljanski dopisni urad poroča 28. maja ob 22. uri poluradno: V pri- četku maja so Nemci iz Koroške brez vsakega povoda napadli in pognali naše maloštevilne posadke iz slovenskc Ko- roške ter prekoračili demarkacijsko črto. Vsi naši poizkusi, da bi jih mir- nim potom pripravili dovtega, da zapuste našo očetnjavo, so bili brezuspešni. Za časa pogajanj in potem so Nemci ob- delovali vsak dan naše predstraže s topniškim in strojniškim ognjem in jih izzivali. Tega stanja nismo mogli dalje trpeti, zlasti ne surovega postopanja z našimi brati v zavzeti Slovenski Koro- Ski. Iz teh razlogov smo bili primorani, osvoboditi naže brate z oboroženo silo in pregnati inrzkega sovražnika z naše zemlje. Našim hrabrim vojakom je bilo danes zarano zaukazano, da na- padejo sovražnika, Ta napad se raz- vija uspešno v vseh smereh In na mnogih mestih se Nemci v neredu umikajo, mečejo proč orožje in pre- puščajo našim topove in ujetnike. Ljubljana, 29. maja (ob 21'30 pol- uradno): Naše hrabrs čete so s pri- rojenlm jim navdušenjem zlomile vsak neprljateljski odpor in dcsegle Dravo. Naš težko mučeni narod na Koroškem je rešen nasilja in trpinčenja od pobesnelih Nemcev. Dravograd, Guštanj, Pliberk, Črna, Železna Kapla, Sinčaves, Gallcija itd. so osvobojeni. Še enkrat se je skupno prelivala kri Srbov, Hrvatov in Slovencev za celo- kupno ujedinjeno domovino. General Smiljaroič v SinčS- vasi. Ljubljana, 29. maja (ob 18.,uradno): Danes dopoldne je general Smiljanič po- setil Sinčovas. Prebivalstvo je navdu- šeno pozdravilo generala in mu izreklo zahvalo za osvoboditev od nemško- koroškega terorja. Dr. V. Kukovec: Naš položaj. Beograd, 23. maja. Predno se konečno odloči usoda našega Primorja in severnih.mej, sku~ sili so poslanci prizadetih krajev ven- dar Se storiti kak korak, da se nesreča vsaj zmanjSa in sklicala se je tajna seja Narodnega predstavništva 22. t. m. Težko vpraSanje vojne odäkodnine nas je istotako prvikrat resno pretresalo. Kar nam je o rnejah min. predsednik Protii! povedal, ni bilo druzega nego smo v neštetih premembah že vedeli, vendar je pa vladala velika napetost, ali tudi uradni viri zavzernajo isto sta- lišče. In žalibog smo morali slišati potrditev trpkega dejstva, da smo še v enaki nevarnosti kakor doslej glede ltalije in da ni. upanja za Prekmurje in ni ugodno na Koroškern. Nikdo pa vendar noče obupavati, storiti se mo- rajo še zadnji koraki. Da bi le kaj zalegli! In vojna odškodnina! Še ta naj nas zadene! Poslanec dr. Laginja nam je nasükal tozadevni položaj na- sproti Italiji v temnih bjrvah. Ni niu sicer pritrdil v svojem odgovoru mini- ster trgovine Voja Veljkoviö, vendar je potrdil, da bomo delež predvojnih dolgov morali prevzeti, da vprašanje odškodnine v prid Srbiji še ni ugodno rešeno, pač pa da ima plačati med vojno nastali avstro-ogrski dolg menda Nemška Avstrija z Madžarsko. Če bi slednje stališče obveljalo, bilo bi na- ravno, da bi lastniki vojnoposojilnih papirjev imeli iskati plačilo za vplačano vojno posojilo od teh dveh državic. Toda kakšna plačnika sta ta dva, je drugo usodno vprašanje. Ta položaj me potrjuje na stali- Šču, ktero sem zavzel tudi v tozadevni interpelaciji, da se naše občine in okrajni zastopi ubranijo vsaj vplačila onih podpisanih zneskov, ki jih še niso vplačali. Ali bode naša država zadevno vojnega posojila mogla pod- pisalcem istega mnogo na roko iti, Kjer se je že denar vplačal, je zelo težavno vprašanje. Saj tudi v vpraša- nju zboljšanja gmotnega stanja stalnih nameščencev, v kterem oziru je moie stališče povdarjal vodilni list demo- kratske zveze nDemokratijau 22. t. m., žalibog stvar ne napreduje. Nasprotno obetajo se nam ob priliki predložitve proračuna tako nedogledna zvišanja vseh davkov, da bode prišlo pač do odločilnega boja zoper sedajnega finanč- nega ministra, kterega dnevi so pač menda šteti. Toda kje je mož, ki bode nas srečno izpeljal iz finančne krizel Ali bodo mogle posamezne države, nastale na tleh bivše Avstro-Ogrske, sploh vsaka za sebe rešiti vsaj valutno vprašanje? Ali naj obvelja stališče onih, kv še zmiraj žele sporazum? Kako drag bi bil za nas ta sporazum?! Ne morem se v to možnost zamisliti. Ne bode nam preostalo nič nego iskati reSitve v sebi. Za posameznika kakor za države, tudi za našo, ne bode pa tudi preostalo druzega nego zavedati se, da nam še dolgo ne bodo rožice postlane. Obupati nam sieer ne bode, trda bode nam pa še dolgo predla. To resnico treba narodu neprikrajšano povedati, da išče sam v sebi rešitev. To je dolžnost zlasti naše demokratske stranke, četudi druge stranke mislijo, da je za njih boljše uganjaii demagogijo. ¦y Stiri zanimive i^jave. Razprava o prepovedi proslave 1. maja v Narodnem predstavništvu. V seji Nar. predstavništva 27. maja so hoteli socijalisti obračunati z vlado zaradi proslave 1. maja in so zato po- klicali na galerije veliko svojih prista- šev. Potek debate pa je dal zado^ ščenje posebno ministru za notranje zadeve, Pribičeviču, zakaj dokazana je bila upravičenost prepovedi. Kot prvi je govorii soc.-dem poslanec Korač. Njegov govor je bil zmeren. Skušal je rešiti pozicijo socijalistov, ki je bila vsled dogodkov v zvezi s 1. majem precej oslabljena. Govoril je obširno o boljševizmu, ki ga je slikal kot zgodo- vinsko dejstvo, ki se lahko razširi na celi svet,, kakor svoječasno francoska revolucija. Obsodil je vse, kar danes Ijudje razumejo pod boljševizmom, na- silje, poboje in krvavo diktaturo. Za- nimivo je bilo tudi Koračevo priznanje, da se v resnici pod krinko boljševizma skrivajo razni črnorumeni elementi, ki' hoCejo nod firmo socijalizma Siriti svojo protidržavno akcijo. Dobro organizirana stranka bi morala take elemente izbac- niti iz svoje sredine, ne pa jih kriti s socijalistično avtoriteto. Končno je za- hteval, naj se vse ljudi, ki so karkoli zakrivili proti državi, stavi pred sodišče in se jii> kaznuje, naj se pa nc pre- prečuje širjenja socijalistične ideje za- konitim potom. Min. nreds. P r o t i Č je odgovarjal mirno in stvarno. Rekel je, da je vpra- Sal socijalistične voditelje, če morejo garantirati za vzdržanje mini in redu o priliki proslave 1. maja, oni so mu pa odkrito izjavili, da tega ne morejo; vsled tega je grozila nevarnost, da bi trebalo pestaviti pred sodiSče mnogo ljudi. Da se izogne tej nevarnosti, je prepovedala vlada proslavo 1. maja, kar je bi!o bolje za obe strani. Na Kora- čevo pripomnjo, da je boljševiška straho- vlada v Rusiji samo rezultat carskega režirna v Rusiji, je izjavil Protič, da je bil ruski carizem Srbiji vedno dobro- hoten prijatelj in da ji je mnogo po- magal. V ostalem pa da je carizem ruska specijaliteta, istotako pa tudi boljševizem, ki se ga pa ne more in ne;;me primerjati sfrancoskorevolucijo. Minister za notranje zadeve Pri- bičevič (demokrat) je govoril tempe- ramentno in, kakor on zna, logično; njegove besede so padale kakor kla- divo in razpršile trditve socijalistov, da je vlada nastopila proti delavcem in proti svobodi. Tudi on je pozval k sebi vodje socijalistov in tudi njemu so od- govorili, da ne morejo jamčiti za vzdr- žanje redu. Nasprotno so celo zahtevali, da se jim dovoli klicati po beograjskih ulicah: živijo republika! živel boljševi- zem! Na take zahteve vlada ni mogla pristati. Vlada pa jetudi iz zaupnih virov izvedela, da so se v Bosni sidle vesti, da je vse pripravljeno, da se tarn 1. maja ustvari boljševiSka vlada in osnujejo de- lavski in vojaški sveti. Vojakom so po- Siljaü letake, naj zapro častnike in vojake, ki niso za boljševizem. Prečital je po- slancem več takih letakov. V Sloveniji se je proslava dovolila, ker je Ijubljan- ska deželna vlada jamčila za mir in red. Isto se je zgodilo v Srbiji, kjer ni bilo nevarnosti za nemire (Niš, Obre- novac itd.). Rekel je dalje, da ima do- kaze, da so dobivali Ijudje, ki se šte- jejo za socijaliste, denar iz tuje države za delo proti naši državi. Končno se je 5e slovenski socijal- demokrat Kristan izjavil zoper bolj- ševiški teror in za vzdržanje miru in reda ter se je zelo razljutil nad dr. Pestotnikom, ki rnu je upravičeno za- klical, da pred '4 meseci ni tako go- voril. POLITIČNE VESTI. Iz odseka za agrarno reformo. V seji dne 26. tm. so bili stavljeni glede odškodnine za zemljišča veleposestrti- kom v Bosni trije predlogi. Socijalisti so predlagali, da se sploh ne plača nikaka odškodnina. Dr. Hrasnica (radi- kalec) je predlagal plačilo popolne vrednosti po katastralnem zakonu, ki je v Bosni v veljavi od 1.1917. Dr. Marinkovič (demokrat) pa je predlagal, da se plača 27% vse vrednosti, ker zemljišče ni več vredno. Sprejet je bil predlog dr. Marinkoviča z veliko ve- Čino proti radikalcem in Starčevičancem. Rumuni groze in deraonstrirajo proti Jugoslovanom. Dne 29. maja so poročali iz Budimpešte o velikih demonstracijah proti Jugoslovanom pred našim poslaništvom. Vlada preti, da odpokliče rnmunske delegate iz Pariza, če bi pripadel del Banata Ju- goslaviji, Trancozi bi nam radi naprtili piačilo vojnih dolgov Avstrije. Fran- cozi bi — kakor je posneti po pisanju nekaterih njihovih listov, — radi po- novili politiko Napoleona, seveda pri- krojeno današnjim razmeram. Kakor znano, je Napoleon razbil Nemčijo na nebroj drržavic, s katerimi je posebej sklepal zveze, zvečal ali zmanjševal njih ozemlje, odrejal, koliko vojske smejo imeti itd. Danes pa hočejo Nem- ško Avstrijo napraviti za nekak cen- trum za novo nemško federacijo, v kateri bi bile Bavarska, Virtemberška, Baden, Saška itd. neodvisne države. Da bi pa Dunaj mogel zadostiti tej misiji, ga treba protežirati. Stroške te protekcije pa naj bi plačali mi. Da se reši Nemška Avstrija finančnega pro- pada, naj propademo mi. Zakaj Fran- cozi hočejo, da se ves vojni dolg Av- strije krog 681/2 miljard kron razdeli na države, nastale na ozemlju bivše Avstrije. No upamo, da bo zmagala zdrava pamet in da bodo tudi Fran- cozi uvideli, da treba zavezniški državi bolj na roko iti nego sovražni. Nov nemško-štajerski deželn! zbor se je dne 27. tm. sestal k prvi saji. Za deželnega glavarja je izvoljen kršč. socijalec dr. Rlntelen, za prvega namestnika soc. demokrat Pongratz, za drugega kršč. socijalec dr. Ahrer. Ljeninu se odpirajo oči. V Moskvi je imel Ljenin nedavno slovit govor, v katerem je med drugim dejal: Med- narodna socijalna demokracija jemrtva. Umrla je tisti usodni avgustov dan, ko je prisegel Scheidemann z ognj«- vitim navdušenjem zvestobo svoiema cesarju in ko so odgovorili francoskl sodrugi na nasilno smrt Jauresa z ge- neralno stavko. Karse imenuje še danes socijalno demokratsko, je nacijonalisti- čno. V Franciji, Angliji, Poljski, Čeho*- slovaški in Jugoslaviji, pa tudi v Nem- čiji in Avstriji je ostala le skupina komunistov mednarodna. Žal, da je 2e prešibka, da bi mogla zanetiti re- volucijo. Belgija je zaprla državno mejo, razveljavila vse vojaške dopuste in od- redila splošno mobilizacijo. Sluti se, da je to v zvezi z domnevo, da Nem- čija ne podpiše miru. ^ IZ KOROTANA. Nemško divjanje na KoroŠketn. Dne 28. tm. se poroča: Kako so Nemci postopali v naših krajih, ko so jih zasedli, je razviduo že iz tega, da so Nemci v Prevaljah in drugod zdlnik, jako dobro ohranjen, z dvema, odprtinama (cilindri) ter posodo za pregre- vanje vode in pecivo, ima na prodaj Edvard Kukec v Žalcu. 7:37 3-3 Stanbe&a In galant, fileparshs nbrt A. Josta nam. Franjo DolZQH 243 104-43 Celje, Graška c. 8 (nasproti „belega wola") Prevzema vsa v lo stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Ant. üoser mehan.stavbeno ključavničarstvo želez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvcdenec CELJE Graška cesta 47 Telefon št 10 rlmska VIII Uradno koncesijonirana instalacija uodouodou. Prevzotje vsch vodovodnih naprav, oprcma kopalnih sob in kiosetov. Izdelovanje žičnih mrež aa ograjo vrtov, travnlkov, gozdov, parkov itd. Popravila avtomobiluv. Izdelovanje mostnlh tehtnlc. Popravila decinialuih in centimaluih tehtnlc. Preizkušnja vseh tehtnic in utcži. 457 —7 Za obilna naročila se vljudno pViporocam. ¦nmai BALKAN priporoča dobro kuhinjo in i^vrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. ifsah dan do 1Z. ufb ponači odprto. 177 104-32 Trgovina s špecerij- skim blagom in dež4 pridelki Ant. EolenciM Ant- Ermenc 263 tjßlJO SS—18 Or ask a cesta 22 Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—10 cevljarsko obrt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča dela. — HoIšbH Martin, Braiha cesta. Delo solidno! Dnevne cene! Kupujem smrekovo lubje [m±) les zo jame 68212 8 prosim ponudbe 8 skrajno ceno! Virtko Vabič, Xah c, pri Celju Medicinalna drogerija DrogYe.::: Kemikalije. Fotograflčnl aparati in Yse potrebščinc. Toaletni predmeti. Razkuževalna sredstva. Esencs in km za II- fcerjo. ::: Praški in tinkture zoper mrčes us (prej J.Fiedler) [elje, Holodmsiia ul. S Kirurgični predmeti. Francoske specijalitete. Krmilni prašek za ži- Trino. Sredstva za konzeni- ranje jajc. YosCilo za parkete. Barye za obleko i.t.d 689 52-3 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebsöin na clebelo in drobno. Veleipgovina ^1 10-7 Izidorja Schollerja sin Ustanov. 1.1883. Zagreb, Vlaška ul. 21. Telefon St. 106. nudi swoie bogMo skSadiščes stearinskih sveč, švedskih vžigalic, sumporja (Ploristella podvojno ra- finiranega). Cene zmerne. limon, mandelnov, namiznegaolja, fig, rožičev, popra,kave, suhih sliv, Zatevajtecenike! metel '• *¦ d- Zdravilišče Rogaška SSatžna Začeteh zdrauiliške szzijeIS. sn?i]a 1919. Vsl zdrauilišbi pripomočhi so na razpoiago. 609 5-5 Živila so preskrbljena. ininiitmmiiiMHH» iHi iiiii!iii ijui imijj m 2 s 11 i BiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiimjiiitH Prospekte razpošilja in na vpraSanja odgovarja Raunatelistuo drzauneqa zdraoilisca Roaaška Slatina l.jjnn njij* lie in lok piinese mnogo prednosti tako v zdravstvcnem ttvPU {JUII kakor v društvencm oziru. Fellerjeva popolnoma ncškod- Ijiva preizkušena »Elza« pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstraiii nečistost ko2c, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnira pegam, bori, raskavosti, velosti ko2e. — Lonček močnejše vrste 6i K Ovoj in poštnina se ra- Hflmncfft SbdrilJinPHfl ülllfl vzeinimo za '«ce. Cuna posebej najcenejc. «uHICJlü dliUllijlVCiJU iiilili Feljcrjevo lilijno mlcčno inilo »Elza«, katero je danes še ^olo drago ali ima Sc iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejšp. za ne- govanje kože v današnjem Ca- Dijinp ||jcp se mote doseči samo s su si niti misliti ne moremo. DU|Hw ilWv Feilerjevo »Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, prcprečuje plešavost in prezgodnjo osiveiost. Lonček močncjSe vrste 4 kron. Ovoj in pošt- nina se računa po- ^n I|?fiIjliniliP UPflnDflniP fpJPM so PellerJeve »Elza« sebej najceneje. *«« ViUnlUllljC HcilüVlIllH; itltW toaletne pastilje za umivanje telcsa, otroSke kopeü, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu J K 50 v. — S seboj «zeti in povsod v žepn nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Fellerjev »Elza« mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrstcn proti giavoboiu in migreni, rabi sc tudi prcti vbodljaju in ranitvi. Voda ra ofii (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolu 2 K50v. PravS zagoraki prsnl sok proti fiiafilju stc- klenica 4 K. Francovo žganjo v stekl. 6 K — v in 16 K — vin. Za želodec, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 l<— v, balzam ^melen) mala stekl. 2 K — vin. Kurja očcoa odstratii brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura >Elza« (tekočina) skupaj s karto- uom 3 K in tvorn. obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju tele»a in nog je Fellerjev >Elza« prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prasek za živlno davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se raCuna posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feiler, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje), zd»cme Varaždinske toplice ^.^J Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. - Nov zdravillškl hotel. Elektrlčna razsvelljava! Staroznano, radioalctivno zdraviliščez žveplom + 58° C. Pri- npntini] nRnmQtiZIIlll ISlaSU j1^ Z,dravile"je S pitno vodo pri b%- 'poročeno proti: !»"','""' IBWIllBllfllUU, lamau ,ehmh v vratUf gr|Uj prsih> jetrah> želodcu in čreveznih boleznih. Elektr. maaaia. Blatne, oo jično kisele »n solnčne kopeli Odprto celo leto. — Krasna okolica. Moderna oprema. Novi hoteli. Prospekti bre z pl ačn o! Zdraviliški zdravnik: Dr.J Löchert. 12—6 Notar Detlček v Celju sprejme stpojepisca v svojo pisarno. Vstop dne 1. julija 1919 in plača po dogovoru. 726 3—3 f2«»M|A sibečico, kraste, liSaje uniči •*«¦¦ J*»f pri Človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perüa. 1 lonček .n)8ka ullca 3, Fran STRUPI Celje Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogiedal, okvirjev In raznovrstnih šip Prevzetje Ste- Klarskih del Graška cesta IZ-9Z 393|