Velika noč, upor 1 in delo - 1 praznovanje. J trije vzroki za I 1 A Vse do 25. maja ko smo slavili 9 mladost in bomo naslednji Pen! 1 I f > = o 11 r « h r ■ I I T |l // I r Lj^ I ■i^ Il I. *! I J A 5 1^* r iii r J ■ I h ■ ■ I 1'1 f, I ? s I I < J /■ IN5 [* I' top pod zvezdo skladen! VESTNIKOV MESEČNIK Četrtek, 27. aprila, 2000, 61. številka I fjn II april 2000 tute tute VESTNIK 18 8 KULINARIKA W ■W ■ '"J (»1 T v 1 5 ' • 3 ■ Nevenka Emri ^88 IB ■ T vzgaja naslednico Murskovalovska specialistka za kuhanje - vsaj kar zadeva spraševanje enega najbolj znanih murskih kuharjev, BRANKA ČASARJA - je gotovo NEVENKA EMRI. Svojo radijsko vlogo je vzela dobesedno in se tudi zasebno rada sprehodi po hiši v pravi pravcati kuharski opravi. Pa ne vedno sama, ampak (kot tokrat) z 8-mesečno VITO. Pentutarski viri trdijo, da je za njeno profesionalno pot prek Nevenke in II Branka že poskrbljeno! Vprašanje je le, kaj bosta na vse skupaj porekla mamica in očka. Foto: NANOV Murska novinarska srenja je nedavno doživela odprt besedni dvoboj. Spopadla sta se Večerovec BRANKO ŽUNEC (nima očal) in Poptvejevec MARJAN MAUČEC (v domnevno novejšem suknji- Branko Z. Peder pedru pederi f ||I .-F*** ,4 K J i z Ne. Proti sem gisisnoi in Marjan M. dvignila kazalca! ču). Tema prepričevanja je bila trasa regijske avtoceste. Prvi se (znano je, da so njegove korenine na desni strani Mure) zavzema za tako imenovano štajersko varianto, po kateri bi se avtocesta končala pred Murino strugo, s čimer bi prihranili dragocene tolarje, ki bi sicer šli za gradnjo mostu čez reko. Drugi pa je za prekmursko različico, katere bistvo je, da bi bila avtocesta od levega brega Mure sem osempasovnica, na oni, tako imenovani slovenski strani, pa le še štiripasovnica. S tem bi prometno okrepili Regijo in pokazali deželam, na katere mejimo, da se nameravamo odpreti v svet. Pentute ne poročajo, kako se je končal besedni spopad z dvignjenima kazalcema. Foto: Nanov ____________------- M,l Eden znamenitih hitov ROBERTA PEŠUTA (nekateri ga poznate po umetniškem imenu MAGNIFI-CO) ima še bolj znamenit refren: MAGNIFICO JE PEDER. Spoznanje je posebej navdušilo našega stalnega sodelavca FRANCA BOBOVCA - FRBA (nihče ne ve, zakaj). Jadrno je odhitel na enega Magnificovih koncertov (ki ga je imel za spremembo v nogometni opravi) in se mu brez pomislekov vrgel v objem. Kljub natolcevanju okolice pa naš novinar odločno zatrjuje: FRBO NI PEDER! Kdor ne verjame, se bo lahko prepričal ob poslušanju osrednjega hita s prvega CD-ja, ki ga pripravlja FRBO_in bo izšel te dni. Naslovno skladbo bo zapel v duetu s kulturnim ministrom SLO JOŽEFOM ŠKOLČEM, ki je izid CD-ja tudi finančno podprl ,,^ralsko P°te^ ■S VELIKONOČNE ČESTITKE Popravek za dekle iz Avstr ali) e 1^^ Pismo od daleč je vedno posebno veliko vredno. Tokrai se nas je spomnila MARTA KRENOS iz DEER PARKA v daljni AVSTRALIJI. Opravičujemo se za napačne podatke v Penu o hčerki ANITI in jih zdaj popravljamo - seveda ni šlo za namerne spodrsljaje, posebej pa ne za zlonamerne! Anita je rojena v Melbournu, oče je Prekmurec, mama pa Štajerka, tam pa je tudi njeno stalno prebivališče in ne v Prekmurju, kot smo narobe zapisali. Govori angleško In slovensko (prekmursko ne!). Ni več študentka, ampak je to že uspešno za njo in hodi v službo. Rada pa pride na dopust v Slovenijo. Še enkrat iskreno opravičilo in vabilo na kar najhitrejše snidenje v domačem kraju - morda kar v Žuti kuči, da vse skupaj poplaknemo! r I d I i v fešti« v vaškem domu, kjer se |e zbrala vesela stotnija (100), trajalo je od 13.00 do 04.30, spili pa so 200 1 (samo dva nista pila). Med gosti so bUi tudi poslanec DŽUBAN, direktor ŽUNIČ, župan FLEGAR, podžupan OMAR, zlatar DANC, sodnik NOVAK, dolgoletni gasilski šef GOMBOC, predsednik KS Tišina ŠTEFANEC in številni drugi. Čast in slava jim! Inhaliranje po dobrovniško '4 I MINUTA ZA ZDRAVJE I kfmmm, ez jo! 'V emenke za srečo prijetne praznike Dobrovniški zrak - zanj je značilno bogato obdobje meglenih dni - se tudi v Samostojni komuni ni bistveno izboljšal. Problem torej bržkone ni v politiki, pač pa v bližini Bukovniškega jezera ... Ampak Dobrovničani ne bi bUi to, kar so, če tovrstnega »zračnega« problema ne bi rešili na izviren način. Omislili so *si svojevrstno terapijo in uvedli tako imenovane »pajcekove inhalacije*. Gre za to, da držiš nos nad sveže pečenim pujsom in globoko vdihuješ 46 do 78 sekund (odvisno od kapacitete pljuč). Neuradno trdijo, da je tovrstna terapija posebej učinkovita. Če jo kasneje zaliješ s pravo strehovsko šmarnico ... FRBO 23 nadobudnežev z učiteljico ELIZABETO ROŽMAN s soboške prve (za zdaj še) osemletke, je praznične dni pričakalo delovno. Skupaj $ starši so se dogovorili za popoldansko »delovno akcijo«, s sabo so prinesli barve, nalepke, obvezna jajčka in velikonočne zajčke, da bi tudi v šoli pričarali velikonočno razpoloženje. Zadovoljni so ugotovili, da jim je uspelo, razstava skupnega dela pa je na ogled v šoli. Foto: NANOV MURSKI MOSTOVI MED PETANJCI IN RADENCI Kako dolgo še? 'M t l II Mostovi naj bi povezovali in zbliževali. Naj bi. ker nekateri niso več niti M od mostu. Ob pogledih na posnetke sodelavca GeGre se lahko zgrozite in vprašate kot on: kako dolgo se bomo sploh še vozili prek reke, ki nas označuje in opredeljuje? V 50. letih zgrajen osrednji most čez Muro, dolg je dobrih 100 metrov, še nekako kljubuje času in težkemu tovornemu prometu. Starejši in krajši mostovi pred Radenci pa z razrahljanimi brežinami dobesedno poplesujejo sem ter tja in razpoke so vedno večje Se bo nevarni ples končal brez nepotrebnih žrtev? GeGra Ton je pa na žalost nej tuta! 1 april 2000 Pen VESTNIK 20 KOM Pen TAR VeČ kot deset let je od tega, kar sem kot novinar spremljal dogajanja v takrat še »naši« avtonomni pokrajini Kosovo. Bil sem priča zgodovinski seji pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova, na kateri so iz komiteja in partije izključevali Azema Vlasija, Kačušo Jašari in Remzija Kolgeci-ja. Seji je predsedoval znameniti, že pokojni, predsednik pokrajinskega komiteja, nekoč tudi minister za notranje zadeve, brkati in jeznogledi Rahman Morina. Vlasi je takrat sedel v zaporu v Mitroviči, Kačuša in Kolgeci sta sodelovala na seji in se skušala braniti pred obtožbami. Te so bile ostre, saj so očitale napad na bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, povezovanje s tujino, skratka izdajstvo. Potem je bilo treba o izključitvah glasovati. Rahman Morina je srepo pogledal v člane pokrajinskega komiteja, na ekranih Javno glasovanje in naperjene puške v novinarski sobi pokrajinskega parlamenta pa sem opazil, da so se kamere usmerile vanje. »Kdo je za to, da se navedena trojka izključi?« sprašuje strogi Šef partije. In ljudje dvigajo roke. Celo prepočasno dviganje bi za »krivca« pomenilo, da dvomi, da ni na liniji, da ni »naš«. Zato so vsi dvignili roke zelo hitro, hkrati, kot dobro uigran plesni ansambel. Ravno v tistem hipu sem držal v rokah telefonsko slušalko, ker sem se neposredno javljal v program Radia iSIovenija. K tistemu, kar sem si skiciral, sem spontano dodal še stavek, ki se ga vedno znova spominjam, ko se v samostojni državi pogovarjamo o tem, kako daleč smo prišli z našo demokracijo in kako jo razvijati in utr- jevati. Takrat sem namreč poleg opisa raz- prav in obrambe izustil še en stavek: »Nikoli in nikjer, pa naj bo to na političnem, gospodarskem ali vaškem sestanku, ne bom več priznaval javnega glasovanja.« Kamere v Prištini so mi namreč delovale kot puške. Uperjene v vse, ki ne mislijo tako kot »mi, ki imamo oblast«. In spomnil sem se jih, ko so nekatere stranke v moji Sloveniji nadzorovale, kako so glasovali njihovi poslanci. In ko se je o (ne) zaupnici Drnovšku glasovalo javno. In ko kdorkoh v naši novi demokraciji zahteva javno glasovanje. Vsaj to, sem vedno upal, da bi po stari komunistični maniri z javnim glasovanjem izpričevali svojo pripadnost stvari, vodstvu, stranki, politiki. In da ne bomo imeli več najbolj toge oblike demokratičnega centralizma v današnji strankarski demokraciji. Saj smo se dogovorili, da bomo svobodna, pravna in demokratična država. Še enkrat sem upal zaman. MARJAN DORA »Prvo delovno mesto mojega moža je bilo v gmajni na Slavečih in prve mesece njegovega tamkajšnjega službovanja smo živeli pri moji sestri, ki je že bila poročena v Sloveniji, Jani (Kerčmar] na Hodošu, saj dom na Slavečih še ni bil dokončno urejen. Gezo je skrbelo, kako bom, ko bom prišla iz mesta na vas, sprejela to spremembo. Ves čas pred selitvijo mi je razlagal in me poskušal pripraviti na to, da odhajam živet na vas, da naj ne bom razočarana, da tamkajšnja hiša ni velika, da ni asfalta, da ni skoraj ničesar. Čeprav Geza ne ve prav dobro risati, a mi je poskušal narisati tudi hiško,< je pripovedovala Ružena Erniša. Njen mož, senior evangeličanske cerkve Geza Emiša, pa je dodal; »Vsaj tloris in dimnik sem narisal prav.* Toda glede na občutke, ki so med pogovorom privreli na dan, so bila to najlepša Ruženina leta. »Kraj sem vzljubila takoj, ko sem ga zagledala, To je bil takrat moj dom,* je še povedala Ružena. Ljudi imata rada, rada sta v družbi in veseli ju, da lahko dobroto in ljubezen vračata »Kaj drugega pa je potem še potrebno. I I 21 Ut kot da se rodi simpatija« . Ih ' I s ■ I Takšna pa je bila Ruženina konfirmacija. Motoriziran mladenič Senior Geza Erniša je rojen v Tešanovcih. Po skoraj devetnajstih letih službovanja v gmajni na Slavečih se je vrnil v domačo gmajno, v cerkev, kjer je bil krščen in konformiran. Tako se mu je izpolnila ena večjih želja, da bi vsaj polovico delovne dobe preživel v domači gmajni. Spomini na prijetno službovanje na Slavečih pa bodo vedno ostali. »Tam je bilo moje prvo delovno mesto, in ko sva prišla z Ruženo s Slovaške, sva prišla na Slaveče kot domov,« Krivci, da se je Ružena odločila za življenje v Sloveniji, so pravzaprav trije. Poleg njenega moža in sestra Jane, ki je evangeličanska duhovnica v Gornjih Petrovcih, še motorizirano prevozno sredstvo. Jana je namreč študirala v Bratislavi na isti fakulteti kakor Geza. »In ker jo je bilo treba nekega dne preseliti iz rodne Modre v Bratislavo, Geza pa je bil edini motoriziran, je prišel k nam domov po njeno prtljago,« je razložila Ružena, mogoče. Za Jugoslavijo pa*so Slovaki potrebovali posebno dovoljenje « Ružena je pri tem pristavila: »Komunizem je pomenil totalno zaprtje. Brez rdeče knjižice nisi mogel nikamor, skoraj niti v 1 šolo ne.« Sama z odho-I dom v Slovenijo ni imela I težav. Po šestih mesecih I je dobila državljanstvo, I sorodniki pa so za obiske potrebovali posebno vabilo. Mama je jokala l. MIH j! »Kaj drugega pa je potem še potrebno, kot da se rodi simpatija« Tudi »Upam, da so Pomurje vzljubili prav tako kakor i^z,« pove Ružena, « Ko sem prišla v Mursko Soboto, me je takoj spomnila na rodno Modro.« Pri tem naj zapišemo, da Modra staro kraljevsko mesto, ki leži v vinogradniškem območju na obronkih Malih Karpatov. Mesto je znano tudi po tovarni, ki izdeluje keramične izdelke. Se vedno so ohranjeni ostanki obzidja in mitnici, kjer so okoliški kmetje plačevali mitnino, ko so prišli v mesto prodajat svoje izdelke. »Mama je jokala, ker sva od doma odšli kar dve hčerki. Po drugi strani pa je rekla, da bo veliko lažje, ker bova v Sloveniji s sestro Jano skupaj. Imela je prav. Doma sta ostali še dve sestri in brat. Zelo dobro se razumejo z možem in nemalokrat se zgodi, da brat včasih prisede k možu v avtomobil in mu dela družbo* na poti v Ljubljano ali na kakšno drugo srečanje, sprejem, seminar ali sestanek,« pripoveduje Ružena. Obiski na Slovaš _ kem so bili včasih po- sama je takrat živela v Bratislavi in gostejši, danes pa je ob-tačas, ko je čakala na sprejemne izpite na medicinski fakulteti, je delala veznosti, povezanih tudi z moževo funkcijo evan- na ministrstvu za notranje zadeve, geličanskega seniorja, Njen šef je ob pogledu na prijetnega vedno več. Vsaka pomoč mladeniča s tujo registracijo na vozilu in roka sta dobrodošli, ves čas spraševal: »Je to resno, je to Farani in kolegi iz du-resno, je to resno?« Odgovor je gotovo hovniških vrst so vedno dobil, ko se je približal čas sprejemnih pripravljeni pomagati in izpitov, Ružena pa se je odločila, da zakonca Erniša sta jim bo odšla v Slovenijo. Še prej je seveda morala zamenjati službo, saj v takratnem političnem sistemu na Slo- vaškem ni bilo zaželeno, da na notranjem ministrstvu dela nekdo, ki ima stike z državljanom druge države. Brez rdeče knjižice nikamor zato zelo hvaležna, Ružena in Geza imata rada ljudi, rada sta v družbi in veseli ju, da lahko dobroto in ljubezen vrača, Velika odgovornost so med drugim obiski predstavnikov političnih in »čeprav je imela takratna Jugo- cerkvenih organizacij slavija prav poseben status. Ni bila niti v varšavskem niti v severnoatlantskem paktu,« je razložil Geza, »potovanje v druge dežele, razen v Bolgarijo ali Romunijo, skoraj ni bilo ter drugih institucij. Ružena možu ob takšnih priložnost vedno stoji ob strani in priskoči na pomoč, kadar je le mogoče. VESTNIK 21 Pen april 2000 rs' T k Za eno noc so odložili delo in skrbi I f |Ples lendavskih obrtnikov V Več kot za noč ali občasno druženje na pikniku oziroma izletu (junija ga načrtuje na Nizozemsko) ni časa. Gospodarske razmere so iz leta v leto zahtevnejše, konkurenca neizprosna, pritisk stroškov komaj obvladljiv, tako da obrtniški stan ni nič kaj zavidanja vreden način življenja. Le redki izmed 560 obrtnikov Območne obrtne zbornice v Lendavi tega ne čutijo, zato se večini prileže kakšen dan ali noč zabave in sprostitve. Devetnajstič so si jo privoščili v soboto, 15. aprila, v hotelu Lipa v Lendavi. Pridružil se jim je tudi lendavski župan Jožef Kocon (v sredini z vzorčasto kravato pleše z ženo). Pa tudi kadar Geze ni doma, fara ne more ostati prazna, zato se njuni otroci, Branko, Aleksander in Petra, na Slova^o velikokrat odpeljejo sami. Vsi govorijo tekoče oba jezika, materinega in očetovega, saj se je Ružena že od njihovih malih nog pogovarjala z njim v slovaščini, Geza pa v slovenščini. Jajčka barvajo tako kot v Sloveniji Ker so za nami velikonočni prazniki, so se prebudili spomini tudi na Slovake velikonočne običaje. »Jajčka barvamo na Slovaškem prav tako kakor v Sloveniji,« pove Ružena, »v Prekmurju pogrešam le običaj, po katerem so na velikonočni ponedeljek fantje s korobači, spletenimi iz vrbovega protja, hodili od hiše do hiše. Z njimi so ošvrknili dekleta po nogah, po rokah in tudi po ustih, da ne bi preveč govorile, v zameno pa dobili pentljo z napisanim verzom. K temu običaju sodi tudi škropljenje s kakšnim parfumom ali polivanje z vodo, da se spere vsa zimska umazanija,« Geza je mojster za žar Ob velikonočnih praznikih so se na nekaterih mizah znašle velikonočne jedi. Na vprašanje o slovaški kulinariki Ružena odgovarja: »Slovaške jedi sem uvedla tudi v domačo kuhinjo pa tudi drugim gospodinjam iz bližnje in širše okolice sem I Otvoritveni ples je pripadel predsedniku lendavske obrtne zbornice Štefanu Matjašeču. Za soplesalko je bila soproga Danica. * Okrog 170 gostov se je dobro zabavalo in uživalo v družbi glasbenikov iz Kbrmenda, ansambla Klobuk, plesne skupine Make up, slavnega Preslyja je imitiral Elvis Korber, družbo pa je »gor* držal Dušan Radič - Vanek, ki res zna po kankanovsko dvigniti noge. Plesalke so bile resno zaskrbljene nad vzhajajočo konkurenco! »A.',. . V: ll se ukvarja z okvirjanjem slik, sta preizkušala čisto posebne spretnosti. Orodje ni odpovedalo, bdo je leseno m temu primerno trdo. Jože Jakšič (levo] gostilničar s Kapce in Emil Žnidaršič iz Črenšovec, ki t ■v 1 V Družinska fotografija je izbrskana iz albuma Erniševih, Otroci so danes že veliko večji. Branko je študiral slovaščino in angleščino, Aleksander je šel po očetovih stopinjah in na Slovaškem študira teologijo, Petra pa je ^jakinja medicinske šole. priskrbela recepte za slovaške jedi. Pri na^ so posebnost cmoki, ki se kuhajo nad soparo ali v vodi. Ljubim pa tudi slovensko kuhinjo. Moja tašča, ki me je naučila veliko skrivnosti slovenske kuhinje, že pravi, da skuham bujto repo tako dobro kakor ona.« Izvedeli smo tudi, da se Geza k štedilniku ne sili preveč, je pa zato mojster za jedi z žara in gostje so vedno znova prijetno presenečeni, kadar stopi izza žara in postreže z jedjo, ki jo je sam pripravil. Zgodba o kuharici z otrokoma Kot smo sami doživeli, so ljudje, ki obiščejo evangeličansko cerkev ali dom v Moravskih Toplicah, vedno dobrodošli. »Vrata naše cerkve so odprta vse dni v letu, bogoslužja ne obiskujejo samo domačini, temveč tudi turisti. Pridejo tudi taki, ki niso evangeličani, kar je pozitivno,« pripoveduje senior Geza Erniša, »vendar je veliko ljudi presenečenih. Dejstvo je, da v primorskih ali gorenjskih krajih, kjer je zelo malo evangeličanov, veliko ljudi niti ne ve, da evangeličanska cerkev v Sloveniji sploh obstaja. In tako tudi ne vedo, da se lahko evangeličanski duhovniki poročajo in imajo družine. Meni se to sicer še ni zgodilo, k mojemu kolegu, gospodu Škaliču, pa sta že prišli dve turistiki, presenečeni nad tem, da ima duhovnik tako mlado kuharico. Presenečenje pa je bilo še toliko večje, ko jima je kolega v šali razložil, da Vedno se najde kdo z dodatnim razlogom za praznovanje. Znani dobrovniški podjetnik Ištvan Lajter je imel rojstni dan, zato mu je prijazna Tatjana z obrtne zbornice izkazala posebno pozornost. Izkušen vinogradnik je takoj preveril, kaj je v steklenici. Potem sta z ženo Treziko plesala, med odmori pa je bilo treba nazdravljati! Frizerski mojster Aleksander Madyar iz Lendave je bil ta večer očitno dobro razpoložen in v pravi družbi. |l P ima z njo tudi dva otroka.« Dejan Fujs Ob vsem pa je bil to večer, na katerem je bil v ospredju ples. In tako so ga gostje tudi vzeli. Plesišče je bilo najbolj oblegan prostor v restavraciji. Penov reporter Jure je ovekovečil nekaj teh trenutkov in med njimi >ujel-« na plesišču (od leve] Štefana Kuzmo (Ebnont Lendava] s soplesalko, Ireno in Ludvika Cuka (cvetličarna v Lendavi], Marijo in Ivana Denšo (knjigovodski servis v Lendavi) ter samostojnega podjetnika Ivana Oletiča z ženo Ireno. Na svidenje na jubilejnem 20. obrtniškem plesu v Lendavi! april 2000 Pen vestnik 22 Velika TRIPENKETA Tokrat so se znani Regije! mučili z nasled- njimi tremi vprašanji: Q Pred nami je obdobje praznikov, ki jih je kar nekaj: kateri v letu vam je najljubši in zakaj? Ljubljana nas izkorišča v vseh pogledih. Pen je pripravil miting resnice v centru regi- . je. Kaj bo osrednja misel vašega govora? ’ Dobili ste anonimno obvestilo, da vas ljubljena vara. Kako boste ravnali? Sonja Kreslin, diplomirana ekonomistka v Termah Lendava, aprila še na porodniškem dopustu, iz Lendave Verjamem, da bi na mojem mestu mnogi kot iz topa izstrelili: velikonočni prazniki. Za ta praznik so mize v naši lepi deželi ob Muri bogato obložene z raznovrstnimi dobrotami in ne prideš na obisk, da ti z njimi ne bi postregli. Žal pa sodim med ljudi, za katere se zdi, da se jim že pogled in vonj šunke ali domačih pogač poznata pri kilogramih. Pomeni, da se moram odrekati in »se braniti* ponujenih dobrot, to pa ni lahko. Po kratkem razmisleku sem se pri izboru najljubšega praznika odločila za božično-novoletne praznike. Pa ne zaradi daril ali »polnočke*. Preprosto zato, ker so mi všeč božične pesmi, ki jih poslušam in prepevam skupaj z družino. Med ljudmi zaveje duh prijaznosti, rojstvo otroka simbolizira nekaj nedolžnega, nepokvarjenega, odkritega in neposrednega. To pa so lastnosti, ki bi si jih pri vseh ljudeh želela vsak dan v letu. Ker smo v času pričakovanj sprememb, nečesa novega v smislu ... saj po novem letu boljše bo! Dragi udeleženci »mitinga resnice*! Srečen in bogat je tisti, ki ima veliko prijateljev! Tisti, ki brezpogojno daje in ne zahteva plačila ali povračila, a ve, kam se lahko zateče po pomoč, ko jo potrebuje. Tisti, ki ne postavlja ograj in vidi širše. Tisti, ki zna najprej počistiti pred svojim pragom. Tisti, ki ve splesti mrežo nacionalnega in mednarodnega sodelovanja. Tisti, ki z modrostjo in sposobnostjo trezne presoje izkorišča danosti in priložnosti. Tisti, ki ima jasno začrtano vizijo in cilje pa tudi pot za uresničevanje le-teh. Tisti, ki svojo energijo razdaja za ustvarjanje novega, ne za rušenje starega ... Smo lahko tudi v naši Regiji srečni in bogati? ^^Možu bi zapela pesmico z naslednjim besedilom: Pišejo mi, da več zvest mi nisi! Zdaj razmišljam, kaj mi je storiti? Ne verjamem govoricam, le kako naj se prepričam, da vse to ni plod zavisti? Ce je res, kar v pismu govorijo, dragi, vedi, moral boš oditi! Če se z drugo znaš ljubiti, moral se boš posloviti in sinovi dom zgraditi! Jožef Hančik, vinogradnik in kletar (najboljši v Sloveniji 1998), DOBROVNIK: fl|Praznlk je vse moje življenje, zato mi tisti koledarski prazniki ne pomenijo kaj veliko. ^JPotrebna je sprememba tudi v naših glavah! Ne pošiljajmo več naših političnih predstavnikov v Ljubljano s polnimi cekarji - s takimi naj se raje vračajo! ^^Dobro je imeti več ljubljenih, da takoj ne pomishš na svojo ženo. 4;^ ■F 1* * Milan Nekrep, pokoj enec iz G. Radgone Najljubši praznik v letu ml je bU in je še 1. maj - mednarodni praznik dela. Ker sem moral sam vedno veliko in pošteno delati, sem to spoštoval in še spoštujem tudi pri drugih. Vsi, ki pridno in pošteno delajo, si ta praznik zaslužijo in ga imajo pravico spoštovati. ^aOsrednja misel mojega govora bi bila: - borimo se za to, da se regije uzakonijo v Ustavi, na našem območju pa ustanovimo pomursko ah obmursko regijo s samostojno upravo in samostojnimi viri financiranja. ^^Anonimnim sporočilom nikoli nisem namenjal pozornosti, saj je običajno njihov cilj, človeku škodovati. Če bi tako sporočilo dobh, ne bi reagiral živčno, saj svoji ženi zaupam, in kar bi mi ona povedala, bi mi zadostovalo. NatHSH Stolnik, natakarica, Sv. Jurij ob Ščavnici ^RMoj najljubši praznik je božič, saj se na božični večer pri nas doma zbere vsa družina. Najprej okrasimo drevo in skuhamo slavnostno večerjo, po njej pa z veliko radovednostjo odpremo vsak svoje darilo. Če bi izvedela, da me kdo izkorišča, bi mu najprej povedala, kar si zasluži. Če pa mojih Goran Šoster, ljubitelj narave. Prleška razvojna agencija, SVETINJE: lOl Najljubši so mi božični prazniki. V tem času vsakdanjo Ihto zamenja notranji mir. V času, kakršnega živimo, imam občutek, da v preobilici dela Ff! le besed ne bi upošteval, bi mu vrnila, vendar na drugačen način. Mislim, da je izkoriščanje ena najslabših človekovih razvad, katerih je žal dandanes zelo veliko. 'Ko bi pismo prebrala, bi se verjetno najprej pozabljamo nase in na _ zelo razburila, nato pa bi se pogovorila s svojim fantom. Če bi dejanje priznal, bi ga brez pomislekov zapustila, družino. Živimo drug mimo drugega in celo mimo samih sebe. Božični čas nam skupaj z zimo ponudi priložnost za poglobitev vase in za vsaj začasni izklop iz ponorelega sveta. It" v nasprotnem primeru pa bi se prepričala, kdo je najini ljubezni tako nevoščljiv. J Kočila, podjetnik, m. sobota ^9 Prazniki so pač stvar tradicije in v vsakem od njih se skriva delček preteklosti. Meni najljubši so tisti, kjer je praznovanje vezano na kulinarične posebnosti, saj uživam v dobri hrahi v krogu družine in prijateljev. Seveda je lepo, če prazniki niso predolgi, kajti to preveč spremeni način življenja in ne vpliva najboljše na delovne navade ... Sicer pa opažam, da z leti raste tudi potreba po daljših praznikih. Izkoriščajo tistega, ki kaj ima, in tistega, ki to tudi dovoli. Poglejmo svoje prednosti in pričnimo tudi mi enako izkoriščati. Na ta način bomo vzpostavili ravnovesje in ta negativni občutek bo pozabljen. v J I Z zanimanjem bi preveril trditev. Če bi bila resnična, bi ji omogočil sodelovanje na olimpijskih igrah v Avstraliji. Vozovnico bi kupil pri agenciji »One Way ticket*. Analogija razmerij med Ljubljano in periferijo se ponovi v regionalnih razmerah med Mursko Soboto in urbanimi centri v regiji, podobna razmerja pa najdemo tudi med subregionalnimi centri (Ljutomer, G. Radgona, Lendava) in njihovo periferijo. Iz tega izhaja, da gradimo enak obrazec izkoriščanja od spodaj navzgor kakor iz Ljubljane navzven. Začarani krog lahko presekamo tako, da na vseh ravneh spoštujemo zakonitosti policentričnega razvoja. To bi pomenilo, da Ljubljana ni edina zveličavna slovenska prestolnica. Murska Sobota ne edina pomurska, Ljutomer ne edina prleška ... '^3 Sherlocku Holmesu bi v Anglijo poslal e-mail in ga prosil, da s prvim letalom prileti v slovenski Jeruzalem, kjer ga čaka primer stoletja ... ,1 j TRIPENKETA VES™iK23 Pen april 2000 Zdenka Bobovec, sindikalistka Križarji in templarji N 'e vem, kje in kako bi začeL ali od zgodnjega srednjega veha ali kar pri dogodkih današnjih dni. Je lok, je rdeča nit in so zgodovinska dejstva, ki skoraj vedno vodijo iz prastarih ruševin sredi nepojasnjenega mraka do odprtih metafor, raziskovalnih spoznanj in sodobnih dejstev. Preteklost ima svojo prihodnost in sedanjost svojo delno raziskovalno zgodovino. Neugotovljiv začetek poti nas vodi v nedokončano smer k cilju. Postavljena teza mora dobiti svojo antitezo, oboje najčešče ponuja sintezo. Leto 1991 Je bilo leto, ko je val stečajev kosil po Pomurju in Podravju oziroma po vsej Sloveniji, Kriza v gospodarstvu še vedno traja, predvsem zaradi pomanjkanja domačih in tujih Investicij ter novih produktivnih delovnih mest. Največji problem Slovenije je gospodarska politika, ki je vrsto let zanemarjala proizvodnjo in industrijo. Na začetku lanskega leta smo imeli tako Pomurci kot vsi Slovenci tudi polna ušesa obljub o prestrukturiranju gospodarstva, ki so jih politiki vseh barv radodarno delili pred lokalnimi volitvami. Žal pa se je upanje, da se bodo gospodarske razmere vendarle začele spreminjati na bolje, hitro razblinilo. Spet se ponavlja leto 1991. Delovnih mest je zaradi stečajev, likvidacij, ugotavljanja trajnih presežkov vedno manj, zagotovljenega delovnega mesta pa delavci in delavke že tako ali tako ne poznajo. Gospodarske razmere so tako na začetku novega stoletja še slabše. Delavčeve pravice, kje ste? Številna podjetja nimajo razvojne strategije, boj za golo preživetje se vedno bolj stopnjuje. Žalostno, vendar resnično pa je tudi, da so delavci sami prisiljeni vložiti predlog za uvedbo stečajnega postopka, kajti po več mesecev ne prejmejo plačila za svoje delo, S tem si delavci in delavke z dnem uvedbe stečajnega postopka, žal, zagotovijo vsaj minimalno .socialno varnost na Zavodu za zaposlovanje, V naši državi se očitno poskuša uveljavljati miselnost,' da socialne pravice ovirajo razvoj. Pri vsaki spremembi zakonodaje skušajo pravice zniževati, saj po njihovem mnenju z manjšo socialno varnostjo ljudi spodbudijo k večji samoiniciativnostL Lansko leto je minilo 51 let, odkar je generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Tudi Slovenija je podpisala konvencijo in se s tem zavezala, da bo spoštovala pravice svojih državljanov. Pravijo, da živimo v demokraciji, vsak naj bi imel zagotovljene temeljne človekove pravice, vendar se za marsikatero od njih izkaže, da je le na papirju. Zaradi nedoslednega spoštovanja pravice do dela, do socialne varnosti, pravice, da dobijo za enako plačilo za enako delo .„, nastaja revščina. Revščina je najbolj prizadela pomursko, podravsko, zasavsko regijo, saj se gospodarstvo prestrukturira najbolj počasi. Rešitev ni v predaji, rešitev je v boju proti revščini, rešitev je v boju za pravno državo in spoštovanje človekovih - delavskih pravic. Ko sem pozimi, decembra lani, sedel v ameriški hiši mladega filmskega producenta, mi je ponudil novi posel. Ker je bil iz Evrope, ga je zanimala zgodovina stare celine, vendar ne enciklopedijsko, abstraktno, marveč konkretno. Navdušen nad filmom Mela Gibsona Pogumno srce (Braveheart), (itez iy’atwvec, nemiki vitez in temptar {od leve na desno; mi je predlagal, da zberem gradivo in napišem scenarij z viteškimi igrami in trubadurskimi pesmimi, pohodi čez divji Balkan s kupicami ljubezni, okrutnosti in lepote, mogoče o četrtem križarskem pohodu. Zakaj ravno četrtem? Kaj je bilo na tem pohodu tako zanimivo, pretresljivo, fotogenično? Producenta je zanimal pohod evropskih križarjev z zahoda na vzhod. Zgodba o križarjih, ki so se zbrali v Benetkah in želeli z ladjami odpotovati v takratno Palestino, osvobodit Božji grob pred Saraceni, je še enkrat poudaril vztrajni producent. In dodal: vitezi četrtega križarskega pohoda nikoli niso prišli v Sveto deželo. Najprej so med potjo napadli Zadar, nato še Konstantinopol (današnji Carigrad)... Nekaj o križarjih sem vedel. Kot srednješolca so me pritegnili romani Walterja Scotta Film po njegovem romanu lwanhoe sem videl v različnih različicah, navdušil sem se nad Szienkiewiczewiin romanom Križarji ter fevdnimi francoskimi in angleškimi trubadurskimi romani z don Kihotom in Sančo Panso na čelu. Zdaj sem hotel površno znanje izpopolniti, zamašiti vrzeli iz zgodovine dvanajstega, trinajstega stoletja... Ameriške knjigarne so prava knjižna skladišča - tu je vse aU skoraj vse, kar povprečni bralec želi prebrati, svoji domišljiji dati krila, Pohce z zgodovinskimi knjigami in študijami so nepregledne, knjige so zložene vzorno, pregledno, literature o križarskih vojnah je bilo na pretek. Križarski pohodi kot študije v treh delih, v dveh delih, posebej obdelane teme: knjiga o viteški opravi ženske kot sopotnice vitezov, križarji in bančništvo, križarji in njihove utrdbe, gotske cerkve v Evropi... Četrti križarski pohod je bil »fascinanten«: najprej je prišlo v Benetke 4500 evropskih vitezov s spremstvom, z ženami, otroci, romarji in konji... Beneški dož Dandolo, štririindevetdesetletni slepi starec, jih je spravil na otok Lido, prav na otok, kjer je danes vsako jesen moderni cirkus - mednarodni filmski festival -, ter jih tam za vsak primer izoliral, osamil. Potem se je začel z njimi pogajati. Obljubil jim je prevoz in poslal predračun: 85.000 takratnih srebrnih mark, ki so jih kovali v Kolnu (že takrat je prevladovala v Evropi kot valuta nemška marka!). Vitezi, v glavnem iz Flandrije in severne 3vjr)^«7if p^Art TefnpJars/iffia pitt/a /etf Francije, niso imeli dovolj denarja za prevoz v Sveto deželo. Dož je to vedel, in ker je v preteklosti zgubil več morskih bitk s hrvaškimi mornarji iz odlično zavarovane zadarske utrdbe in se jim je hotel maščevati, je križarjem za kompenzacijo in odplačilo dolga ponudil napad na Zadar, delitev plena, obogatitev. Del vitezov je pristal, manjši del se je raje peš odpravil čez Dalmacijo proti Palestini. Rimski papež je ostro protestiral: posvaril je doža in viteze, da bo preklet, in izključil iz krščanskega ■ občestva vse, ki bodo kot kristjani napadli krščanski Zadar. Kot vedno v takšnih »političnih dogovorih in kupčijah« je tudi tokrat zmrzal denar in ne papeževo svarilo. Križarji so z morske strani napadli Zadar in ga čez nekaj dni zavzeli. Bilo je to davnega leta 1202, Niso ga samo uničili, podrli obzidje, pobili skoraj vse moške in posilili ženske, marveč so v njem tudi prezimili ter se tudi med sabo nekajkrat spopadli ■ križarji so napadli pohlepne Benečane, ti pa so jim vrnili milo za drago. Križarji, ki so medtem prišli po kopnem do Zadra, so hoteli s kopnega napasti mesto in pomagati bratom po orožju na ladjah, a so pred mestom naleteli na viteze templjarje. Z njimi ni bilo šale: njihov red je bil utemeljen 1118. in 1128. potrjen na cerkvenem zboru v francoskem kraju Troyesu, Njihov duhovni vodja je postal benediktinski menih Bernard iz Clairvamca, ki je zanje sestavil tudi znamenite viteško-meniške Predpise. Louis Charpentier je v knjigi Skrivnosti templjarjev opisal skrivnostni odhod devetih vitezov v Jeruzalem. Prostore za svoje bivanje so dobili na terenu Salomonovega hrama, Tam so menda kopali po kleteh in iskali ali Skrinjo zaveze, Deset božj^ zapovedi, Sveti gral... Kaj so od- krili, našli in prenesli v Evrol ipo, 1, vse do danes nihče ne ve ... V zadnjem času se je pojavilo več knjig, ki trdijo, da so vitezi našli svitke, ki opisujejo drugačno zgodovino, krščanske cerkve in v njej Jezusovo vlogo. Z leti so nastali v Sveti deželi trije vitežki redi: vitezi svetega Ivana oziroma ivanovci, iz katerih so kasneje nastali malteški vitezi, templjarji, varuhi svetega groba ali »hra-movci« ter tevtonski vitezi, v glavnem rekrutirani iz plemičev nemških dežel. Templjarski pravilnik je bil zelo strog in natančen, določal je molitve: zjutraj, ko so vstali, so morali zmoliti 26 rožnih vencev, pred vsakim obrokom pa po 60 rožnih vencev. Jesti so morali molče, trikrat na teden so dobili meso. Vsak vitez je lahko imel največ po tri konje, pri tem pa ni smel na lov... Na čelu bratstva je bil mojster. Sledili so mtendant, maršal, poveljnik jeruzalemskega templja, poveljnik mesta Jeruzalem, poveljnik Iri-poUja in Antiohije, komtur zgradb, poveljnik vitezov. Th so bili še preprosti bratje in bratje - bolničarji... Njihovo geslo je bilo: Ne zase, gospod, ne zase, marveč za slavo tvojega imena... živimo in se borimo. Vitezi so ob vstopu v red prisegli na siromaštvo, čistost in poslušnost. Templjarji, ki so ustavili križarje pred Zadrom, so bili povratniki iz prvih treh križarskih vojn in so se vrnili v Evropo, da bi razširili svoj politični, predvsem pa gospodarski vpliv: postali so namreč zelo bogati, saj so vitezi, ki so vstopali v red, poklanjali redu svoja posestva z gradovi in tlačani vred ... Bili so ostriženi do golega, viteška pravila so jim dovoljevala nositi brado in brke. Strogo so se mor^ izogibati stikov z ženskami, niti svojih žena, mater in sestra niso smeli poljubljati. Templjarji niso samo spretno trgovali z denarjem (prav oni so uvedli moderno bančništvo v Evropi), marveč tudi z ideolc^jo: negovali so stike z islamsko m judovsko kulturo. Poznali so antibiotike, po Evropi so začeli graditi gotske cerkve „. Templjarski red je bil razdeljen v tri oddelke, V prvem so bih bratje vitezi. Nosili so bele plašče z rdečim križem. Drugi oddelek so sestavljali vodniki, strežaji in konjarji. NosUi so rdeč križ na rjavih plaščih, V tretjem oddelku so bili duhovniki. Nosili so rdeči križ na zelenih plaščih. Bili so častni. Varovali so romarje na poti v Jeruzalem, zato so križarjem pred Zadrom svetovali, da mirno nadaljujejo pot. Ponudili so jim varstvo na poti in celo potnino. Nekateri križarji so oboje zavrnili, hoteli so napasti Zadar in se polastiti mestnega bogastva, zato so jih templjarji pobili. Takrat so imeli'templjarji že svoje domovanje v utrdbi Vrana nad Zadrom. Od tam so se širili na sever prišli so do Ptuja (ptujska mestna zastava je bela z rdečim križem, spomin na templjarje), v Jeruzalem (tukajšnja pokrajina jih je spominjata na F^lestino, zato so jo tudi nasadili z vinsko trto) in vse do Sobote, v Selo in dalje v Szekesfehervar, do Dunaja, Prage in na Poljsko ... Kakor pozna Evropa »jantarsko pot«, ki gre ob Baltika do Jadrana, tako gredo templjarske sledi od Jeruzalema v Sveti deželi do Jeruzalema v Slovenskih goricah in dalje. Med svojim vrhuncem so imeli templjarji v posesti 9000 gradov in utrdb ter mest v Evropi Tako ni nobeno naključje, da sem med brskanjem po templjarski preteklosti naletel na zapise o prekmurskih , templjarjih, V Selu na Goričkem naj bi nastal tridelni leseni oltar s templjarsko motiviko, Ivan Zelko je v Zgodovini Prekmurja (Pomurska založba, 1996) opisal zelo star oltar iz Sela v Prekmurju, ki so ga 1864 prenesli v Budimpešto. Oltar se je zapirat z dvojnimi krilnimi vrati. Na notranji strani vratc je slika - Sv. Trije kralji pridejo počastit Jezusa - in na isti sliki gleda iz ozadja na Jezusa in sv. Tri kralje redovnik - templjar v rdečem plašču in modro-zelenkasti kapici. TUdi na drugi strani je naslikan v ozadju redovnik - templjar, v rdečem plašču in z modro-zeleno kapuco. Na sliki moremo videti, da ta redovnik spi. Ima namreč zaprte oči in je videti mlajši od onega, ki je naslikan ob sv. Treh krajih. Kajti redovnik na sliki sv. TTeh kraljev pazljivo gleda m je videti starejši. Ima namreč nekoliko sive lase. Pripovedujejo, da so to cerkev zgradili templjarji, ki so takrat bivali v Soboti z namenom, da bi mogli maševati, ko so hodili v Selo na oddih. Avtor je sam dokazal, da na sliki nista templjarja, hospitalca, marveč ivanovca. Oni so namreč nosili rdeče plašče z belimi križi Kasneje, ko sta francoski kralj Filip Lepi in rimski papež uničila templjarski red (1314), so ivanovci prevzeli njihovo, templjarsko bogastvo, čeprav je večina dragocenosti izginila. Motive zelenih ljudi pa sta pisca Hiramovega ključa Christopher Knight in Robert Lomas našla v škotski cerkvi v Rossljmu - torej keltski lik, ki predstavlja plodnost. In tako se zgodba nekako sama po sebi zaokroža Prekmurje je bilo v preteklosti zanimivejše, privlačnejše in »sodobnejše«, kot je danes. Morda zato, ker se »zgodovinsko« ni navezalo na moderno evropsko preteklost, Grad pri Gradu bi najbrž lahko dal še več odgovorov na retorično vprašanje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Templjarji, ki naj bi prišli v Grad 1275, so samo eden od smerokazov, potovanje v njihovo smer pa je obenem tudi že cilj. Papež Janez Pavel II. je pred kratkim v imenu cerkve prosil za oprostitev grehov, kot so bili križarske vojne, inkvizicija in diskriminacija žensk, vendar pri tem ni oprostil križarjem, ki so napadli in 1202. letaumčili Zadar. Ameriški producent je prepričan, da je tako našel pravo temo za dobro filmsko zgodbo, vedno aktualno, ker govori o nespo- razumih med dobrim in zlom. Branko Šomen april 2000 Pe" VESTNIK 24 Veliko priznanje za Petišovčanko BUo je nekoč. V soboto so odpeljali dekletovo balo, v nedeljo pa je bUa cerkvena poroka v njeni župniji. Iz cerkve so odšli na njen dom, kjer sta ženin in nevesta ostala do polnoči na gostiji, ki so jo pripravili njeni starši, potem pa sta se z nekaj svati odpeljala na ženinov dom. Tam pa je bila gostija, ki so jo organizirali ženinovi starši. Mati je tik pred odhodom, ki ga je spremljal jok, izročila svoji hčerki, ki je odhajala za vedno z doma, še zadnjo popotnico - potico. V Petišovcih so rekli po ma- »tfr s f-- ■ Fumo oziroma potico v podobi deteta so nekoč matere izročala hčerkam, ki so za Vsakoletno streljanje z mažnarji poteka že osemdeset let pri Golnarjev! kmetiji, žegnanje velikonočnih jedi pa pri vaški kapeli, ki stoji ob Ajlečevi domačiji. O običaju nam je pripovedoval starosta tega obreda 73-letni Jožef Golnar. streljanje IZ moznarjev v Seliščih J K i džarsko temu pekarskemu izdel- vedno odhajale na novi dom, s čimer so jim _ nekako »dajale na znanje«, da si čimprej kU - ilUllO. želijo vnučke. K,-'-'.?' Fumo (potica) na poti v Pariz s '9, i. ■'M -44 ;.'V 4; »V našem kraju so pekli fumo in jo dajali hčerkam, ki so se poročale, tja do 1930. leta,« nam je povedala Helena Vida iz Petišovec. Dobro se spominjam tudi, kakšne oblike je bila ta potica in kako je bila narejena oziroma spečena, čeprav je jaz tedaj (še) nisem pekla. Sem pa zamesila testo in spekla fumo 1992. leta. Nekaj po spominu, nekaj pa po nasvetu starejše sovaščanke. K peki pa me je spodbudila sodelavka muzeja iz Nagykanizse gospa Edit Kerecseny, ki je v našem kraju raziskovala ljudsko dediščino.« Helena Vida je vzela ustrezno količino kakovostne gladke moke, kvas, sol, jajca, sladkor, mleko in mast ter zamesila testo. Potem ga je razvaljala in razrezala na tri enake dele. Na vsakega je dala nadev: zmlet mak in rozine, nato je vsakega posebej zvila v potice in iz jih spletla kito. Iz »ostankov« testa pa je spletla še majhne kite (kitice), ki pa seveda niso imele nadeva, in z njimi ovila [ali povila) potico. Iz testa je naredila tudi očke, nosek in usteča ... Šele zdaj le dala potico v pekač, velik približno 40 krat 30 centimetrov. Gotova potica je bila videti kot detece. »Jaz sem pekla prvo potico, da sem se malo preizkusila v peki. Moje davne prednice pa so jo pekle za neveste. Pomenila je rodnost. Na nekdanjih gostijah, ki so včasih trajale tudi tri dni, so tako potico oziroma po naše fumo drugi dan gostije v šaljivem programu .krstili’, nato pa so jo razrezali in pojedli,« še spominja Helena Vida, Le kako bi se ne, ko pa je bila na več gostijah ne le kot svatovalka, ampak tudi kot kuharica. - Zdaj, po 1992, letu, ste spekli več potic, imenovanih fumo, mar ne?« »Mislim, da jih je bilo osem. V letošnjem februarju sem spekla fumo brez nadeva. Madžarski muzej jo je poslal na vseevropsko razstavo figuralnih potic, ki bo oktobra v Parizu, od tam pa se bo razstava preselila v Tokio, nato pa v New York. Vesela sem, da bo Zakaj so matere izročale fumo odhajajočim hčerkam? moja potica potovala po svetu. Da pa bi se ohranila, so jo konzervirali.« Helena Vida iz Petišovec pa se ne spozna samo na kuho in peko, ampak je tudi velika ljubiteljica ročnih del. Je v skupini petišovskih žensk, ki ves prosti čas porabijo za pletenje oziroma vezenje. Z leti se je nabralo kar lepo število prtov, prtičkov, predpasnikov ... Nazadnje so Petišovčanke razstavljale v Ljubljani. Š. L. SOBOČAN - ^4 * X Polnjenje možnarjev opravlja kanonar Jože Golnar, opazuje pa ga prihodnji kanonar. 73-letni Jože Golnar kontrolira postavitev možnarjev, ob tem pa daje v zažigalne luknje smodnik za vžig pri streljanju. Moška družba je pripravljena za odhod na strelišče. in J 'v.':' *^li ■ TTi 3 rt V caa£H^ . 'l ' Vi 4^' f h ' ul Helena Vida porabi ves prosti čas za pletenje in vezenje in z leti se je nabrala dragocena zbirka, ki seveda ni za prodajo, ampak za domačo hrambo in razstave, - Foto: Š. S. ■■■ ■ ■ v X r Olj ii il'! »Streljanje z možnarji je moral vedno nekdo nadzirati. Rekli so mu kanonar, kot da bi streljal s kanoni. Zanimivo je, da je bila pred mano več kot trideset let kanonarka Katarina Lasbaher. Ženska je vodila streljanje zato, ker so bili v času prve svetovne vojne ,dedi’ (moški) v vojski, Kanonar mora poskrbeti za nakup smodnika in seveda nadzorovati celoten postopek streljanja, da je kar najbolj varno. Kolikor mi je znano, se v vsem več kot 80-letnem obdobju ni zgodila niti ena ■M i i,*! . * I nesreča. Povedati pa moram, da mora moznarje, mi jih polnimo 18, od najmanjšega do največjega, napolniti s smodnikom kanonar, kajti od tega je odvisna varnost. Če bi možnar napolnili s preveliko dozo smodnika, mi smo rekli štor pulfer, bi lahko možnar razneslo. To se je v preteklosti pogosto dogajalo. Ne pri nas, kot sem že povedal, smo doslej odnesli brez nezgod, pač pa drugje. Do tega je prišlo, če so bili polnilci možnarjev nepoznavalci delovanja smodnika, včasih pa je bila vmes pijača, alkohol,« april 2000 I VESTNIK 25 X I I Pen---------------- Taborniki murskosoboškega ro- ’ da Veseli veter so se v soboto, 15. | aprila, po dolgem času ponovno * predstavili javnosti sredi prek- . murske prestolnice, na Trgu zmage, Postavili so nekaj šotorov in delili propagandni material. Tre- | ba je priznati, da so si obetali precej večji odziv, predvsem mladine, potencialnih novih članov ta- | bornlške organizacije. Kljub | temu je bila udeležba Članov roda | zadovoljiva, enako tudi izvajanje | zastavljenega programa, | *»»»•.. Taborništvo zda ■ v Ko poči, se tudi pokadi... Bum, Bum Ko je bil smodnik v vseh 18 ponovi, ko je konec blagoslova možnarjih, jih je Jože zadelal s jedi ob vaški kapeli, ki je od časopisnim papirjem. Tildi z strelišča oddaljena 300 metrov. -^1 Vestnikom in Penom, seveda In kako pridejo do smodnika? tistim, ki so ga že prebrali. V »Tega nismo nikoli povedali niti preteklosti, ko ni bilo papirja miličnikom, ki so nas preganjali niti toliko, da bi si lahko obrisali po drugi svetovni vojni. Takrat r.,., so smodnik pokrili s suhim je bila težnja, da bi se taki listjem ali suho travo. To je običaji, ki so povezani z vero, potrebno storiti zato, da ostane izkoreninili. Imeli smo srečo, da v delu prostora v možnarju sta bila pri Sv. Juriju dva mi- med smodnikom in poznejšim ličnika, sedaj rečemo policista, nabijanjem s suho glino ali z človeška. Prišla sta vedno ta-zdrobljeno opeko zračni pros- krat, ko smo že končali streljati, tor. Od tega je odvisen pok, kar nikoli prej. Oba še živita, zato je glavni namen streljanja z jima hvala. možnarji. Bolj zavzeti so bili mlajši, ki Za varnost je pomembno, da bi se radi pred predstojniki se možnar nabija z lesenim izkazali. Te smo preganjali klinom, da ne pride do iskrenja tako, da smo streljali najprej mi, in nato do vžiga smodnika in na drugem koncu pa druga eksplozije. skupina. Ker so takrat miličniki I Ko so možnarji nabiti, jih hodili peš, so imeli kar veliko razvrstijo ob cesti po velikosti. skrbi, da bi nadzorovali po- od najmanjšega do največjega, kanje po naših bregovih in rav-To delo opravljajo mlajši možje ninah. Kreativna delavnica pod vodstvom Petre in Gabrijele je navdušila vse, ki so se preizkusili v ročnih spretnostih. Izdelovali so izdelke iz naravnega materiala (veje, listjepapirja, risali in barvali taborniške simbole* in marsikaj drugega. Vsekakor aktivnost, ki jo je potrebno ponoviti jeseni, ob tednu otroka, ko soboški taborniki aktivno sodelujejo pri organizaciji te prireditve. Ob kreativni delavnici so se mlajši lahko zabavali z družabnimi igrami, ki so bile tudi v parku. S pomočjo igre lahko otroke naučiš marsikatere taborniške veščine in v to vložiš najmanj truda, saj se pogosto otroci niti ne zavedajo, da se učijo. in fantje. Kanonar, v tem pri Seveda so nas zasliševali. meru Golnar, pregleda, ali so kako smo prišli do smodnika, možnarji postavljeni tako, da Tega jim nikoli nismo izdali, jih ne bi obrnilo, in napolni Povem lahko le, da nikoli nismo luknje za sprožitev s smodnikom. V tem času fantje pripravijo ogenj, v katerem raz- TRG ZMAGE POLN ostali brez njega. Če ga ni bilo dobiti ali smo ga imeli premalo, smo si ga izdelali iz solitra, ki žarijo kušare, ki jih imajo na- smo ga nastrgali s propada-sajene na dolgih raglcah, da so jočih hlevov, ki so bili zidani z ob prižiganju smodnika v luk- opeko, žvepla v prahu in oglja, njici možnarja v čim varnejši ki smo ga pridobili iz lesa razdalji. krhlike. Ker doma narejen Streljanje se začne, ko pride smodnik ni bil tako eksplo-župnik blagoslovit velikonočne ziven, smo ga mešali s pravim. jedi. Včasih se je pripeljal s Denar za smodnik smo po- kočijo, danes pa se je njihov birali po vsej vasi. To so op-župnik Štefan Grabar pripeljal ravljali od nekdaj otroci, tako je Taborniki praznujejo 22. aprila dan tabornikov. Ker je njihova dejavnost povezana z naravo, imajo tudi praznik dan Zemlje za svojega. V skladu s tem so po končani akciji počistili bližnjo okolico kraja prireditve in niso mogU verjeti, koliko cigaret ljudje odvržejo tla, četudi imajo koš pred sabo. Čeprav so vedeli, da bodo že čez dva dni na Trg zmage ponovno kupi ogorkov, jim ni bilo žal časa za čiščenje! ACI varno V taborniškem življenju je zabave vedno dovolj. Taborništvo je način živ-Ijenja, ki ga mladi spozna- z železnim konjičkom. Streljanje v pozdrav se začne z najmanjšim možnarjem in traja do največjega. Enako se 22. UMjinim THIJIHIIIOV tudi letos.« Uo -to r ! K žegnanju v Seliščih nesejo samo ženske In otroci. I skozi družabna srečanja in različne preizkušnje. Tako se spletajo prijateljstva, ki trajajo vse življenje. ■ 'T- Besedilo in fotografije: LUDVIK KRAMBERGER o < april 2000 VESTNIK 26 po Pen tepanje Sem Uroš Hakl. MED KROKODILI IN Po končani gimnaziji sem se odločil za študij defektologije v Ljubljani (tretji letnik). Rojen sem vSoboti in vse živOenje Sobočan. To moje potovanje v Brazilijo je bila zdaj že druga destinacija v Južni Ameriki. Lani sem prepotoval Čile, Urugvaj in Argentino. In Še grem dol. Nekaj ima ta Južna Amerika v sebi, kar se kaže predvsem v ljudeh, ki so neverjetni. Po mojem je to od sončka. Temno zagorel domačin iz Pocona si je s kazalcem pomenljivo popravil svoj zdelani slamnik višje na čelo ter nas z mešanico začudenja in nezaupljivosti počasi pogledal. Tri slovenske glave, od katerih je ena molela skozi stransko steklo nekdaj snežno belega, a zdaj temno prašnega golfa in v polomljeni portugalščini spraševala, kje se pride na Transpantaneiro, so se mu brez dvoma zdele čudaški pojav. A nas je kljub temu pravilno napotil. Po Poconu, majhnem mestecu, nas je čakala Transpantaneira, edina cesta, ki se zajeda Ji p f Naš prvi sončni zahod. V ospredju pokončno mravljišče, kakšna so po vsem Pantanalu. Negiben kajman se mimo sonči ob zaraščeni mlakužt Prvi krokodil, ki smo ga zmotili, ko je mimo plaval po rjavi reki, polni piranj. A- Naš šotor ter v ozadju hišica kmeta, ki nam je dovolil, da smo prvo noč prespali na njegovem dvorišču. I Močvirja so levo in desno od Transpantaneire. • I J Značilna viseča gnezda majhnih rumeno-črnih ptičev. f7- Sonetu zahod Nič kaj prijazno nas ni pogledala tale tonska žival, ko »mo z avtom zmotili njen vsakdanji mir. Na srečo smo jo odnesli brez zvite pločevine. Značilni prebivalec Pantanala z veliko črno golšo in Naš vodnik čolna je Imel neverjetno srečo. Na rdečim trakom pod njo. Domačini mu pravijo kar tu-ju- I 'Ibcan trnek je ujel kar dve piranjL ju- VESTNIK 27 po pc^n tepanje april 2000 Ih PIRANJAMI *! POZDRAVIL NAS JE PONIREK Po skoraj tri tisoč prevoženih kilo metrih, enem zamenjanem avtu, ki nas je pustil na cedilu že 200 km iz Rio de Janeira in tako povzročil, da smo našo drugo noč v Braziliji prespali kar na avtocesti, po 2-milij’ onskem Belo Horizontu, kjer smo se srečali s slovensko izseljenko Ano, po umetnem glavnem mestu Brasilia, ki ga je dal predsednik Kubitschek postaviti sredi puščave v pičlih treh letih in predstavlja enega največjih utopičnih muzejev arhitekturnih idej na svetu, in po slikoviti brazilski pokrajini, kjer se nebo za obzorjem meša z rdečo prstjo, nepreglednih poljih, posejanih s sojo in kavo, tropskih pragozdovih, številnih majhnih in velikih mestih ter planotastih osamelcih, smo prispeli na Tran-spantaneiro. Bolje rečeno, prispeli smo v Pantanal, Terra de Ninguem I S" .>1 Sonce je že počasi začeto toniti, ko smo se s čolnom odpravljali z lova na piranje. ali nikogaršnja zemlja se razprostira na površini polovice Francije ob bolivijsko- paragvajski meji. Ima le neznatno število prebivalcev in nobenega mesta. Razdalje so tako ogromne, da se redki prebivalci naokoli prevažajo z motornimi čolni ali majhnimi letali. In edina cesta, ki se od Pocona, majhnega mesteca, zajeda 145 km v Pantanal, je Tran-spantaneira s svojimi 118 lesenimi mostovi. Ravna, prašna in luknjasta. Pred rampo, kjer smo morali plačati nekakšno vstopnino, smo izstopili iz avta in si pretegnili naše polomljene hrbte in obolele ritne mišice. Vse okoli nas je čivkalo, kričalo, pelo, krulilo in tulilo. Hua, tu smo. Namenjeni v spopad z divjino. Naš golf, mi in vegetacija, ki je polna visokih trav, lijan, rumenih cvetov in drevja čudnih oblik, še najbolj spominjala na travnato džunglo. In pa seveda krokodili in piranje ter komarji, na katere nas je opozarjala že Ana v Belo Horizontu. Prvih nekaj kilometrov se ni zgodilo nič pretresljivega, Potem pa nas je na lesenem obcestnem drogu pričakal temno rjav ponirek in nam zaželel dobrodošlico. »Uau! Glej ga! Kako'je lep!« Kar nismo se mogli načuditi naši prvi živalci. A ponirek je le nalahno razprl krila in izginil, še preden smo si ga lahko pobliže ogledali. Kraval, ki smo ga zganjali, mu nekako ni bil najbolj všeč. Malce naprej smo zagledali jato črnih mrhovinarjev, ki so ravnokar začeli načenjati mrtvega konjar Tik nad nizko travo je priletela kot puščica tanka bela čaplja. Pokrajina je prepredena z rečicami in močvirji, ki v deževnem obdobju prestopijo bregove. Po 60 km in nekaj desetih lesenih mostovih, ki so zbiti le iz desk, med katerimi zijajo ogromne luknje in so od Danija zah- tevali prave mojstrske šoferske spo- gozdom. Ko smo majhno zagorelo sobnosti, smo prispeli do ene večjih Indijanko povprašali, ali lahko pre- rek. Pousadi, ki sta ležali na vsakem povedala le to, da moramo počakati bregu reke, sta samevali, Thristične njenega moža. Bomo pa počakali, sezone je bilo že davno konec. Bližalo Prišel je čez dobre pol ure. In pred se je deževno obdobje. V reki smo zagledali prve krokodile. Kot zeleni psov. hlodi so mirno plavali po reki ali se sončili na bregovih. ■ I,'' s PRVO NOČ SMO PRESPALI KAR NA DVORIŠČU Odkrito moram priznati, da sem se .7^ t v Brazilijo podal z dobršno mero skepse. Navsezadnje spada država v t. i. tretji svet, brezposelnost je porazno visoka, politiki skorumpirani, policija brutalna, okolice velikih mest pa so posejane s favelami, barakarskimi naselji, ki jim vladata trgovina s kokainom in orožje. In glede na stvari, ki sem jih prebral, sem si pač ustvaril temu primerno mrakobno sliko tudi o prebivalcih. A sodbe so bile popolnoma zgrešene. In preuranjene.. Brazilci so eni najprijaznejših in najuslužnejših, veseljaških, odprtih ..., ljudi, ki sem jih kdaj srečal. Pa naj si bo to kakšen carioca, prebivalec Rio de Janeira, ki nam je po desetih minutah pogovora ^a opisati, ponudil svoje skromno prebivališče. ali skromen kmet sredi Pantanala, ki nam je odstopil del svojega dvorišča, da smo na njem postavili šotor in skuhali večerjo. Ker smo se odločili, da bomo skušali priti še malce naprej od reke bomo stvar nekoliko uredili z ognjem, s krokodili ter poskušali prespati Dračje smo nabrali v gozdu, ki je nekje na prostem, smo kar hitro obdajal hiško, a tudi to ni kaj prida krenili. Majhna lesena hiška je ležala pomagalo. Edini izhod je bila na hitro Eden od 30 mostov Transpantaneire. Ta je bil še v *dobrem< stanju, a bi se čez njega le s težavo prebili brez vsaj dveh - navigatorja in šoferja. dobrih 500 m od Transpantaneire, sredi travnate savane, obdana z spimo na njihovem dvorišču, je ta njim se je gnalo krdelo besno lajajočih Dvomim, da bomo tukaj prespali, sem razmišljal, varno zaprt v avtu, ki so ga obkrožali renčeči psi. A Širok nasmešek Indijanca, poln zdravih belih zob, je pričal nasprotno, »Seveda! Ni problema! Samo hrane vam ne damo!« je bil odgovor na že prej zastavljeno vprašanje. No, hrane smo itak imeli poln prtljažnik. VROČINA Temperature v Pantanalu so peklenske. No, ne mislite, da nismo uživali, še posebej, ker je bil konec decembra in je doma pridno snežilo. Podnevi se temperature gibljejo okrog 40 stopinj, ponoči pa pade temperatura največ za 15 stopinj. In ko začne sonce zahajati, pridejo na pla- Za uspešno ribarjenje piranj potrebuješ le bambusovo palico, kos najlonske vrvice in meso ter seveda obilo sreče, da »zategneš* ravno pravi trenutek. Domačini so pri tem pravi mojstri. Kot vidite tudi ženske. no najštevilčnejši prebivalci pokrajine. Komarji. Prizor se skorajda ne Zrak se napolni z brenčanjem in rojenjem. Povsod so. Anina opozorila, naj si nakupimo sredstva proti njim, so bila odveč. Bolj smo se mazali, bolj so nas pikali. Trenirke in puloverji niso kaj prida zalegli. Mislili smo, da opravljena večerja m varno zavetje našega malega šotora. Naš gostitelj se je samo sladko smejal našemu opletanju z rokami in praskanju ter pri tem zavzeto ponavljal: »Mujto mosquitos. Mujto!« Njega zlobni krvosesi, pa čeprav so mu tudi po trije sedeli na obrazu in je imel ponošeno flanelasto srajco odpeto skoraj do popka, niso mč kaj motili. Večerja je bila že skorajda standardna. Avokado, ki smo ga skupaj z česnom in začimbami namazali na sladek brazilski kruh, za predjed m potem makaroni s prehvom. Hrano smo na hitro zbasali vase ter se pobrali v šotor. Niti ostankov večerje nismo pospravili. In iu so se muke, ko smo že vsi upali; da jih bo konec, šele začele. Najprej smo se skoraj tri četrt ure ukvarjali s pobijanjem komarjev, ki so nekako našU pot v šotor, nakar smo ugotovili, da se je pokvarila zadrga mrežastih šotorskih vrat, to pa je pomenilo, da bomo morali noč preživeti nepredušno zaprti. Nekaj časa je še šlo. A potem so naše sape naredile svoje. Ležali smo v samih spodnjicah in se potili kot še nikoli v življenju. Spalna vreča se mi je v dobri uri spremenila v miniaturni bazenček in v ušesih se mi je nabirala voda. Na stropu šotora se je nabiral kondenz. Zaspali nismo še dolgo v noč. In preostalo nam ni nič drugega, kot da smo poslušali prečudovito nočno petje narave in pse, ki so se med premetavanjem loncev mastili z ostanki naše večerje. april 2000 — P©n VESTNIK 28 RELOMNO JE BILO LETO 1948 (ALI TAM NEKJE) M«.'. p.' LEJPI .BS ■"J I SPIU 11 1 ,r|i 5 I bil: ?L ___ ••‘dtUBjR ■ VILI ŽIŽEK trdi, Bi da je eden od pomembnih obredov »lej po spilo vcev ■ objemanje enega najbolj častitljivih hrastov v Fazaneriji. Gre namreč za »vogenjeno« drevo, ki ga je treba potisniti ■ nazaj, da bo spet ravno, To so počeli pred 40 leti in to počno tudi danes ... I Danes je lejpi špiu v domeni sedmerice, med katerimi je s 25 leti staža najstarejši VILI ŽIŽEK (levo). Kontrolira VLADA ROŠKARJA, ki skuša spraviti žogo čez t,33 m visoko mrežo. Pravilo o višini nn*eže (kot vsa druga) si je izmislil že omenjeni Krančič. >KEPN1* je izviren izraz za volej, s katerim napada VLADO BANKO. V ozadju GEZA FARKAŠ, ki mu kot novincu v družbi lepih igralcev za zdaj dovolijo zgolj na zadnjo črto »bojnega polja*. če bi želeli zadevo posloveniti, bi dejali LEPA IGRA, ampak klasično prekmurskih stvari ne gre siliti z uradnim jezikom. Iz preprostega razloga, ker tudi LEJPI ŠPIU ni nič uradnega in za Slovenijo značilnega. L-™**-' ^^B še več: prevoda ni, ker je ta tradicionalni [sprostitveni in tekmovalni) šport zaščitna znamka naše pokrajine, natančneje Fazanerije, enega najlepših delov Sobote. Tam se z igro ukvarjajo že od leta 1948 (morda tudi 1949, ne ve se natančno). S somišljeniki jo je začel danes 84-letni LUDVIK KRANČIČ, sodelovali pa so številni znani Prekmurci, na ta ali । ■ oni način povezani z nogometom, posebej z NK MURA, Pet desetletij ' nekakšne nogometne odbojke je obdobje, s katerim se ne morejo ___________________ ,.-T- l' pohvaliti nikjer v državi, bojda pa so pravi mojstri igre v Evropi predvsem W na Češkem, drugje pa v Aziji, Tudi naši zanesenjaki so pravi tekmovalci, 'O saj so med drugim premagali splitski HAJDUK pa tudi reprezentanco 'fl nekdanje Jugoslavije, v času, ko jo je v 80. letih vodil trener IVICA OSIM. Lepo bi bilo, če bi se uspehom ekipe, ki igra lejpi špiu, kmalu pridružili tudi tisti pravi Murini nogometaši... BOP, foto: NANOV R Pa naj še kdo reče, da lejpi špiu ni zahteven r- I > šport. Ni ga I brez žogobrcarske I tehnike, hitrosti, vzdržljivosti in j koordinacije gibov. Kot pri ' - BRANKU MIHOUČU. ■ J' beseda je del klasičnega lej-pošpilovskega besednjaka... ANDREJ HORVAT izpričuje svojo zagretost za nogometno odbojko s tem, da se še niti ni čisto pripravil (trenirka v roki), pa že brca. Kot nekoč znani Avstrijec Mojster >glavonteta< MILORAD RADULOVIČ [opazuje ga pisec teh vrstic) ta hip gotovo rOkL - tudi ta ne misli na »špricer*, hladno pivo ali kakšno tretjo podobno vrednoto. Ampak v starih dobrih časih je bila po koncu sezone velika »fešta* - vedno takrat znamenitega 22, decembra. Slavili so na letališču, pri Zvezdi, v Brezovcih ... kakor je pač naneslo, Najmiting pa je bil pri Šinjoru, ko se je vino pilo kar iz čevlja! VTSTNIK as Po" april 2000 Koledar Imena mesecev - od kod izhajajo Januar je dobi! ime po enem največjih rimskih bogov, Janušu. Imel naj bi dvojno vednost: Vedenje o preteklosti in prihodnosti. Zato so ga Rimljani upodabljali z dvema obrazoma, obrnjenima v nasprotni si smeri, Ta bog je imel še več drugih vlog. Na primer to, da je imel moč nad nebom in zemljo, Februar je dobil ime po besedi februo, to pomeni po latinsko čistim, očiščujem se. Marec po bogu vojne Marsu. April po latinskem glagolu aperire ■ odpirati se. Rastline v tem času odpirajo svoje cvetove. Maj je po vsej verjetnosti dobil ime po rimski boginji rastlinstva Maji (Maiaj. Zaradi časovne razlike med rimskim koledarjem in sončnim (solarnim) letom je papež Gregor XIII. leta 1582 reformiral koledar in odločil, da bo 5. oktober tega leta 15. oktober. S tem je dosegel, da je koledar ustrezal kroženju Zemlje okrog Sonca. Takrat je bi uveden tudi, vsaka štiri leta, 29, februar. S tem je bil koledar popolnoma izenačen s solarnim letom. Pravoslavne cerkve Rusije, Ukrajine, Bolgarije in Srbije takrat niso prešle na Gregorijanski koledar. Zato se razlika med uradnim koledarjem in koledarjem teh cerkva vsako stoletje poveča za en dan. Še lansko leto je bila razlika med tem koledarjema 13 dni, že prihodnje leto pa bo torej za en da večja. Različni koledarji Svetovni koledar, ki izhaja iz zahodnega (krščanskega) koledarja - našega torej - je stopil v svoje tretje tisočletje (nekateri trdijo, da se to zgodi šele 1 januarja 2001, in imajo verjetno prav). Vsi narodi in vere pa let ne štejejo po našem koledarju, ampak imajo svojega. Oglejmo si jih nekaj: Židje: za njih je naše leto 2000 leto 5761 hebrejske dobe (po bibliji naj bi bil to začetek sveta). Mohamedanci: leto 1421 islamske dobe. Antični Rimljani: leto 2753 - ustanovitev Rima. Dioklecianov koledar: leto 1717, začetek tega koledarja sega v dobo krščanskih mučenikov, v Etiopiji (pa tudi v Egiptu) ga uporablja koptska cerkev. Nabonasarjev koledar: leto 2749. Ta koledar je vpeljal antični zgodovinar Ptolomej, imenuje pa se pb najstarejšem babilonskem vladarju. Starogrški koledar: leto 2312 (po dinastiji Seleukidov, ki je vladala v Mali Aziji tri stoletja pr^d Kristusom), Kitajski koledar: leto 4637 .Japonski koledar: 2660, Indijski koledar: leto 1922, Koledar olimpijskih iger: leto 2776 (začetek prvih iger) Današnji gregorijanski koledar je nastal po reformi julijanskega koledarja (po Juliju Cezarju}. Torej se imamo za današnji koledar zahvaliti Rimljanom. Rimljani so imeli do 7. stoletja pred našim štetjem leto z desetimi meseci, ki je imelo 360 dni. Vrstni red mesecev je bR takšen: marec, april, maj, junij, kvintilis, fpeti mesec}, sekstilis (šesti}, september (sedmi}, oktober (osmi}, november (deveti}, december (deseti}. Leto Rimski kral) Numa Pum-pilij je dodal v 7. stol, pred Kristusom pred marcem še meseca januar in februar. Zadnje stoletje pred našim štetjem, leta 43, pa je car Avgust mesec kvintilis preimenovat v Julij, po Juliju Cezarju, mesec sekstilis, pa po sebi, v avgust. Od takrat imajo meseci današnja imena s tem, da meseci od septembra do decembra ne nosijo več imena po vrstnem redu kot prej, kajti zdaj je september (sedmi} postal deveti mesec po vrsU, oktober deseti itd. 2000 Pomlad se je začela 20, marca ob 8, uri. Poletje se začne 21. junija ob 3. uri 48 min. Trajalo bo več kot 93 dni in se začne tedaj, ko je Sonce na severni polobli najbolj oddaljeno od ekvatorja. Začetek poletja imenujemo poletni solsticij: dan je najdaljši, noč najkrajša. Jesen se začne 22 septembra ob 19. uri 26 min,, ko bo sonce nad ekvatorjem in bo prehajalo v južno poloblo. Takrat nastopi jesenski ekvinokcij - jesensko enakonočje. Jesen bo trajala 90 dni. Zima se začne 21. decembra ob 14. uri 3 mm Tedaj bo sonce nad južno poloblo najbolj oddaljeno ekvatorja. To bo zimski solsticij. PRIHODNOST - sanje se že uresničujejo Pred nami je stoletje tehnoloških in biotehničnih odkritij in lepšega življenja. Odkritja in izumi, o katerih se je še pred kratkim govorilo, da so znanstvena fantastika, so tik pred zdajci, da se uresničijo in bodo koristili človeštvu. Leto 2010. Čez 10 let bo človeštvo začelo uporabljati mikroaparature: izdelovali bodo mikrorobote, ki bodo nevidni človeškemu očesu, saj se bo njihova velikost merila v mikrometrih - tisočinkah milimetra. Te naprave bodo sposobne, da se spustijo v človeški organizem, in tam, kjer bo potrebno, s pomočjo miniaturnih kirurgih ncžev uničijo rakave celice ali kakšne druge povzročitelje bolezni. Že eksperimentirajo z napravo, veliko (ali majhno) 78 atomov, česar si sploh ne moremo predstavljati. Leto 2030. Pojavili se bodo androidi: znanstveniki bodo izdelali robote, ki bodo po videzu in tudi razmišljanju povsem podobni človeku. Leto 2050. Drastično se bo skrajšal delovni dan. Relaksacija, negovanje telesa, branje in na splošno zabava bodo človekova glavna opravila. Leto 2060. Ustvarjen bo velik napredek v naravni medicini. Današnja zdravila bodo v glavnem zamenjana z zdravili, ki jih bo človek našel v zemlji ali rastlinstvu in absolutno ne bodo škodljiva. Leto 2070 (najpozneje). Iznašli bodo čisto energijo, ki jo bomo lahko koristili v neomejenih količinah in ki ne bo onesnaževala okolja. Energijo bodo pridobivali na podoben način, kot so eksplozije mase na soncu. Pri tem bodo uporabljali helij 3, ki ga bodo dobivali z Lune. Leto 2100. Železo in nikelj bodo pridobivali iz vesolja. Človek, ki se je doslej ves čas bal asteroidov, ki bi lahko zadeli zemljo, jih bo zdaj koristil kot deteče« rudnike. Iz njih bodo rudo dobivali s pomočjo posebnih magnetov. V tem obdobju se bodo po vsej verjetnosti uresničile tudi največje in najstarejše človekove sanje - nesmrtnost. Zahvaljujoč genetskim raziskavam in biotehnologiji se bo že čez kakšnih 50 let povprečno človekovo življenje podaljšalo za najmanj 15 let. Ljudje pri 60. letih bodo tako prcžni, umsko sposobni in vitalni, kot je danes človek pri 25 letih. I Od 27. aprila do 25. maja ' HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen o OVEN (21. III. - 20. IV.) bveznosti se bodo povečale, kar bo vplivalo tudi LEV (23. VII.-22. VIII.) na vaše razpoloženje. Z neko zadevo ste pretiravali. Zdaj vam bo to prišlo »domov«, zato ne bodite presenečeni, če bodo nekatere stvari drugačne, kot bi si želeli V naslednjih nekaj dneh bodite zato še posebno previdni Sposobni ste, da partnerju daste največ, kar morete, zato boste to pričakovali tudi od njega, ni pa nujno, da se bo tudi zgodilo. ahko se ukvarjate z mislijo na potovanja, kar bo prineslo rezultat. Pri poslovnih zadevah trenutno nimate velikega manevrskega prostora, zato bodite pri odločitvah objektivni in predvsem previdni. Na družinskem področju tokrat več poslušajte kot govorite, Venera prinaša neka nasprotja in negotove situacije, ki jih doslej niste poznali. Finančna situacija se bo rahlo popravila. N STRELEC (22.XI. - 21. XII.) a vidiku sprememba na poklicnem področju. BIK (21. IV-21. V.) omembno obdobje za ljubezen in odločitev v zvezi z njo. Gre tudi za zvestobo. Do izraza bosta prišla nemir in nezadovoljstvo, ki sta doslej le tlela. Zdravje kar dobro, vendar se lahko kaj zaplete zaradi nepazljivosti. Pomembno sporočilo boste razbrali le, če boste dovolj pozorni. Na splošno lahko razmišljate o nečem velikem, ker je leto 2000 vaše leto. Zato z navdušenjem naprej! D — \S •r J DEVICA J (23. Vin. - 22. IX.) inamično ozračje bo pripomoglo, da boste mimogrede razrešili nekaj zapletov in problemčkov. Srečna okoliščina bo pripomogla k umiritvi situacije. Vest vas bo zaskrbela. Razkrilo se bo na sestanku ali v družbi. Nekdo bo vplival, prijateljstvo ne bo načeto. Čas je, da svoje želje in potrebe jasno prikažete. Če boste momljali, bo takšen tudi rezultat. S stvarjo, ki se vleče, prenehajte. V w pr DVOJČKA (22. V.-21. VI.) prejšnjem obdobju ste čustveno življenje vzeli resno, D r 1 rEHTNICA J (23. IX. - 22. X.) Karte se bodo premešale, svoje vloge ne veste na pamet, zato bodite previdni. Mogoče se boste nezadržno zaljubili. Velika napetost, hiša novosti in neznana smer bodo na koncu izrisali jasno sliko. Projekt bo uresničen. Na kratkem potovanju vznemirljivo srečanje. Zaspano telo in neprevidnost ne bosta prinesla sreče. Birokracija, živci, oddaljena oseba. N KOZOROG (22. XII, - 20.1.) ajbolje in koristno bi bilo, če bi svoje želje in obnašanje prilagodili možnostim. Za dobro delo boste kmalu nagrajeni. Ovir se ne bojte, kajti imate odlične možnosti in tudi priložnosti. Poslušajte nasvet. Srečanje bo v obojestransko zadovoljstvo Denar visi v bližini, le stegniti se je treba. V neki družbi boste začutili vznemirjenost, potem pa ugotovili, da je to zaradi navzočnosti nekoga. zato si želite zdaj nekoliko več svobode in neobremenjenosti. Ste znamenje večne mladosti, zato vam ni potrebno veliko, da zaživite v polnosti. Še z nekom, ki vam bo pomagal, boste lahko ustvarili zelo pomemben cilj. Če vas bo vleklo v svet umetniškega ustvarjanja, si dajte duška. Posel ne bo šel le, če bo zmanjkalo sredstev. Če jih ne bo, ne začenjajte ničesar. opovejte si, da ne morete živeti brez ljubezni ali sanj o ljubezni. Prišlo bo do nemira. Osebam, ki so v bližini ali ki so vam blizu, dajte možnost, da povejo in pokažejo. Izogibajte se nestrpnostim. Možnost konflikta in premočnih čustev v ljubezni. V družini normalno, v poslu zapleteno in obratno. Nekontrolirani radodarnosti se izogibajte. VODNAR (21.1. - 19. II.) V RAK (22. VI. - 22. Vn.) z ŠKORPIJON J (23. X. - 21. XI.) aša samozavest in zaupanje z vsakim dnem rasteta. osebo, ki vam je všeč, se preveč poigravate. Cas je Oseba, ki vas spoštuje in ima rada, je nad tem navdušena. Kreativnost in vztrajnost bosta prišli do izraza v zadevi, za katero bi lahko rekli, da ima zvezo z ljubeznijo. Včasih pretiravate in to gre nekomu na živce. Ni nujno, da se ves čas borite sami. Včasih je dobro poslušati nasvet dobronamerne osebe ali sodelavca. Nekaj morate storiti s sabo. sicer ugoden, vendar pazite, da ne prestopite meje potrpežljivosti. Družinske skrbi bodo vplivale na vaš notranji mir in nemir. Zgladili boste stari spor. Ne zahtevajte in ne iščite nečesa, za kar sami veste, da je nemogoče. Zaradi negativnega Merkurja lahko pride na plan kakšna resnica, ki bo nekaj spremenila. Goreče besede, vznemirjenje, sprostitev. renutno živite v brezvetrju in čakate na spremembo. Veliki obljubi ne nasedite. Je preveč lepa, da bi bila izvedljiva. Ob vsem imate srečo, da trenutno bdi nad vami Mars, tako da se kakšnih večjih težav ni bati. Vsakdanjih problemov bo veliko, vendar jih boste sproti reševali. Na zabavi poslušajte srce. Koristni dogovor vas bo spodbudil k aktivnosti. Pogovor o potovanju in načrti. r RIBI (20. II. - 20. III.) rihaja nekoliko težje obdobje, ker se ne morete odločiti o načrtu. Če boste sedeli, stvari ne boste razrešili. Če se ukvarjate z umetnostjo in če boste dovolj vztrajni, vam je uspeh zagotovljen. Če ljubite sebe, s tem ne ogrožajte drugih. Znašli se boste v nenavadni situaciji Nova energija bo začrtala nov cilj. Začetek poti bo lep, pozneje se pa lahko različno razvija. Zamašek, vzkipljivost. P^n Pen |e, kratko rečono. Vestni kov a mo sečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesetnlm dklusom. Ustanovljen jo bil. da bi. v skladu i imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) In penetrantnež | prodirale c) ter bil poln rotograflj, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janke Vbtek. uredniki Pena so Bojan Pe^k, Jože Rituper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre GdnUr za fotografije skrbita Nataša Juhnov tn Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n april 2000 P«n VESTNIK 30 Armani v muzeju David mora ubogati To se pred njim ni zgodilo še nobenemu svetovno znanemu modnemu oblikovalcu. Ob 25-letnem jubileju njegove firme bo 65-letni Giorgio Armani doživel retrospektivno razstavo svojih kreacij. In to ne kjerkoli, ampak v znanem newyorškem muzeju Guggenheim. Od oktobra naprej si bodo lahko obiskovalci ogledali njegove stvaritve, ki so nastale v 25 letih. Razstavljene bodo tudi obleke, ki so jih nosile zvezde, kot so Ornella Muti, Jodie Foster, Meryl Streep in njim podobne. Sv Al ] ^1 H J ■ «4 'r 1 *r. /A ,11? ij- 1 < Prijateljstvo pa tako! Denar in prijateljstvo ne gresta skupaj, bi se lahko, po naslednji zgodbici sodeč, glasil novi pregovor. Filmska montažerka Petra von Oelffen je vložila tožbo proti svoji nekdanji prijateljici Chaterine Zeta - Jones, o kateri smo na teh straneh pisali v zvezi s skorajšnjo poroko z Michaelom Douglasom. Chaterine je imela lansko leto novembra prometno nesrečo, v kateri si je Petra kot sopotnica poškodovala gleženj. Petra je najprej trdila, kako je bila Chaterine ob nesreči do nje pozorna, kako jo je odpeljala do hiše in poklicala zdravnika. Zdaj pa si je naenkrat premislila in zahteva povrnitev bolniških stroškov in še precejšnji znesek za bolečine, ki jih je pretrpela ob nesreči. Brandon gre sedet Slavni zvezdi Jasonu Priestleyu, ki ga bolje poznamo kot Brandonaiz Beverly Hillsa 90210, so za eno leto odvzeli vozniško dovoljenje, pet dni bo moral presedeti v zaporu, nato pa ga čaka Še pogojna kazen leto dni zapora za dobo treh let. Vse to, ker je decembra pijan povzročil prometno David je zaenkrat na igrišču še vedno zvezda, kakor hitro ga zapusti, pa nesrečo. Kakšne so bile posledice nesreče, nismo mogli zvedeti. h l J rt f Sprememba se je zgodila v enem letu. David in Victoria pred dobrim letom in danes. Za vsakim uspešnim moškim stoji čvrsta ženska. Če kje, potem drži ta stari pregovor pri zakoncema Bechham. Da se malo spomnimo: on, David, je nogometna zvezda v enem najpopularnejših klubov angleške nogometne lige Manchester Unitedu ona, Victoria Adams, pa je nekdanja članica skupine Špice Girls, ki se je v zadnjem času povsem spremenila, tako pri oblačenju kot obnašanju. In kot se sUši, gre Victoria počasi vsem na živce, saj je s svojim vplivom povsem spremenila Davidovo obnašanje. David se je nekoč oblačil po zadnji modi, in to v trgovinah, kot so Gucci in podobne. Zdaj mora tudi na večerne prireditve hoditi v džinsu. Na njeno zahtevo je spremenil tudi frizuro. Od bujnih las ni ostalo ničesar ... V spor Je prišla tudi že z vodstvom njegovega kluba. ' prevzame glavno vlogo Victoria, ki je tudi njegov glavni trener, svetovalec in vodja igre. Punca meseca 1 1 je tokrat rdečelaska Angie Everhart. Je manekenka, poskusUa pa se je tudi v televizijskih filmih, in to dokaj . uspešno. ! i Trenutno sodeluje I v popularni I akcijski seriji I Dream team, v I kateri rešuje kot specialistka za boj proti ™ teroristom svet ^pred zločinci vseh t vrst in barv. I Morda še tale drobcena zanimivost -dobro si oglejte njene noge: svoje ■ spodnje okončine ima zavarovane za - milijon dolarjev. Veselje in problemi z nasledniki Še ni minil mesec, odkar je brazilska nogometna zvezda Ronaldo postal očka. Njegova soproga Milene je v milanski porodnišnici povila sinčka z imenom Ronald. Srečni triindvajsetletni očka se je po zahtevni operaciji kolena ves vesel vrnil na igrišče, vendar se je po nekaj minutah igre ponovno tako hudo poškodoval, da ga letos na tekmah verjetno več ne bomo videli. Kelly Preston in John Travolta sta dobila hčerkico Ello Bleu. Malo večje težave pa ima Naomi Campbell. Zdravniki so sporočili, da če hoče postati mama, se bo morala umakniti iz stresnega sveta mode. Njena mati Valerie je ob tem izjavila, da poskuša Naomi že nekaj mesecev ‘ I zanositi z izbrancem, milijarderjem I Flavijem Briatoreom, vendar brez I uspeha. J re o s Sl Grit Seymour in direktor BOSS a Werner Baldessarini se veselila nove kolekcije, saj sla prepričana, da bo uspešna. Boss ne spi! Dve leti sta minili pod takrat, ko se je pri Bossu rodila ideja, da bi v hiši moške mode lansirali še žensko kolekcijo. Šefinja nemških dizajnerjev Grit Seymour, ki je prej delala v Parizu pri Danielu Hecheterju, tako pripravlja kolekcijo BOSS-woman-Linie. Modeli naj bi bili namenjeni sodobnim, poklicno uspešnim ženskam, ki imajo visoke cUje in želijo kakovost. Petsto različnih delov kolekcije fod velikosti 34 do 46] bo v prodaji od decembra. Prvič pa bodo predstavljeni septembra na modnem sejmu v Milanu. Kreatorji teh modelov ne ustvarjajo v Nemčiji. Boss Woman ima sedež v manjšem kraju Cor-sica pri Milanu. VESTNIK 3J p©" rockregerep april 2000 kaseto .. I c3 Štirje Ipetelini za eno Tiinkaro N ,v A' P K Marsikdo je kaseto že slišal, marsikdo pa sploh še ne ve, da je Tomi Hercan izdal kaseto. In ker marsikdo ne ve, kdo je Tomi Hercan, je dobro, da ga za začetek predstavimo, da bo pozneje šlo toliko lažje Tomi Hercan je star 7 let, doma je iz Rakičana, hodi pa v i, razred 3. osnovne šole v Murski Soboti. Po Nuši, Sergeji in Manji - otroških pevkah iz Pomurja, ki jih je kolikor toliko poznala vsa Slovenija in so trenutno »tiho« - je zdaj na pohodu Tomi. Kar nekaj nastopov ima na nacionalni TV, na POP TV in seveda na številnih lokalnih tv-programih. Za melodije in besedilo na kaseti je poskrbel očka, ki je sam glasbenik, sodelovala pa sta tudi Braco iz Ljutomera in Dejan Borovič. Kaseta je tudi pri strokovnjakih zbudila precej pozornosti. Toliko’ Ce vas zanima več, pišite na naslov: Klub Tomijevih oboževalk(cev), Cvetkova ul. 71, Rakičan. 9000 Murska Sobota. Tomi pravi, da nobeno pismo ne ostane brez odgovora. Vsekakor je Tinkara Kovač letos podrla vse rekorde v pobiranju zlatih petelinov. Domov jih je odnesla kar štiri. Lahko bi rekli, da je bil to njen večer, če se ne bi na odru pojavila še bolj drzna ženska, ki je sprejela zlatega petelina za najboljši videospot v letu 1999, Kdo je ta misteriozna ženska, še zdaj ne vemo, očitno pa je bilo videti, da ne skriva prav ničesar, saj se je pokazala taka, kot jo je ustvarila mati narava. Zagotovo pa vemo, da jo je po petelina poslal režiser nagrajenega spota Igor Zupe, ki se očitno ne zna drugače peteliniti kot s postavnimi kokoškami. ■1 Janotvaaiova I Sljubezeil Regina pripravlja novo ploščo Te dni je Regina s polno paro zaposlena s finalizacijo izida kasete in plošče. Pri založbi so bili nad njeno najnovejšo skladbo in videospotom Moje ime tako navdušeni, da so jo takoj poklicali in sodelovanje je bilo sklenjeno. Izid plošče lahko pričakujemo v manj kot enem mesecu. Več o plošči ob izidu. ir ■I I .Ir Mandarina .. Zlata mandarina je nova hit kom-B pilacija založbe Mandarina, na I kateri prepevajo znani preverjeni I glasbeniki: Vili Resnik z lati no pesI mijo Odiseja, Zlatko Dobrič s pop I skladbo Vse se vrača, Brendi z I remixoni Gremo skupaj nazaj, Miha I Balažič z balado Ce kdaj se srečava pa voditeljica jutranjega programa I POP TV Katja Tratnik, ki nam pre-' peva Dobro jutro, Slovenija. PreJ seneoenje na plošči .so mlade punce, C ki so na začetku glasbene poti. Tako I nam zapoje Andreja V meni ni več I moči ili Preko Mure, Ihdi dolgolaski I Amanda & Lidija sta na kompilaciji I zastopani z dvema skladbama Ljubi g se mi in Otroški dnevi. Plavolaska I Klavdija je četrto dekle, poje pa I pesem Vse najboljše za tvoj rojstni I dan. Projektu se je pridružil tudi I štajerski ansambel Dan in noč, ki se ■ drži izreka, da Enkrat samo živimo. S: • •• BO O m ... zaenkrat ostaja le glasba. Res da se je njegovo srce bolj ogrevalo za italijansko glasbenico Ivano Spagnč, a to je bilo le prehodno. Jan in Ivana sta se razšla, ostala pa je plošča z naslovom Amore mio, h kateri je Ivana veliko prispevka. Bila je producentka Janovega vokala in organizirala mu je fotografiranje za naslovnico pri priznanem italijanskem fotografu, Ivana je vključila v produkcijo Janove plošče tudi svojega brata Thea, ki je pomagal s tehnične plati, in to zelo dobro, saj je produciral kar nekaj svetovno znanih izvajalcev, kot so: Corona, Wighfield Ann Lee in drugi. Na plošči Amore mio boste vsekakor našli še vedno pridih Steklem čas Sedmine Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc sta ustvarjalca, ki sta si svojo glasbeno pot utirala v različnih skupinah. Vseskozi pa sta ostajala zvesta skupini Sedmina, ki se je pojavljala v različnih zasedbah. Plošča, ki vam jo predstavljamo, je že peta pod okriljem imena Sedmina in hkrati zaznamuje 10. obletnico. Glasba na plošči, katere avtor je Veno, je še vedno ljudska s latino ritmov in seveda italijanski temperament, ne nazadnje tudi zato, ker je naslovna skladba delo Italijana Alexa Bri-tta, ki se je s to skladbo (v originalu Solo una volta) prebil na glasbeno sceno, Janu je bila skladba všeč, zato je napisal slovensko besedilo in se takoj, ko je skladbo posnel, tudi odločil, da bo zanjo posnel še videospot, v katerem se v ozadju zamenjujejo različne risbe, ki se navezujejo na besedilo skladbe. srednjeveškimi elementi, čeprav lahko zaznamo tudi malo bolj sansonjerski pridih. Omeniti bi bilo treba tudi avtorja večine aranžmajev, to je Artour Azarkevitch, kla-viaturist iz Ukrajine, ki živi pri nas že deset let. Prav Artour je tisti, ki skladbam na plošči vlil nekaj ruske melodramatike. Na plošči Stekleni čas boste lahko prisluhnili Klarisi v kar trinajstih skladbah. Besedila za dve je prispeval Veno, potem pa so tu še besedila srednjeveškega francoskega pesnika Francoisa Villona, eno v originalu, druga v prepesnitvi Janeza Menarta, Charlesa Baudelairea pa je prepesnil Jože Udovič, in seveda boste našli na plošči tudi slovenske poete. Tako boste lahko slišali Prešernove pesmi Nezakonska mati in Tri želje, pa Kovičeve in Menartove ter tudi dve ljudski, med katerimi je tudi prekmurska Šetala san. Za konec naj še omenimo, da je slika, ki krasi naslovnico, prav tako delo Vena Dolenca. ih^j - Pa pojdiva po vrsti, kot so hiše v Trsti! Odkod prihajate? »Oče se je rodil v Lešnici pri Ormožu in je bil v finančni službi v Šentilju. Mati pa se je narodila v Rogašovcih. Živeli smo v Šentilju in tam sem se tudi rodil. Po očetovi upokojitvi Kolega in jaz smo izdelali iz trstike na ducate ribiških pa smo se preselili v Mursko Soboto in stanovali smo v Šercerjev! ulici.« - Menda ste nameravali postati gozdar? »Da, hodil sem v gozdarsko šolo v Postojni, vendar je nisem končal. Razmišljal sem tudi o življenju v tujini. Potem sem odšel na 18-mesečno služenje vojaškega roka. Po vrnitvi sem se 1966, leta zaposlil kot skladiščm delavec v soboški Muri. Tudi zdaj delam v skladišču gotovih izdelkov, moje delovno mesto pa se imenuje sestavljalec komisij.« - Ste poročeni? »Da, s Sonjo, ki je prav tako zaposlena v Muri. Rodila sta se nama dva otroka in oba sta že odrasla. 31-letna Poleta 11 in Turopolja, tekmoval sem kot tekač za Atletski Nataša živi z družino v Italiji, 30-letni sin Davorin pa si je klub Pomurje, igral sem v pionirski ekipi NK Mura. V Muri ustvaril družino v Satahovcih. Vesela sva, ko naju v Murski Soboti, v blokiHV Stari ulici, kjer stanujeva, obiščejo; še Vcasm se mi na planinskih pohodih pridruži žena Sonja. Tole je posnetek s pohoda na Triglav. Pen--------------------------- 56-letni Milan Lah iz Murske Sobote ne poležava doma in tudi po gostilnah ne hodi. Kaj pravzaprav počne? Nenehno v gibanju I I Do gozdarja sicer ni prišel, zato pa si drugače prizadeva za ohranitev narave. li^ -. palic za otroški ribolov. Na koncu smo si ogledali še soboško čistilno napravo. posebno, ko pridejo trije vnučki.« - Med delom sta končali poklicno šolo. »Nisem nadaljeval z gozdarstvom, ampak sem pozneje končal šolo za prodajalce, ki mi tudi prav pride v službi, na primer pri skladiščnem poslovanju.« - Slišal sem, da ne zahajate v gostilne pit, doma pa tudi niste veliko. Le kod hodite? »Veliko mi pomeni šport. Ukvarjal sem se z več športnimi panogami, razen s tenisom. Bil sem član rokometnih ekip sem tudi vodil več Jet rokometašice in treniral Murine strelce - pionirje. V občinskem sindikalnem svetu sem bil član komisije za šport in rekreacijo delavcev ... Kot član Murinega planinskega društva sem bil na več pohodih,« - Kako pa gleda na vaše športne aktivnosti žena? »Z veliko razumevanja. Sicer pa se večkrat pridruži, na primer, ko gremo v planine. TUdi na Triglav posebno všeč, ker prikazuje laboda z mladiči. sva se skupaj povzpela.« - Menda sle postali tudi proti Madžarski,« potapljač? »Bil sem član Civilne zaščite, in ko so objavili razpis za potapljaški tečaj, sem se prijavil. Čeprav sem bil tedaj star 42 let. Naredil sem izpit in želja se mi je uresničila. Postal-sem potapljač - reševalec pri PGD Murska Sobota. Menda sem se z opremo potopil 30 metrov globoko. Še sedaj sem član, z opremo pa se trenutno ne potapljam več.« - Vi pa sle tudi velik ljubitelj narave. Muri posnamem in foto grafijo shranim kot do- skljocnll. < 1 • Vir''-, V starosti 42 let se poslal potapljač. To je posnetek s plavanja po Muri. j Fotografski aparat je moj nenehni spremljevalec. J Fotografiram naravo in pomembne dogodke v Pomurju. Rad fotografiram živalski svet. Ta posnetek mi je še kument časa, na primer sedanjo gradnjo železniške proge - Kako pa ribolov? »Da, tudi ribič sem. Najprej sem hodil na ribolov z očetom k murskemu rokavu pri Bobrih na Dolnji Bistrici, od 1972. leta pa sem član Ribiške družine Murska Sobota. Skoraj ne mine dan, da ne bi namakal trnka. Večkrat grem lovit ribe k Ledavi, Ker je v tem potoku onesnažena voda, ujete ribe skušam rešiti in jih odnesel v bakovsko gramoznico. Krapov pa sploh ne lovim. Zase oziroma za moje družinsko gospodinjstvo prinesem domov kvečjemu kakega ostriža. Tbdi ne tekmujem na ribiških tekmovanjih, ampak na njih sodelujem ponavadi pri tehtanju ulova.« - Milan Lah, vi pa se resnično razdajale! »Kaj pa naj počnem drugega? S svojo družino, službo in prostočasnimi aktivnostmi sem res zadovoljen « »Lahko bi rekel, da je tako. Boli me, ko vidim, kako se nekateri ljudje nemarno obnašajo do narave in jo celo uničujejo, Mar-šikaj od tega tudi posnamem s fotoaparatom, Ta je sicer moj nenehni spremljevalec. Rad fotografiram tudi živali, cvetlice, na primer prve zvončke, ki se prerinejo skozi sneg in naznanjajo prihod pomladi ... Tudi marsikak pomemben dogodek iz pokrajine ob Lepo je uživali pri sončnem zahodu. In če imaš s seboj Zapisal; ŠTEFAN L. SOBOCAN fotoaparat, potem se je težko upreti »skušnjavi«, da ne bi