aem
THE OLDEST and most popular slovenian newspaper in united states of america.
STEV. (No.) 54.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V. AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih drŽavah
AMERIŠKIH.
Ba-
CHICAGO, ILL., PETEK, 18. MARCA — FRIDAY ,M ARCH 18, 1927.
LETNIK XXXVI.
LIBERALCI V NIKARAGUI PORAZILI DIAZOVE ČETE; 300 MOŽ JE PADLO V BOJU, KI JE TRAJAL OSEM UR. — LIBERALCI SO ZAJELI VEČ VASI. — POLOŽAJ JE SLABŠI NEGO JE BIL KEDAJ PREJ.
Toustepe, Nicaragua. — Ob^
Rio Grande, na prostoru, ob-| segajočem 25 štiri jaških milj,! se je bil boj brata proti bratu,i ki je trajal osem ur; padlo je' 300 žrtev. Padli so največ taki, ki so.bili primorani v vojno — za interese, za katere se ne zanimajo.
Poveljnik liberalnih čet, ge-i neral Moncado, je zavzel me-j sto Muy Muy. Konservativci so se umaknili v San Geroni-mo, ko so osem ur odbijali napade; naposled so pa le uvideli, da se več dolgo ne bodo mogli ustavljati, so se umaknili z velikimi izgubami.
Poročilo pravi, da so se Di-azove čete umaknile le radi tega,' ker jim je primanjkovalo municije. Takoj so pa dobili nove zaloge municije in ojačenja, tudi strojnice, s katerimi nameravajo navaliti na utrdbe liberalcev v Matiguas, kjer je glavni stan generala Moncada. Tukaj je pričakovati še hudih bojev.	,
Liberalci so zavzeli par va-^i. tudi Acoyapo, ki je rudniško .središče. Toustepe, od ko'der prihaja to poročilo, je tudi v rokah liberalnih čet.
Ameriška letalca, Mason in Brooks, ki sta se udinjala predsedniku Diazu, katerega vlado v Nikaragui je priznala vlada Zed. drž., sta metala
STAVKA PREMOGARJEY NEIZOGIBNA.
Večina je mnenja, da se bo gotova po premogovnikih mehkega premoga, kjer so zaposleni organizirani delavci, z delom prenehalo.
Chicago, 111. — Vsi znaki
kažejo, da se bo 1. aprila po premogovnikih, kjer delajo organizirani premogarji, z delom prenehalo. Rice Miller, i predsednik Coal Operators Association of Illinois, je mnenja, da se vsled stavke cene premogu ne bodo zvišale. Paul Ahvart, predsednik Ahvart Bros. Coal kompanije, je pa drugačnega mnenja in pravi J da se bodo cene gotovo zvišale ter priporoča malim odjemalcem. naj se zdaj s premogom založijo.
Zastopniki premogarjev pravijo, da vse tako zgleda, da bodo premogarji odložili delo, čim poteče jacksonvillska pogodba. Za nižjo plačo delavci ne morejo delati.
Govori se tudi, da bo, če bo stavka izbruhnila, vlada posegla vmes in Ščitila konsu-i menta. Leta 1922, kakor zna-
bombe' no' so Prem°£arji na polju
ŠANGHAJSKI PROSTOVOLJCI V AKCIJI.
Šanghajski zbor prostovoljcev ima važno nalogo pri obrambni akciji inozemske naselbine, katera je ogrožena od kitajskih strank, ki se medsebojno bojujejo. Slika nam predstavlja skupino prostovoljcev, ki hite na odkazano mesto v akcijo.
KRIŽEM SVETA.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA REGISTRACIJA V GHIGAGI
Oče umoril svoja dva otroka in, Prebivalci mesta Chicage se
na liberalne čete. Dva morna-j riška De Haviland letala, staj pa opazovala potek boja.
mehkega premoga stavkali šti-j ri mesece, kar je tudi vplivalo na ceno. Marca, omenjenega | leta, je stala tona premoga v Splošni položaj v Nikaraguij Kentuckyju. kjer so delali ne-je slabši kakor je bil pred par, organizirani delavci, $1.70, 15. meseci. Na mir nihče ne misli! aprila je že cena poskočila na — to se reče, voditelji obeh! $1.90, tako je šlo naprej, da je strank in tisti, ki imajo na tem j 1. avgusta bila cena na mestu svoje interese. Ljudstvo pa ne-{ v majni $9.00.
strpno čaka, kedaj bo konec	-o-
državljanske vojne — bratske-1 S PLESOM SI JE REŠIL ŽIV-ga klanja. Konservativci lovi- L J EN JE MED LJUDOŽRCI. jo moške in jih s silo vodijo naj Sydney, Avstralija. — Pal-
neznanokam odšel. Po pis-| mih sodeč, ki jih je pisal ženi, s katero je ločen, si je tudi svoje življenje končal.
—o—
Gary, Ind. — Walter Scholl
zelo zanimajo za županske volitve, en milijon se jih je registriralo. — Dever upa, da bo zopet izvoljen. -O-
Chicago, III. — Chikaško je minuli teden pisal svoji že-i ljudstvo je pokazalo v torek, ni, s katero pa ne živita sku-: da se zelo zanima za to, kdo
bojišče. General Diaz se pripravlja na veliko ofenzivo, ki bo prizadjala konečen udarec upornikom. To je bilo rečeno
mer Kent, avstraljski skladatelj, je bil sam na Epi otoku, kjer je še mnogo ljudožrcev. Skupina teh ljudi, ga je zajela
že enkraj prej, a odločilnega j in že je mislil, da bo po nje-udarca še le ni bilo. Liberalci) mu. V glavo mu pa pride re-imajo veliko orožja in munici-j silna misel. Spomnil se je, da je, katero so zaplenili Diazo-j ti ljudje ljubijo plese, pred-vim četam. Kakor vsa zname- vsem Charleston, ki je ples nja kažejo, se nobena stranka! divjakov, a ga tudi moderni ne bo hotela podati, dokler ne| Amerikanci izvajajo. Kent je bo Stric Sam dvignil svojo ro- začel plesati Charleston, lju-
paj. da bo umoril svoja dva otroka, katera sta iz prejšne-ga zakona, nakar si bo vzel svoje življenje. Mrs. Margaret Scholl je zadevo naznanila policiji v Gary. Policisti so šli na mesto, katero je navedla žena, ki je v južnem delu mesta ,kjer so nova poslopja. Na 3774 Vermont Str., je nov lep bungalow, last Scholia. Policisti so vdrli v poslopje, ki je bilo zapuščeno. V kopalni sobi so našli mrtvega Donalda starega 6 in Viviano staro 8 let.
Takoj nato se je začelo poizvedovanje po očetu — morilcu. Nihče ni mogel dati nobenega pojasnila, le to je znano, da je pisal ženi. da bo tudi t svoje življenje uničil, ko bo u-moril otroka. Žena je rekla, da je oba otroka ljubila z isto ljubeznijo, kakor bi bila njena lastna. Od moža je šla za to, ker je bil v zvezi z neko tatvino.
jim bo v bodoče županil. Do segel se je nov rekord na registracijski dan. Skupno z onimi, ki so volili pri primarnih volitvah 22. febr., je vseh vo--lilcev, ki bodo oddali svoje glasove za župana, 1,167,042. Lahko je mogoče, da bo pri reviziji odpadlo kakšnih 50,-000 glasov, a vendar jih bo ostalo še lepo število .	(
Pristaši župana D ever j a so
—	Dover, O. — Skavti so v tukajšni bližini preprečili železniško nesrečo. Velika skala se je utrgala in padla na železniško progo po kateri je imel priti osebni vlak. Skavti so se postavili pred skalo in z znamenji ustavili vlak.
—	New York, N. Y. — W. Goldberg, star 18 let, je bil na sumu, da je umoril 16 letno dijakinjo Ano Harris. Po celo noč trajajočem izpraševanju je zločin priznal.
—	Denver, Colo. — V torek je prvi vlak v teku enega me seca od kar so sneženi zameti zametli progo, prispel v Eureka, Colo., katerega so prebivalci mesta nestrpno Čakali. Mesa niso nič imeli že več dni in tudi drugih življenskih potrebščin jim je primanjkovalo.
—	Silverton, Colo. — Tukaj je še nad 1000 ljudi, ki se ne morejo nikamor ganiti od doma, ker so vsa pota zametena s snegom. Zdaj so na delu in sneg odmetujejo, upajo, da boj1] do
vzpostavljen.
—	Tokyo, Japonsko, radno se potres
čil nad 5 milijonov dolarjev ( škode. 3271 oseb je prišlo ob življenje.
Iz Jugoslavije«
POLITIČNE IN KULTURNE SMERNICE SLOV. LJUDSKE STRANKE. — ODGOVOR POSLANCA SLS RADlCU IN PRIBIČEVIČU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Odgovor člana Jugoslovanske- j pako, ga niso sprejeli v stalno
ga kluba.	| službo. Imel je 700 Din meseč-
ne plače. Žena in družina je Nasa stranka (SLS) n, re- stanovala v Rimskih toplicah,
akcionarna, niti po delu. Mi mož y Zagrebll v svojcm va_
smo organizirali ljudstvo v go- gom] Bil je navadn0 la£en- _
spodarskem in socialnem, ka-jzimske suknje ni imel Do 20
kor tudi v prosvetnem pogledu. m. m. ob 10. uri zvečer ie bil še \ Sloveniji je težko najti večjoL s]užbii tem -e od-e, v svoj vas, v kateri ne bi imeli po več	- - -
prosvetnih organizacij
in za
nje lasten društveni dom. Mi se lahko merimo z vsakim kulturnim narodom v Evropi, kar se tiče dela na polju prosvete. Tudi v Sloveniji smo bili primer za vse takozvane napredne stranke, ki so nam morale slediti. Radiču pa je "naprednja-štvo" najnovejša politična fraza, ki mu ravnotako, kakor fraza o seljaštvu služi v njegove I osebne sebične interese. Da nas Radič sedaj imenuje
vagori, kjer je menda od mraza in lakote umrl.
-o—
Kaj naredi vroča kri.
Franc in njegova žena Marija Kavalik v Subotici sta se sprla, ker se je mož v gostilni napil in se potem razsrdil ker ga je žena prišla klicat. V prepiru je žena sunila moža s kuhinjskim nožem globoko v prsi. Ko je videla moža vsega krvavega, je zadrla nož še sebi v trebuh. I Kavalik bo moral umreti, žena kunda- bo morda ozdravela.
jkaše," se nas, ki smo za največ-j	_ _
konca tedna promet zopet'j'0 svobodo v političnem Življe-J Xruplo v vodnjaku.
nju, tudi zelo malo tiče. Radi-( Na Trsatu je neka deklica
________________ V-itega	Radlču mirno	pri zajemanju vode zajela člo-
;e poroča, da je zadnji gorimo da nimamo.ambicije bi- yeško lobanjo> Ognjegasci so
na Japonskem povzro-,11 ,po, V "e kundakasl> Ikasneje izvlekli še truplo, ki je
«« «r» ' * 1 • 1 j-]	i n » *
.ne "budalaši
Odgovor člana Jugoslovan-
že skoraj popolnoma razpadlo. Ugotovilo so je, da gre za An-
skega kluba Svetozarju Pribi- tona pOSela. mesarskega moj-cevičuKakor običajno, je pu-|gtra> kj je pre(1 8 ,eti neznano
— New York, N. Y. — Tu kaj je umrla Josephine T ay- stl1 Svetozar Pribičevič v No- L izgini] Roparii so oro-lor, premožna vdova, ki je v vem Sadu, kjer je imel shod, jpali in potem vrgH v vodnjak.
Orožništvo vodi preiskavo. Doslej izgleda, da je zelo veliko
svoji oporoki zapustila svoje-,da 80 ^ vodile strasti, ne pa strežniku $100,000.	resnica. Napadel je SLS ter ji
m
— Chicago, III. — V Evan-stonu je lansko leto umrlo
kjer pričakujejo največ, se jih je mnogo registriralo.
-o-
"KOTLIČEK" V PEKARIJI.
Zion City, 111. — Iz tega mesta še ni bilo slišati, da bi ime-
očital, da je plemenska, pokra- ljudi sodelovali pri tem zločinu, jmska, katoliška, klerikalna in j	_0_
vsled raka 63 oseb, avto jih pa papeška. V politični znanosti	Umrla je
13 ubil.	,ni mkJer napisano, da je greh lgogpa M Vračko, roj. Velebil:,
— Bloomington, III. — Na bltl Pomenska ali pokrajinska veleposestnica pri Št. Petru pri
zadovoljni kaiti v delih mesta Lake Erie železniški progi je stranka. Tem manj se more za-zadovoljm, kajti v delih mesta, ^^ ^^ ^ ^^ ^ meritij ker ge pošteno trudim0j
sta kradla blago iz tovornega da bi se razširili m povečali, voza. Ker se nista hotela po- Naše stranke ne vodijo niti ( 'iati je začel streljati. Joe škofje niti papeži. Stranko vo- i Rock iz Bloomingtona "je bil di od pristašev svobodno izvo-na mestu mrtev, njegov tova- ,ljeno vodstvo. Raditega mora-riš, Roy Sholtz, je pa težko "mo z vso odločnostjo zavrniti
la policija sitnosti s kršitelji; ranjen. .	nepoštena ^ podtikanja da je	5g ]et> _ Ivana Jagodic,
prohibicijske postave. Nekim! — Havana, Cuba. — Char-vodstvo nase stranke v Vatika- lde]avgeva hči, 13 let. — Val. suhaškim agentom, pa le ni les Dawes, podpredsednik Zed. ,nu. Smešno. Kakor da bi V a-	„iHnr sa
hotelo v glavo, da bi tukaj ži-jdrž., je odšel na počitnice v tikan ne imel nobene večje veli sami suhači. V torek je ne- Panama. Med potjo se je usta- skrbi, kakor voditi SLS.
kupoval v vil v Havani, kjer so ga do-McCumb-a , mačini prijazno sprejeli.
Atlanta, Ga. — Na ulici
Mariboru. Pokojnica je bila dobra mati, izvrstna gospodinja, velika podpornica vseh verskih in kat. izobraževalnih organizacij.
-o-
Umrli so v Ljubljani.
Valentin Gogala, drž. urad-
ko in ukazal, da morajo z bojem prenehati.
Grozen je pogled na bojišče. Ranjenci večkrat po par dni ležijo na mestu kjer so se bojevali. Veliko jih pa tudi umrje v groznih bolečinah, pre dno pride pomoč. Lakoto in žejo trpijo, kar njihovo gorje le še poveča.
ŠEST OSETMRTVIH PRI RAZSTRELBI V SHAMROCK, TEX.
Wichita Falls, Tex. — V Columbia Gasoline Corporation delavnici v bližini Shamrocka je nastala v sredo eksplozija, ki je povzročila veliko škodo kompaniji; ob žvljenje je prišlo šest delavcev. Shamrock je oddaljeno 150 milj od Wichita Falls.
dožrci, napol goli, moški, ženske in otroci, vse je plesalo z njim-. Ko je končal, ga niso u-bili in požrli, temveč obdarovali so ga in spremili do obrežja na varno.
LITA CHAPLIN — "BROKE."
Los Angeles, Cal. — Mrs. Charlie Chaplin bo zopet za-j "j čela igrati za kino. Tako je; j izjavila, ker ji je denar poseli j in je "broke." Pravi, da jo ho- j če Charlie izstradati, nobenega denarja ji ne pošlje. Zdaj ima ponudbo od neke kino kompanije, ki ji bo plačala $2500 na teden.
-o-
BOGOKLETNIK OBSOJEN.
Toronto, Ont. — Ernest V. Sterry, ki je napisal članke v nekem kanadskem listu, v katerih se je norčeval iz Boga in sv. pisma, so porotniki spoznali krivim1 bogokletja. Sodišče mu je prisodilo 80 dni ječe.
ki suhaški špijon pekarni Tomaža kifelce, ki pa so dišali po "kicku." Hitro je nesel pecivo pod nos agentom, ki so tudi ugotovili, da diši po žganju. Sli so poizvedovat in našli v pekarni "kotliček" v akciji, pa tudi dve kadi namočenega.
LAŠKO. Poročil se je g. Martin Re so našli truplo poročnika Wal- bov, sin uglednega župana v g5 ^ do S. Ickesa, starega 35 let. Teharjih z gdč. Francko Cen-
celj, hčerko uglednega posest-
"Amer. Slovenec

— St. Paul, Minn. — Frank Foley iz St. Paula je kadil cigareto v postelji in zaspal. O-deja se je vnela, začelo je goreti. Foley je zadobil tako hude opekline, da je kmalu na to v bolnišnici umrl.
je list ameriških Slovencev. Kdor pomaga in podpira A. S. podpira torej vaš list. Več, ko ima list dobrih Oglasov, večji je list, več čtiva vam lahko nudi. Zato naj čitatelji vedno upoštevajo to in podpiraja tiste trgovce in obrtnike, ki oglašajo v A. I S. Obenem kadarkoli kaj j kupite pri njih, omenite, i da ste videli njih oglas v i našem listu.
— Madison, Wis. — V državi Wisconsin je največ molz-nid krav izmed vseh držav naše republike. Vseh skupaj je 2,014,000.
For results try this! j
i
Sodijo, da ga je ubil neki av-tomobilist, ki je oddirjal in se ni zmenil za žrtev.
— Port Arthur, Ont. — V tukajšnem pristanišču je se vedno veliko ledu. Ledolomi-Iec James Whalen je v akciji in lomi led. Pravijo, da so druga leta pozneje začeli s tem delom.
Mozetič, zidar, 53 let. — Fran Sluga, rudar v pok., 27 let. — Marjana Habe, zasebnica, 64 let. — Franja Kralj, delavka 'tobačne tovarne v pok., 59 let. — Ferdinand Žlindra, hiralec, Mirko Kralj, sin rudarja, 7 mesecev.
The many thousands of Slovenians folks who read AMERIKANSKI SLOVENEC DAILY constitute a group that buys, rents, trades, works, etc. — This group is ready to consider your offer if you will make it known through the AD in the columns of j "Amerikanski Sloveinec." ADS in Amerikanski Slovenec have always good results! Try and see!
nika iz Tremerij št. 16.
Divji prašiči padajo v Jur-kloštru kot listje z drevja. Saj je v soboto, 15. m. m. ustrelil jurist Vladko Šmit 90 kg težkega merjasca, v nedeljo pa graščinski uslužbenec zopet drugega z isto težo. Pa jih je še mnogo.
Sprememba posesti. Znano Ctegenškovo hišo iz Tevč št. 31 AMERIKANKE V AFRIŠKIH j je kupil g. Jožef Aškerc, kmet PRAGOZDIH; ENA STARA iz Leskovca št. 12. Tukaj je bil
80 LET.
Cape Town, Južna Afrika. — Mrs. W. D. Cornish iz New Yorka, vdova po podpredsedniku Union Pacific železnice, stara 80 let in njena sestrična Miss Hooper, sta prišli v torek zopet med civilizacijo, ko sta 3 in pol mesece hodile po a-friških pragozdih, spremljane le od črncev.
-o-
doma nekdaj znani in že umrli zgodovinar in pisatelj g. dr. Avguštin Stegenšek.
-o-
Smrt v vagonu. Vekoslav Radoševič je v Zagrebu pri pregledovanju vagonov našel v vozu mrtvo truplo železničarja. Komisija je ugotovila, da je mrtvec Ant. Tomšič, dnevničar, rojen v Hrušev-ju pri Postojni. Njegovi tovariši so popisali bedno življenje
DENARNA NAKAZILA
za jugoslavijo, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poti-
ljali po teh-le cenah:	
500 Din	.......9 9.45
1,000 Din -------------	$ 18.60
2,500 Din ______ -	t 46.25
5.000 Din	. 92.00
10,000 Din - ---	$183.00
100 lir .....- -	.......9 5 20
200 lir ■ .-..	$10.10
500 lir	$2424
10(10 lir ..............	_____$47.50
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* umrlega. Ker je imel srčno na-
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču-
Zaradl nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajnc so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVB IZ STAREGA KRA-J A V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK a ČESARK ♦3S W. 42nd ST„ NEW YORK. N. T.
I
\
"amerikanski slovenec"
Petek, 18. marca 1927.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in ujitarejti slovenski list
K Ameriki«
Ustanovljen let* XS9L
Izhaja vsak dan runa nedelj, poa-dcljkoT in dnevoT po praznikih«
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO,
Naslov uredništva in upraven
1849 W. 22nd St., Chicago, I|L
Telefon: Canal 009*, .
Naročnina a
Za celo leto___$5.00
Za pol leta _ 2^0
Za Chicago. Kana do in Evrope:
Za celo leto _6.00
Za pol leta___ 3.«0
The first end the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098,
Subscriptions:
For one year______$5.00
For half a year_ 2.50
Chicago. Canada and Europe:
For one year___t___ 6.00
For half a year_______ 3.QP
ko se godi njim tam za morjem.
Pisma, ki jih pošiljajo svojim domačim iz stare domovine, se čestokrat čitajo, da "Amer. Slovenec" kroži, po celi vasi od hiše do hiše, dokler ga cela vas ne prečita. To je znamenje, kako se vse zanima za razmere v Ameriki.
Mala svota, ki jo daste za enoletno naročnino za v stari kraj ni bogvekaj. Doma pa svoje domače silno razveselite. Sami nimamo časa, da bi sproti poročali v pismih o tem in onem, doma pa le radi vedo za naše novice. Zakaj bi jim ne privoščili tega veselja? Saj so vendar naši, privoščimo jim to veselje in pošiljajmo in naročajmo jim list "Amer. Slovenec" v stari kraj. Tako bomo ohranili med seboj in domačini v stari domovini ozko vez.
Rojaki,- ki imate doma še stariše, brate ali sestre, naročite jim list "Amer. Slovenec" za eno leto. Videli bote, da bodo Vam hvaležni nad vse!
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in po! pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
gre. Prvič bo v naši dvorani se kazal bogat program Motion picture, kinematograf ali po naše premikajoče se slike.
Član H. N. S.
GLAS IZ MONTANE.
Butte, Mont
Le malo je dopisov iz nase
selja nad zvezdami.
Naročnik.
-:—o-
KAJ MISLIJO O "A. S." V STARI DOMOVINI?
Barberton, O. Prosim tudi jaz za par vrstic v našem cenjenem listu, da povem naši javnosti, kako mislijo
naselbine in naše države. Vča- Amer- Slovencu v stari domo-sih so se kaj bolj pogosto ogla- .vinL Te dni sem Prejela pismo
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ChicaRo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Z Rimom ali Belgradom.
šali tudi od tukaj, zdaj pa je nekam vse tiho. Namenil sem se poročati na kratko o tukaj-šnih delavskih razmerah.
V naši naselbini in okolici se je delalo doslej precej dobro.
od očeta, kateremu sem pred kratkim naročila Amer. Slovenca. Oče mi pišejo tako-le:
"Sporočam Ti, da sem dobil Amer. Slovenca, katerega sem jako vesel, posebno zato, ker
Dela so tukaj jako težka. Zdaj sem Posedaj mislil, da v Ame-pa so začeli dajati ven, oziro- ,nkl od Jugoslavije nič ne zve-ma odpuščati mlade ljudi, sam- jste- Pa so nekatere stvari tako ce, kar zgleda, da ne bo nič do- jnatančno opisane, kakor da bi brega. Zaprli so tudi dve maj- ,se tlskal v Belemgradu. Zlasti ni, kar je tudi naredilo, da je se mi Pa dopade, ker je katoli-dosti ljudi brez dela. Zima je '.ški list in Prav krepko udriha
3F163)€
TONE RAZJEZI SOSEDO.
Joliet, 111.
Midva z našo sosedo se zopet grdo gledava. Kaj mislite, kaj I je vzrok? Nič hudega ni bilo.
Soseda je hitela hvaliti na vse pretege vreme, da take zime nismo še imeli itd. Jaz sem ji dal prav na celi črti. Saj ženskam itak nikdar ne ugovarjam. ker nočem, da bi me katera imenoval^ z "lepim" priimkom: trda bulica . . . Bog ne
e Ie-ta kralju Borisu izročil sxoja pove-jdaj> ženskam jaz žeiim vso sre. i vaj oče prisrčen, kakor to pri takih pri-|čo, pa še en mal povrh. Ampak
prišlo je tako-le: čisto po nedolžnem sem začel srovoriti o
Sofijski dopisnik "Neue Freie Presse" razpravlja v dopisu z dne 6. m. m. o poročilu, ki ga je prinesla belgrajska "Politika," da je Italija ponudila bolgarski vladi prijateljski pakt in' Zadnjo^nedeUo'svaTala'sVri-dn je Bolgarija to ponudbo sprejela pod pogojem, da to odo-j jateljem Matevžem pred našo 1 tudl	Dopisnik dvomi nad popolno točnostjo tega!hiš ' pa pogleda soseda skozi
poročila, potem pa pravi:	jokno in začne naja obgovarja_
A naj so tudi vse te vesli o italijansko-bolgarskem prija- d Govorili smo 0 tem in Qnem. teljstvu vsaj zaenkrat še neresnične, se jim ni čuditi. Saj bi1 bilo v o c nego neverjetno, ako bi Italija v svojem prizadevanju,! da se na Balkanu utrdi in najresnejšega nasprotnika, ki bi jo mogel pri tem ovirati, Jugoslavijo, obkoli, prezrla ravno Bolgarijo. In dejansko se ne da tajiti, da se Italija z vehemenco poteguje za ljubezen Sofije. Pred nekaj meseci je odpokli-cala iz Sou je poslanika Rosello in na njegovo mesto je poslal Mussolini svojega osebnega prijatelja in zaupnika Piacentini-ja. Govor, s katerim je rila, je bil tako prekipe\ likah ni v navadi.
Pred kratkim je Mussolini sprejel nekega bolgarskega časnikarja, kateremu je zagotavljal svoje posebno prijatelj- !raznjh stvareh. Nazadnje sem stvo in toplo zanimanje za Bolgarijo z besedami, ki se običaj-1 pa dejal. ker ste tako kunštni, no posvečajo samo svojim najožjim prijateljem in zaveznikom. mi še to povejte, kai ie v Pred razpisom begunskega posojila je poslala italijanska via- našem državnem kapitolu, Wa~ da v Sofijo dopis, v katerem naznanja, da bi se italijanski go- shingtonu po sredi? Soseda se spodarski krogi radi udeležili posojila, da bi tako sodelovali j popraska po g'Iavif potem še za pri finančni in gospodarski povzdigi Bolgarije. Takih zna- ušes0m, pa pogruntala ni in ni. menj rimskih prizadevanj, da se pritegne Bolgarija k Italiji,. Moj prijatelj se je smejal in dr-bi megli navesti se več,. Tvrda kljub vsem tem pozornostim ima žalkar za trebuh ter se šalil iz Sofija vsa j sedaj še malo volje, da se vrže Rimu v naročje. sosede> češ tako si kunštna, pa Prešibki smo, da bi si mogli dovoliti luksus, da bi koga popol- ge tega ne veš? Bila je v vidni noma odbili od sebe," je rekel neki star bolgarski državnik. zadre^i in me je začela resno Zveza z Italijo pa bi se v sedanjem trenutku italijansko-jugo- prositi, naj ji povem, kaj ie v slovanske napetosti v Belgradu smatrala kot neprijazen čin. \yashingtonu po sredi. Ubogal In kaj se pravi imeti Jugoslavijo za sovražnika, v Sofiji zelo gom jQ jn jj p0jasnii da je v dobro vedo. Posebno sedaj, ko namerava Bolgarija razviti akcijo za znižanje reparacij, si ne sme pokvariti razmerja z Jugoslavijo, kajti v Sofiji le predobro vedo, da bi proti volji Jugoslavije in s tem Francije težko dosegli ugoden uspeh ali pa sploh ne.
Na vsak način — izvaja dopisnik dalje — je postala Bolgarija spričo J alka:i-kega pakia tudi za Jugoslavijo zelo važen političen faktor in je Belgradu danes na njenem prijateljstvu vse več ležeče nego preje. To se vidi že iz pisanja bel-!. raj škili listov, prav posebno pa še iz tega, da je določen za poslanika \ Sofiji sedanji varšavski poslanik Ljuba Nešič. Ne-s;c ima mnogoletne zveze z bolgarskimi državniki ter je znan kot bojevnik za sporazum med Slovani. Mogoče je tedaj, da so ga izbrali z namenom, da bi dosegel že dolgo željeno zbli-žanje obeh bratskih narodov. S tem bi bil brez dvoma dan zelo važen pogoj za ohranitev miru na Balkanu.
-o-
šopih cvetlic. Ti Mehikanci bi morali biti obešeni radi umora pomožnega jetničarja Kleina. Pa so mislili, svet je velik in če pridemo ven, pa se čmo skrit in ne bodo nas našli. Značilno pa je posebno to, da so baje, kakor se govori, podkupili tamoš-nje nekatere uradnike, katere sedaj obtožuje državni pravd-nik. Na svetu je že tako, da ima denar odločilno besedo.
Mr. John Oberman in Mr. L. Pasdertz sta te dni za las ušla smrti, ko je avtomobil, v katerem sta se vozila, zdrsnil kakih 18 čevljev v globočino. Mr. Oberman se je hotel ogniti nekega drugega avtomobilista, ki je vozil počez, v tem je zaobrnil avto preveč in mu je zdrsnil skozi ograjo. K sreči nista bila nič poškodovana.
Druzih novic pa ne vem, ker nikamor ne grem. Kadar kaj zvem, bom že poročal.
(bila pri nas jako huda, od 30 do 40 stopinj pod ničlo. Ali zdaj pa imamo pravo spomladansko vreme.
Na pustno nedeljo in pustni torek smo imeli tukaj obilo zabave. Imeli smo pustno parado, kjer je bilo obilo šale in smeha. Eni so se smejali, eni pa še celo jokali. Nekateri so menda zato jokali, ker so ploh morali vleči. Kako ga je kaj vlekel Tone s hriba? Rad bi ga videl, kako je kaj cincal z njim. Naj-brže tako, kakor jaz.
Rudar iz Butte.
SV. MISIJON V STEELTONU.
Steelton, Pa.
V tukajšni slovenski cerkvi sv. Petra se prične v nedeljo, dne 20. marca sv. misij on. Vodili ga bodo preč. g. pater Odi-lo, frančiškan iz stare domovine. Vsi iz naselbine in vse okolice so prisrčno povabljeni, da se poslužijo te lepe prilike, ki se bo nudila vsem. To bodo dnevi milosti božje, ki bo delo-
po brezvercih, tako kakor naš "Slovenec" in "Domoljub."
To je sicer samo par kratkih besed, a polnih pohvale in priznanja. Zatorej dragi mi rojaki širom Amerike naročajte priljubljeni list svojcem v stari kraj, ker s tem bote naredili dvojno dobro delo, namreč pomagali bote katol. tisku in obenem razveselili svoje drage v stari domovini.
Pozdrav vsem ameriškim rojakom, kakor tudi onim onstran morja!	Frances Ošaben.
-o-
IZ URADA DRUŠTVA SVETE NEŽE ŠT. 828 KAT. BORŠT.
Chicago, III.
S tem naznanjam članicam našega društva, da je bil na minuli letni seji, ki se je vršila dne 6. marca, izvoljen ves stari oziroma dosedanji odbor, kar naj članice vzamejo na znanje in se v vseh ozirih na nje obračajo.
Dalje je bilo tudi sklenjeno, da društvo priredi "Bunco par-
Neki popotnik je prišel v oni del Afrike, kamor redkokedaj pride človek iz kulturnih po-rajin. Popotnik je nekemu divjaku dal ogledalo. Ta se je o-gledoval v njem in vzkliknil: "Kje pa si dobil sliko mojega očeta?" Popotnik je nato molčal ter mu ogledalo dal v spomin, kar je bilo divjaku zelo povolji. Vedno je hodil ogleda-vat sliko "svojega očeta," ter jo skrbno zapiral pred radovednim pogledom svoje žene. Nekoč pa je pozabil doma ključ in žena je staknila ogledalo. "Aha, to je ona coprnica, za katero lazi," jo vzkliknila.
ko se je ogledovala v ogledalu. * * *
Malenkostna prošnja.—Star kmet je gnal svinjo na sejem v mesto. Pred mestom pa mu je pričela nagajati ter ni hotela dalje. Tu pride neka elegantna dama, katero mož nagovori: "Vi, gospa, slišijo, pojte no pred mojo svinjo ter recite venomer: Vuc, vuc, vuc, vuc. . . Tako bo ta salemenska svinja mislila, da gre moja stara pred njo."
ty" in sicer dne 29. marca v šol-
Naročajte ''Amer. Slovenca" domačim v stari kraj.
svojim
"Amer. Slovenec" ima lepo šte\ilo naročnikov tudi v starem kraju. Okrog 500 izvodov ga gre vsake številke v stari kraj. Sami nismo verjeli, da imajo list v starem kraju tako radi. Seveda nič čudnega ni, saj vemo, da naše matere in očetje, naši bratje in sestre neprestano mislijo na nas, na svoje 'skrita pila, s katero so potem sinove in hčere, brate in sestre. — Radi kaj zvedo, kako \ prepilili železje in ušli. Revol-se nam godi v tej novi domovini, kakor tudi mi radi zvemo, ka-jVerje pa so utihotapili v ječo v
Washingtonu vsaki teden po sredi četrtek. Zardela je, še bolj kakor ona, ki je v Gregorčičevi pesmi cvetke plela. Zaprla je okno in se skrila. Znamenje, da sem jo užalil. Včeraj sem jo zjutraj videl, pa me še pogledala ni, Bog ve, kdaj se spet spraviva. Ampak stvar je čisto nedolžna in upam, da nisem grešil in če Tone ne bo imel večjega greha, kakor tega, se mu ne bo preslabo godilo še na onem svetu ne. Upam pa, da zopet pride dan milosti, ko mi bo tudi to soseda odpustila.
In kaj je novega pri nas? Hm, v Jolietu se lahko vse zgodi. Te dni, kakor ste že čitali širom Amerike, ušli so trije meksikanski zločinci iz naše tu-kajšne državne ječe, ali tako zvanega doma vseh zločincev. Neka Juanita Gallardo je prinesla nekemu jetniku banane in v eni izmed teh je bila lepo
Tone s hriba.
-o--.vala v blagor onih, ki bodo pri-'ski dvorani. Apeliram na vse
KAJ JE NOVEGA V SOUTH šli in se udeležili sv. misijona. 'članice, da pridno agitirajo in CHICAGO?	| Povejte to novico svojim prija- |prodajajo vstopnice, ki so jim
So. Chicago 111 j telJ*em in znancem, da bodo za- bi]e poslane na dom, da bomo V resnem postnem času se znali vse naokoli ° sv- naisijonu. |imele tem večji finančni uspeh, tudi pri nas času primerno ima-1 Naš preč" s' Father GIadek | Dalje bi tudi prosila vse čla-
mo. Vsaki petek zvečer ob 7.30 imamo v sv. postnem času po-božnost sv. križevega pota. — Zbere se prav lepo število Iju-dij, ali mnogih vendar pogrešamo.
Zadnjo nedeljo, 13. marca je imelo društvo mož in mladeni-čev H.N.S. skupno sv. obhajilo in po sv. maši je bil sprejem novih članov, tako da sedaj spada k pomembnemu društvu
i Naš preč. g. Father Gladek
se veliko trudijo za blagor tu- jnicej bodite malo bolj točne v kajšnih Slovencev in za njiho- 'plačevanju asesmenta, kajti s vo časno in večno srečo, za kar tem prihranite veliko nepotreb-smo jim vsi prav prisrčno hva- nega pisanja in sitnosti. Zato ležni.	-prosim, da to upoštevate.
Te dni se je mudil tukaj po- j Obenem tudi naznanjam, da tovalni zastopnik "Amer. Slo- ,bo imei0 naše društvo skupno
velikonočno spoved v soboto,
venca," Mr. Anton Jakšetič, ki je navdušen mož za širjenje kat. tiska. Njemu je pomagal tudi tukajšni lokalni zastopnik Mr. A. Malešič, ki tudi jako navdušeno deluje za naš vrli prav lepo število, za tako maj-1list. Lep uspeh se je dosegel pri hno faro je prav lepo, za to ne- Itej agitaciji za naš lepi list, ki katerim ni po volji. Mi gremo zasluži res vse pohvale. Rojaki,
kateri ga še nimate, naročite si ga! Iz tega lista se učimo vsi, stari in tudi naša mladina se uči iz njega lepe slovenščine.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista!
A. L., zastopnica. -o-
junaško naprej
Ravno isto nedeljo zvečer je bila seja društva H.N.S.
Kdo bi mislil, da se bo seje udeležilo tako lepo število mož in mladeničev. Bila je zanimiva seja, ki je trajala nad eno uro. Pri tej seji se je za prihodnje marsikaj ukrenilo. Med drugim se je določilo sledeče: V nedeljo, dne 20. marca ob 7. uri zvečer in sicer točno za-
SMRTNA KOSA.
Buhl, Minn.
Tukaj je preminul Oletni sin-
------- ček Jakob družine Mr. in Mrs.
radi gostov, priredi društvo H. (Anthony Terlep. Umrl je radi N. S. v cerkveno korist nekaj [vnetja možganske mrene. Zbo-posebnega. Ali uganete kaj? lel in umrl je na en in isti dan. Malo razodene član društva, jTekom 6 ur bolezni je bil že drugo si pa pridite ogledat vsi mrtev
19. marca, in skupno sv. obhajilo v nedeljo. 20. marca pri pol 8. sv. maši. Zbiramo se v cerkveni dvorani ob 7. uri, da skupno odkorakamo v cerkev. Prinesite seboj svoje regalije.
Pozdrav vsem članicam našega društva.
Helen Zakrajšek, tajnica,
2228 W. 22nd St.
-o-
DOPIS DRUŠTVA SV. ANE KSKJ. IZ INDIANAPOLIS A.
Indianapolis, Ind.
Kakor je bilo poročano, je imelo društvo sv. Ane KSKJ. svojo predpustno veselico, katera se je nepričakovano dobro obnesla. Hvala našim sose-stram, ki so se tako številno u-deležile veselice. Le malo jih je bilo, da se niso veselice udeležile, seveda iz vzrokov. Upamo, pa bodo pa tudi vseeno odme-
, ,	,	Starišem moje sožalje,; rile svoje prispevke blagajni,
mladi in stari, vse, kar leze ino pokojnemu sinčku pa obilo ve-1 (Dalje na 5. strani.)
POVEST 0 "FRONKIH.
(Dalje.)

slovesno priznal, da dekleta niso vredne, da bi človek z njimi govoril. Taka prevzetnost ! Kaj. neki mislijo, da so!
Mihelič pa je dobil od Matevža rahel o-pomin, da naj prej ko mogoče plača kar je dolžan. In mož je iskal posojila po vasi, pa ga ni dobil. Dobrih besedi dosti, pomilovanja dosti; denarja pa tiste dni ni bilo.
Prišlo je do pravde; Matevž je tožil. In kar je bilo najgorje, tožil je za 3000 goldinarjev.
Mihelič je hodil ves zbegan od človeka do človeka, tožil i* dokazoval, da to ni resnica, jamral in stokal, da se je slednjemu smilil.
Prišel je dan obravnave. Matevž je pred-
Vrnil se je od Tinca, sam pri sebi je klel - ložil dolžno pismo. Glasilo se je za 3000
Trden rod? — Lastnik slavnega cirkusa Barnum, ki je po vsem svetu znan, je nekoč prišel na svojem potovanju po južnih državah Amerike do stoletnega zamorca, katerega je na vsak način hotel pridobiti za svoj cirkus. Pri tem je celo zvedel, da je mož že 101 leto star. Obljubil mu je dobro hrano, plačo itd. "Ne vem," pravi zamorec, "moram prej svojega očeta vprašati." — "Kaj?" zastrmi Barnum, "pa menda vendar nimate tudi o-četa še živega," vpraša Barnum začuden. — "Notri v hiši je ter staremu očetu zdravila daje."
* * *
Ljubosumnost. — Žena je dejala ljubosumno svojemu možu : "Kaj se pa toliko sučeš okoli kuharice v kuhinji. Navsezadnje si bo še domišljeva-la, da si vanjo zaljubljen."
— "Naj le misli, potem bo vsaj dobro kuhala."
Epidemija. — V nekem velikem cirkusu je pričel eden od velikih slonov kašljati in lastnik je rekel uslužbencu, naj da slonu škaf vode, v katero naj izlije steklenico žganja. "Kako je s slonom/" vpraša drugi dan lastnik.—"O," pravi sluga, "je že čisto dober, samo zdaj pa že vsi drugi sloni kašljajo."
* * *
Če ni ura zanesljiva. — Trgovski popotnik, ki je prenočeval v malem podeželskem hotelu, bi se bil rad zjutraj s prvim vlakom odpeljal ter v to svrho prosi hotelirja, da mu da v sobo budilko. Gostilničar mu jo prinese ter pravi: "Veste, ta ura ni prav zanesljiva, a če ne bo zjutraj ropotala, kar pritisnite malo na tale kladevček, pa bo zdrdrala."
Širite amer. slovenca
IV.
Matevž je .še enkrat poskusil z ženitvijo. To pot pa pri Tincu. Pa ni bilo nič. Že denar ni vlekel, ker je bil baje ukraden in tak denar nima in ne more imeti božjega blagoslova. Potem pa še boj s slamnatim možem. Marjanica je kar kratko izjavila, da s takimi fanti, ki ne ločijo slamnatega moža od živega človeka, noče imeti nobenega opravka. Torej ne samo da ni odrekla, še norčuje se iz njega. Ali je on pobil moža? Ali ga ni Nace?
in grdo se je držal. Zraven pa se je še trikrat priveril, da ne bo vprašal nobenega dekleta več za zakon. In skoro se je na tihem kesal, da je zavrgel Šinkarjevo Franco. A samo za hip. Potem pa je bratoma
goldinarjev. In prisegel je sam, prisegla sta oba brata in sodnik jim je verjel.
Mihelič je imel samo eno pričo, samo Macuna. Ta je lahko pritrdil, da je njemu vrnil res samo 300 gld., če je pa več izpo-
sodil, pa on ne ve. Tudi se ne spominja, da bi bil Mihelič tiste dni napravil kaj novega pri hiši. Zato se je zgodilo le to, kar pravi in veruje in trdi naš kmet že od davnih dni:
gosposka le pisanim besedam verjame. _
Zmagalo je ponarejeno dolžno pismo in kriva prisega.
Obravnavi je kmalu sledila dražba.
Kupca ni bilo. Mihelič je imel sicer lepo posestvo: zagnojene njive, rodovitne travnike, zaraščene gozde. Marsikdo bi bil rad dražil, rad kupil, a stara pesem tistih dni, ki jo je slišala vsak dan vsaka hiša, je bila: Denarja manjka in ga ni. Če bi bilo denarja vsaj za silo, morebiti bi bil ostal Mi-heliču vsaj dom in toliko posestva, da bi se bil vsaj za silo preživljal. Tako je šlo vse za slepo ceno. Matevž je kupoval njive, travnike, gozdove, vrt, hišo in bajto; skratka: vse.
Obrnilo se je.
Gostač je postal posestnik velikega grun-
ta, nekdanji gruntar pa je postal gostač in berač.
Vsem se je smilil ubogi Mihelič, ko je s solzami v očeh zapuščal svoj dom; vsi bi mu radi pomagali, vse je obsojalo trdosrč-nega tujca, goljufa in krivoprisežnika, vsak pa je bil vesel, da nima z njim nobenega opravka.
srečo povedala."
"Ah, srečo! Mi smo lahko srečni brez ciganov. Če pa kaj veš in znaš, potem pa samo sebe napravi srečno."
"Ne, oče, to ni tako. Moj rod ne more in ne sme biti srečen, zakaj Bog je pravičen. Drugim pa lahko prerokujemo srečo, zakaj Bog je dober. Po našem rodu odkri-Doberdan,očerse je tiste dni kar ne- va srečo drugim, drugi pa nam pomagajo
• , živeti, da ne gremo živi pod zemljo. Tako
lo	»»
nadoma pojavila pri Žirovcu stara ciganka Marinka.
"Pri nas ni nobenega očeta, baba, da boš vedela!" se je zadri nad njo Matevž.
"Vem, vem. Pa tudi vem, da ti nisi oče, pa si vendarle oče," pomežikne Marinka skrivnostno in opazuje, kakšen vtis bodo napravile njene besede na Matevža.
Matevž jo nehote začudeno pogleda. Ali mar baba grda res kaj ve o njem? Marinka je brž uganila, da je zadala pravega.
"Dajte no, oče," nadaljuje "Marinka, — „dajt£ ubogi ciganki pet šestič, pa vam bo
je, vidite.'
Matevž je komaj lovil sapo, tako je padala na njegova ušesa ploha ciganskih besedi.
"No, oče," nalašč je to besedo posebno povdarjala, "no, oče, dajte, pustite, da vam povem kako je z vami. Kaj pa je šest šestič?"
"Pet, si rekla."
"Kaj pa je šest šestič, pravim, za takega moža, kakor ste vi. Vsega imate dosti."
(Dalje prih.)
Petek, 18. marca 1927.
--ass
France Klemen, strah kranjske dežele
pred poroto.
Prišla je končno ura tudi za zloglasnega bandita Franceta Klemena. Dne 25, febr. je sedel pred ljubljansko poroto. Že davno pred 9. uro se je okoli justične palače zbirala izredno številna publika in se prerivala za vstopnice v porotno dvorano, da spozna in čuje tolovaja, ki je po svoji drznosti in neštetih zločinih zaslovel za pravcati "strah kranjske dežele."
Klemen je najpopolnejši tip poklicnega vlomilca, tatu in o-groževalca človeške svobode. V kakem velemestu bi se gotovo razvil v poglavarja podzemskih apašev, v naši provinci pa se je potepal iz kraja v kraj, vdiral v samotne hiše, vzdrževal zveze s svojimi zaščitniki in mešal štrene zasledujočim organom. Njegova drznost, rafi-nirana podjetnost in močna fizična konstitucija ga je prisli-kala ljudski fantaziji za skrajno opasnega tolovaja in je posebno lani po njegovem pobegu iz umobolnice in po povratku izza italijanske granice že samo njegovo ime vlivalo strah prebivalcem samostojnejših krajev.
France Klemen je že devetkrat sedel radi tatvine za zamreženimi okni. Vselej pa se je po izpustitvi le še bolj razvijal v svoji zločinski profesiji. Bil je končno pod stalnim policijskim nadzorstvom ter kot italijanski državljan izgnan iz Jugoslavije. Pa se je takoj zopet vrnil in nadaljeval svoja vlomilska podjetja. Lani, 20. maja se je zopet znašel v ljubljanskem preiskovalnem zaporu. Znal pa je tako spretno simulirati blaznost, da so ga izvedenci po daljšem opazovanju oddali na Studenec, kjer je s pomočjo svoje ljubice Angele izvedel načrt za osvoboditev. Prepilil je omrežje in pobegnil v zlato svobodo. Do pozne jeseni je strahoval ljubljansko okolico. Ko so mu tla le postala prevroča, se je z Angelco podal preko laške meje, kjer so ga oblasti v Postojni sicer prijele, vendar pa zopet izpustile in mu omogočile povratek nazaj v Jugoslavijo, dokler ga nista dne 19. decembra na cesti pri Vrhniki razkrinkala gostilničar Lenarčič in upokojenec Toni. Prihiteli so orožniki in dolgo iskanega rokomavha pripeljali v Ljubljano, kjer je danes pred poroto dozorel dan za njegove številne grehe.
Klemenove avanture so široki publiki znane iz novinskih poročil, ki so mnogo priponjo-gle k zasledovanju pretkanega klateža. Vkupno je Klemen lani od 22. aprila do 19. decembra oškodoval z vlomi in tatvinami kakih 24 oseb. Ali ne samo izvršeni delikti, marveč Klemenove izredne banditske lastnosti so možu pridobile toliko popularnost, da ga pozna vse naše ljudstvo. Zato je tudi razumljivo, da se publika bolj kakor pri kateri krvavi porot-
ni stori ji tepe za vstop v porotno dvorano ter z napetostjo posluša njegove drzne in malomarne odgovore.
Senat tvorijo predsednik višjega dež. sodišča Miha Veho-var, ss. dr. Fran Mohorič in sodnik dr. Bogdan Petelin, drž. pravdnik je dr. Lavo Mastnak, zagovornik pa dr. Stanko La-pajne.
France Klemen je tip rojenega tatu, tipičen kleptoman. Ne zna prav ničesar; edino v tihotapstvu je rafiniran in izurjen, saj je v prvih prevratnih letih, ko je cvetelo tihotapstvo, tihotapil in verižil z najrazličnejšim blagom. Takrat je živel veselo in razkošno. Sedaj pa se kažejo že na njegovem bledem obrazu znaki degeneracije in slabega življenja. Obraz ima skrbno obrit, na glavi pri 42 letih veliko plešo, nad desnim o-česom na čelu za dinar veliko svetlordečo liso. Klemen je srednje postave, šibak, oblečen v obnošeno poltenosivkasto obleko in obut v velike čevlje, ki so bržčas že erarični. Klemen na vsa predsednikova vprašanja odgovarja zelo tiho, presekano in ponavlja svoje običajne, stereotipne odgovore: "Vse sem pozabil!". . . Nič ne vem! Morda sem, ali pa ne!"
Avditorij je kaj pester in nabito poln. Zelo mnogo je med poslušalci prebivalcev iz ljubljanske okolice, ki so prišli edi-nole, da vidijo, kakšen je ta nekdanji strah ljubljanske okolice. Naravno, da je tudi mnogo Ljubljančanov in ljubkega spola. Povabljenih je okoli 20 prič.
Predsednik: Koliko ste stari?
Obtoženec: 42 let.
Preds.: Kje ste rojeni?
Obt.: V Zagorju pri Postojni.
Preds.: Ali ste izučeni kakega rckodelstva ?
Obt.: Ničesar. ;
Preds.: Ali ste zakonski o-trok ali ne?
Obt.: Očeta nisem videl!
Preds.: Kaj ste počeli, ko ste zapustili šolo?
Obt.: Bil sem za pastirja. Preds.: Kdaj ste bili prvič zaprti?
Obt.: Nič ne vem. Preds.: Ali imate za koga skrbeti, za kakega nezakonskega otroka? Obt.: Za mater. Preds.: Kako, če matere niste že zdavnaj videli ter niti ne veste, kje je?
Obt.: Mm, hm, otrok nimam.
Preds.: Zdaj dobro pazite na obtožnico, kaj vam očita.
Klemen se nasloni na klopi nazaj in mirno posluša obširno obtožnico, ki ga dolži raznih vlomov in tatvin.
Preds.: Torej France, ali ste pri Avgustu Kancu v Podsmre-ki res vlomili skozi zamreženo okno in odnesli več stvari, posladkali ste se tudi z loncem smetane.
Obt.: Ne rečem, ali sem ali ne.
"AMERfKANSKI SLOVENEC OGENJ UNIČIL SKLADIŠČE 2ITA.
. -	.	\ V v'.?
. • •:. . :t t;. ,, ,.. /• : i-^vr.^;:: ' " ■ * " • . " : ' ♦ ^ • jC"9*

i
i
Slika nam predstavlja prizor pri požaru velikega skladišča žita v Philadelphiji, katero je ogenj unic.l m povzročil ogromno ikodo. Plameni so ogrožali tudi poleg stoječa poslopja; vec sto ljudi je bežalo iz hiš in iskalo zavetja drugje
Kanada.
Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Saak.
(Dalje.)
Canada.
ZA FANTE NIČ KAJ PRIJETEN POSEL.
Slika nam pokazuje dečke v sv. Janeza Krstnika katoliški šoli v Chicagi, ki se učijo, kako imajo ravnati z malimi otroci, ca tako nanese, da so jim izročeni v varstvo. Po sliki sodeč, jim ta posel nič kaj ne ugaja.
Preds.: Kako pa 24. aprila v Horjulu, kjer ste vlomili v fa-rovž. Ukradli ste tudi nekaj srebrnih kron in jih dali nekaj vaši ljubici Angeli Podržajevi.
Obt.: Prav nič ne vem.
Preds.: Kako je pa bilo 3. maja, ko ste spet vlomili skozi rešetko v oknu in ukradli Andreju Knezu med drugim tudi britev? Saj na britje držite in ste vedno lepo porazirani.
Obtoženi polglasno: Lahko mogoče, a ne vem; res, prav nič ne vem!
Preds.: No, potem pa je tudi lahko mogoče, da ste prav isto noč Micki Žagarjevi v oni vasi ukradli klobase, olje, pokalice, svinjsko meso, jajca, skratka, da ste si napravili celo pojedino?
Obt.: Da, da, res je lahko mogoče.
Preds.: Če se ničesar ne spominjate, tudi ne veste, da ste izgnani iz naše države?
Obt.: I seveda ne vem, saj mi še nihče ni tega povedal.
Preds.: No in v Kočevju? U-kradli ste dr. Krauladu uro in 400 Din. Uro in verižico ste dali Angelci, ne?
Obt. : Se pa spet prav nič ne spominjam.
Preds.: In isto noč 7. maja v Kropfovi gostilni ter drugo, noč pri učitelju in župniku pri Stari cerkvi?
Obt.: Če ne vem, pa ne vem.
Preds.: Zvečer 8. maja ste se pa odlikovali pri Riglerju v Dolenji vasi, kjer ste vlomili in vzeli več blaga, srajc, spodnjih hlač?
Obt.: Mogoče, mogoče je res!
Preds.: Dne 7. aprila ste bili izgnani v Italijo, pa vas je takoj zaneslo nazaj?
Obtoženi zmiga z rameni.
Preds.: Pa 10. maja in 20. maja?
Obt.: Ko bi vedel, saj bi povedal !
Preds/: 'Ali se spomnite, kako so vas peljali na Studenec?
Klemen odkima.
Preds.: 20. oktobra ste si o-mislili suknjič, pelerino in čevlje ter 50 Din pri oštir ju. Loj zetu Obersnelu v Podutiku?
Obt.: To je pa moral biti kdo drugi; jaz še ne vem, kje je Podutik.
Preds.: Decembra vas je pa zeblo, pa ste 18. decembra pri Dolinarju Tonetu v Kožarjih vzeli topel zimski kožuhovinast suknjič.
Obt.: Tam sem pa res vzel suknjič pa mleko in solato, pa tudi pri Martinu Žmavcu sem vzel na Viču nož, koledar in pe-resnik.
Preds.: Zakaj ste peresnik potrebovali?
Drž. pravdnik: Ljubici je pisal.
Preds.: Ali ste v Notranjih goricah kaj vzeli?
Obt.: Samo čopič in britev. Jedače sem pa pustil; tudi pese in kave «e nisem dotaknil. To je že Dolničar sam pojedel, zdaj pa mene dolži. Tudi klobase sem pustil; saj imajo mačka v hiši, si jih je že ta privo-
ščil !
Priča Avgust Kane iz Pod-smreke izpove, da je jedel obtoženi tisto noč kislo mleko. Moralo je pa več tatov biti; saj so bile tri žlice umazane.
Preds.: Klemen, ali lahko damo dežnik nazaj, ki ste ga vzeli?
Obt.: Le, če je njegov; moj ni!
Priča župnik Nastran je dejal,-da je tat vzel v noči na 24. aprila kurje stegno ter 50 jajc. Napravil si je tudi kislo zelje in ga pojedel. V pisarni župnišča je vse predale znosil na kup ter jih izpraznil. Ker mož rad je, je vzel s seboj 19 žlic, da bi bil bolj preskrbljen.
Izpraševanje se je vršilo prav živahno še naprej. Kakor se je pri izpraševanju in iz sod-nijskih zapisnikov dognalo, je France Klemen v svojem zavoženem življenju presedel že 12 let. Ko so ga vprašali, kako se je počutil prejšna leta v ječi, je mignil z rameni in dejal: "Tako je bilo, tako . . ." Porotna obravnava proti Francetu Klemenu je trajala ves dan s kratkim opoldanskim odmorom ter se je zaključila ob 8. zvečer. Izprva molčeči Klemen je postajal tekom razprave živahnejši in zgovornejši ter je prav hudomušno odgovarjal na predsednikova vprašanja. Poslušalci,, ki so avditorij zasedli do zadnjega kotička, kakor slaniki v sodu, so se kmalu razdelili v dva nasprotna tabora. Klemenovi simpatizerji so se rekrutirali iz številnih njegovih prijateljev in znancev ter iz desetorice oboževalk, ki so nekdaj v lepših časih ž njim delile radosti tega pozemskega življenja, ko je pri nas bujno cvetelo verižništvo in tihotapstvo. Na dalje so se na Klemenovo stran postavili tudi nekateri ljubljanski poslušalci in poslušalke zlasti, ko so čuli Klemenove duševne izlive, ki jih je čital predsednik iz njegovih pisem, naslovljenih na ljubico Angelco. Večinoma izvirajo ta pisma iz Klemenovega zapora v Postojni, kjer ga je prevzemala neka čudna sentimentalnost, izpričujoča vendarle dokaz razneženega čustvovanja. Nazival je Angelco za svojo preljubo ženko ter ji zagotavljal ljubezen. "Vse se bo še spremenilo in solnce boljših dni nama bo še sijalo . . . Dvakrat naju je že ločila usoda, a v tretje naju ne bo več ... Za dežjem mora solnce priti. Imel sem samo tri ljubice v življenju, a ti si mi najdražja . . ." Podpisoval pa se je: Tebi uda-ni tvoj mož Klemen France."
"Čedno!" so se čuli glasovi v avditoriju.
Klemenovi nasprotniki — večinoma okoličani z Viča in drugih vasi — so bili v manjšini.' Soglasna je bila njihova zahteva, da morajo porotniki vsa vprašanja potrditi, senat pa Klemena obsoditi najstrožje, da ne bo nikdar vec videl svetlega solnca in lepe svobode. —
Kontrasti med publiko so se tekom razprave očitovali najži-vahnejše.
Porotniki so se o Klemenovi krivdi posvetovali prav kratko. Dvorana je postala nervozna in je z nestrpnostjo pričakovala trenutka, da predsednik porotne klopi proglasi krivdorek. — Soglasno so porotniki potrdili vsa tri stavljena vprašanja in sicer: 1. da je Klemen kriv vseh inkriminiranih tatvin, 2. da je tat iz navade, in 3. da se je jeseni brez posla potepal po Sloveniji.
Nervoznost in napetost v dvorani sta se vnovič stopnjevali, ko senata skoraj pol ure ni bilo iz posvetovalnice. France Klemen sam je hladnokrvno čakal na krivdorek in sodbo in je novinarjem zunaj dvorane, ko je čakal na porotniški krivdorek, izrazil pričakovanje:
"10 let mi ne fali, to sem siguren!"
V premoru po razglašenem krivdoreku in pred razglasitvijo sodbe so v avditoriju vodili besedo poznavalci ljubljanske porote in ugibali, koliko let bo dobil Klemen. Nekateri so mu prisodili 10, drugi celo 15, nekateri kot minimalno 7 let. Le malo jih je računalo na milejšo sodbo, in ti so svoje mnenje u-temeljevali prav originalno:
"Kaj -10, pa 15 let? Ni mogoče! Saj je pokradel le tiste cunje, piskre in druge malenkosti! Zato, ker si je privoščil salato, klobase in zeljnate glave, naj gre kar na vislice?"
Končno se je vrnil porotni senat v dvorano in predsednik Vehovar je pričel glasno in s sonornim glasonrčitati sodbo:
"France Klemen je kriv hudodelstva tatvine v 22 slučajih, kakor jih navaja vprašanje porotnikov ter se obsoja . . ."
Med avditorijem grobna tišina, čul bi v dvorani miš . . .
". . . na pet let težke ječe s posti in trdim ležiščem . . ." i Večina poslušalcev se je oddahnila. Klemenovi prijatelji so skoraj zavriskali. Sam Klemen je s kratko gesto dokumentiral, da je sodba zanj nepričakovano mila. Prav hvaležno se je obrnil do zagovornika in sodnikov. Predsednik je nato podučil Klemena o pravnih le-kih ter ga vprašal: - "Ali sprejmete! sodbo in takoj nastopite kazen?"
"Sprejmem!" je ves zadovoljen pritrdil Klemen s poklo-nom, se nato obrnil do zagovornika in mu nekaj pošepetal. — Zagovornik mu je izročil obširno obtožnico, ki jo je Klemen spravil v žep, da jo bo imel za spomin in da jo bo prebiral tam v mariborski kaznilnici . . .
Ko je Klemen vklenjen zapuščal dvorano, mu je neki prijatelj - zaklical: "Servus, France!" — Klemen vidno vzrado-ščen: "Živio! . . !"'>
Naglo se je nato izpraznil avditorij.
Širite "amer. slovenca"
Starokrajci bi tudi radi vedeli, kaj mi tukaj na tej strani morja o Italijanih mislimo? To vam je težko razložiti, ker mi gledamo na Evropo z ameri-kanskimi "špeglami," ki so že precej stare. Če od tukaj pogledamo čez Evropo, opazimo, da je sedaj nacionalizem vodilna moč. Omenil sem to že v zadnjem dopisu. Nacionalizem je začel cveteti po Napoleonovih časih, ko se je začela Pru-sija na lastne noge postavljati. V klasje je pa začel iti od leta 1850 tako, da je okrog 1900 že popolno dozorel in nekaj let pozneje tudi svoj sad obrodil. Pri tem je opažati, da so bili slovanski narodi precej počasni glede nacionalizma ter so se ga le po malem nalezli od Nemcev. Od pamtiveka bili so Slovani patriotični, to pa zavoljo tega, ker so bili agrarci. Patriotizem je nekaj realnega, ker se opira na dom, na narodno življenje in obstoj, medtem ko je nacionalizem nekaj abstraktnega, kar se za nekaj časa čuti in popolno podleže v narodnem polomu. Tukaj in V Ameriki vsakdo pomiluje Nemce in njih nacionalizem, ampak oni se ga ne morejo znebiti, prešel jim je v kri. Da o nemškem patriotizmu tukaj ni govoriti, je samoumevno. Iz tega vzroka se Nemec tukaj ne počuti domač, kakor je n. pr. Slovan in drugi narodi. Francoz je popolno doma tukaj, bolj kot na Francoskem. Od Slovencev nalezli so se slovenskega nacionalizma le koroški Slovenci; ampak ta slovenski nacionalizem ni dobil odmeva od on-strank Karavank; bile so menda previsoke. Skozi tunel v Podroščici vlekel je bolj nemški kot slovenski nacionalizem. Čudna prikazen. Stari Andrej Einspieler je govoril slovensko v deželnem zboru v Celovcu, medtem ko so ljubljanski mestni očetje si prizadevali po nemško v "Rathausu" kramljati. Mi smo imeli nemške šole in smo bili slovenski nacionalisti, oni so imeli slovenske šole, pa v kritičnem času po vojni niso spravili na površje niti enega slov. nacionalca, ^ ki bi slovenske Korošce malo nabrusil. Tako se je g. Trunk svoj čas v "Ave Maria" pritoževal. Sicer
je pa tako prav. Jugoslovan je demokratičnega mišljenja (ne social-demokr.) in v dvajsetih letih med Slovani ne bo nobenega nacionalizma, ker je Slovan preveč patriotičen, in sicer najbolj med vsemi drugimi evropskimi narodi. Kako piškav je vsak nacionalizem, se vidi najbolje iz dejstva, da se tukaj v Ameriki Nemec najlažje zgubi med Angleži.«
Ne da bi dal dosti na kak vzgled, je pa vseeno zanimivo, kako se je neka stara Nemka pri meni izgovarjala, kako težko je njej nemško govoriti, ker otroci le angleško govorijo itd. V resnici nemško govoriti več ni hotela, sramovala se je lastnega materinega jezika. Po moji izkušnji so Nemci edini narod, ki gre v krdelih samovoljno v angleško žrelo. Vzrok je, ker so tradicijo zgubili in nacionalizem je bil prelahak, da bi obdržal za nje isto privlačnost, kakor imajo drugi narodi do svojega jezika. O nemškem nacionalizmu tukaj med Nemci ni duha ne sluha, čeravno se razni nemški časopisi trudijo, da bi ga obdržali. Naš "Curier" se je moral zvezati s protestanti, da vsaj malo obdrži nemško zavest, pa mu menda pri vsem tem slaba prede. Vse kaže, da je nacionalizem poguba in mogoče ni ravno izvan prilike, če si pokličemo vojne čase nazaj v spomin.
Med vojno bil sem edini Slovenec, toda avstrijski podanik, med celo duhovščino v Seattle škofiji. Kjerkoli je bil na fronti polom, bili so tam Avstrijci, kjerkoli zmaga, bili so tam Nemci. Duhovniki so me kot "Avstrijca" začeli zbadati, jaz pa hud in pišem g. Trunku v Beljak pismo pisano nemško, v katerem sem se umestno zgražal nad mojo drago avstrijsko armado, h kateri sem svojčas tudi jaz spadal. Čudno, Jurij je to pismo založil, ko so pa vohuni prišli k njemu ter prevo-hali cel njegov farovž, ležalo je moje pismo prav na njegovi pisalni mizi. Prebrali so je, mi pravi Jurij, in lepšega sprejema bi njim nikdo ne mogel napraviti, kot je storilo moje pismo! Pozneje sem zvedel, da je bilo tako določeno, da nacio-(Dalje na 4. strani.)
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potoi
MI RAČUNAMO:
Za ameriške dolarje:
$ 5.00 ........$ 6.15
10.00 ........ 11.25
15.00 ........ 16.35
20.00 ........ 21.45
25.00 ........ 26.55
35.00 ........ 36.70
50.00 ........ 51.90
75.00 ........ 77.50
100.00 ........ 103.00
200.00 ........ 204.50
300.00 ........ 306.00
400.00 ........ 407.50
500.00 ........ 509.00
600.00 ........ 610.50
700.00 ........ 712.00
800.00 ........ 813.00
900.00 ........ 914.00
1000.00 ........ 1015.00
Za dinarje:
200 500 1000 1500 2000 3000 4000 5000 10000 15000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000
Din Din .... Din ....
Din____
Din .... Din .... Din .... Din .... Din ....

4.45 9.80 18.90 28.00. 37.00 55.40 73.50 91.60 182.0Q
Din ...... 273.00
Din .— 363.00
Din ...... 543.00
Din ...... 724.00
Din ...... 902.00
Din ...... 1082.0Q
Din______ 1260.00
Din...... 1441.00
Din .— 1620.0Q
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money; Orders, American Express ček, ali pa bančni draft Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL,
Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
, KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI N^D $3,500,000.00

AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 18, marca 1927.
KANADA.
(Nadaljevanje 3. strani.) nalna Nemčija dobi ves kredit
zem! Če se Avstrija ne otrese te nacionalne kuge, uspeha ne bo pričakovati. Kakor vse kaže,
in Avstrija ves deficit in to se je še daleč do tega. Ravno be-
je tudi do pičice uresničilo. Nacionalna Nemčija je svojo zaveznico Avstrijo varala. Pa to ni vse. Avstrija se je ponudila Nemčiji kot dekla za vojsko. Kako jo je Nemčija plačala? Avstrija je zgubila vse. Sedaj bi se rada pridružila Nemčiji. To je vse prav in dosti ugovora pri narodni zvezi zategadelj ne bo. Ampak, kje je pravi vzrok, da se ne morejo zediniti? Nekateri amerikanski listi pravijo, da zavoljo tega, ker ima Nemčija dosti težkoč doma z dolgovi in noče prevzeti še siromašno Avstrijo kot breme. To je resnica, ampak kdo je Avstrijo osiromašil kot pa nemški nacionalizem? Vendar pa je to le izgovor, pravi vzrok je katoliška Avstrija, ki bi zadala prote-stantovski Nemčiji precej udarcev v državnem zboru. Tukaj je pes pokopan.
Kako je nemški nacionalizem pokopal staro lepo Avstrijo in s kakim neusmiljenjem, se pa najbolj vidi iz sledečega.
Od vseh Habsburžanov bila sta Franz Ferdinand in pa Kari v resnici prava patriota. Zato sta bila tudi vsem nacionalcem na potu. Kari, ki je bil izvan-redno blagega srca, videl je vesoljni polom že 1. 1916 in je hotel rešiti kar se rešiti da. Drugo dragim čitateljem znano iz zgodovine, namreč njegovo pogajanje z Italijo in kako se je moral mladi avstrijski cesar zato ponižati, ker ga je kajzer poklical v Berlin na odgovor. Nemški nacionalizem imel je Avstrijo v svojih krempljih na milost ali nemilost. Kako nizkoten pa se je izkaz-al ta nacionalizem. vam razodenem le bolj s strahom, da mi ne boste verjeli in še bolj, da bi me Nemci ne ošegetali, če me v pest dobijo. Vendar nič ni čud-
rem v "SalzbArger Kirchen-zeitung," kako si tudi nemška in poljska duhovščina predba-fpela civa nacionalizem. Nemci imenujejo Poljake in Ukrajinci "hypernational." Te kuge so se Poljaki in Ukrajinci in vsi Slovani nalezli od Nemcev. Slovansko bogoslužje (ritual) Nemce grozno vznemirja. Zdaj bodo tudi Slovenci tega deležni in Nemci nimajo v zgodovini nič nemštvu bistvenega pokazati !
Vendar stvar še ni izgubljena. Ce nimamo nemškega bogo-častja, pa si napravimo vsaj nemški "Brevier." In tako so Nemci doživeli zaenkrat vsaj eno malo tolažbo, da morajo nemški brevir premišljevati, pa še ne moliti!
Nekaj drugega v lažnjivem nacionalizmu je še, da so si Nemci prisvojili vso slavo v
IZ KOČEVSKIH GOZDOV IN POLJAN.
Sekira ni samo razredčila in
liti, streljati, sploh vse, kar bi i volkovi v nedostopnih goščavah i zastrupiti, ali prebrisane! niso motilo in škodovalo materi na-: in kako hitro se množe. Volku-i nasedli. V letošnji zimi pa so v ravi. Trava doraste in se posu-jlja vrže že v drugem letu, včasii Kočevju iznašli zmes, ki je iz-ši; drevo onemoglo od starosti] kar po 8 mladičev, ki hitro do-! redno vabljiva " pade in segnije, iz njegovih o- rastejo. Volkovi so srnjad te-
zmanjšala naših gozdov ter za-;Stankov pa poženejo nove rast-1kom enega leta dodobra raz-zadnje pesmi
in je ze marsi-kakega sivega roparja premotila, da ji je podlegel.
Največje zasluge pri uniče-
sprejeli slovenski lovci ščeti-narje, divje prašiče, ki so se znatno pojavili šele po vojni. Pred leti se je le redko priklatil kak divji ščetinar v Slovenijo in je bila velika senzacija, če je lovec ustrelil divjega prašiča. Prve stalne divje prašiče je uvedel na Dolenjskem v okolici Novega mesta okrog 1. 1900 neki Schlesinger, ki se je prekrstil po svojem velikem posestvu na Gorjancih v Goriania.
šo domovino. V podzemeljskih j leč, po vsej ribniški dolini, pro-!s časom nekoliko orijentirala, strupili v Kočevju nad 70 vol- Iz Galicije si je nabavil brejo jamah najdemo okostja in ro-1 ti Notranjski, v bližino Ljublja-1 lovci pa so se izurili v zasledo-(kov, kljub temu jih ne morejo divjo krmačo, ki je vrgla precej
vanju.
zajetim j line. Živali, ptice in četvero- j redčili; imeli so prav lahek po-gozdnim velikanom, ampak je:nožci, roparice in koristno, vse, sel, ker je bila vsa divjad po-j vanju volkov imata velika ko tudi pregnala iz naših krajev j živi po svoji volji. Pazniki so četkoma tako preplašena, daj čevska lovca brata Lozarja, ki živalske velikane, ki so se pred postavljeni le za to, da branijo se sploh ni branila in ni bežala.; ne štedita ne s časom in tudi ne tisočletji,pasli in životarili po (dostop škodljivcem-ljudem. V. Pa tudi lovci v prvih letih, niso z denarjem, samo da bi mogla ogromnih livadah in neprodor- teh krajih je še precej medve-| mogli novi zverjadi kaj poseb- očistiti naša lovišča. Od 1. 1920 nih gozdovih, pokrivajočih na- dov, odtod pohajajo dokaj da-, no do živega. Toda srnjad se je pa do sedaj so ustrelili in za-
govja bivola, jamskega medve- ne in tja doli proti Hrvatski, da in losa, ki gotovo niso bili j Ker medvedje ne povzroča-posebno redki tam, kjer se ši-; jo posebne škode, hranijo pa se rijo danes rodovitna polja injpo večini z raznimi gozdnimi blešče bela mesta. Pa tudi jele- sadeži, mravljami in drugim njadi in srnjadi je vedno manj,! mrčesjem ter ugonobe le kako
odkar godejo nenasitljivi gatri in brenče žage samice tam, kjer je pred leti odmeval viteški lovski rog.
Ali v primeri z drugimi pokrajinami ima Slovenija vendar še nekaj živali iz davnih časov, za katere nas zavidajo
vojni, ki je njim seve dala velik mnogi drugi. Pri nas je še pre-
kredit in je kaj pomagala do boljših mirovnih pogojev. "Velika Berta" je pri tem tudi nekaj štela. Ampak Francozi mi tukaj trdno dokazujejo, da je bila Velika Berta rojena v Avstriji. Če pomislim na avstrijski izvpr 75 mm lahkih, na 15 cm obležnih in 21 cm možnarjev, ki so vsi bili avstrijskega izvora, ni dvomiti, da je Velika Berta bila rojena v arsenalu na Dunaju ali pa v Wiener Neustadt. 75 mm so danes "standard" ofenzivni kanoni v vseh modernih državah, kar je seve velikega obžalovanja vredno. Ko sem bil leta 1894 pri obležni artileViji v arsenalu na Dunaju in pozneje v Tridentu, sem se kaj osebno seznanil z vsemi temi fanti in mnogimi drugimi. In sedaj ob koncu zapazim, da sem v tem dopisu čisto pozabil na pravi predmet, na lepo Italijo. Ker pa ravno za sedaj ni
nega, če vam razložim, kar je tako lahko pozabiti to "nežno" meseca decembra prinesel amerikanski magazin "Current News." Tam stoji zapisano, da je namreč ravno ob istem času, 1916, Bernstorf, nemški poslanik v Ameriki, nagovarjal predsednika Wilsona in ga vabil, da naj on gre v vojsko proti Nemčiji in se pridruži veliki antanti. Bernstorff in Nemčija sta vedela že 1916, da je nemška stvar zgubljena in če bi se Amerika pridružila antanti, bilo bi vojne poprej konec. Ampak to ni bil pravi vzrok. Nemčija je vedela, da če antanta zmaga, Francije ne bi mogel nihče nazaj držati od Berlina.
Vojna zgodovina je to potrdila, kajti Francija je zahteva-
sosedinjo, pa gremo drugikrat k njej na obisk.
-o-
Izpoved velezločinca.
V zapo-rih mariborskega okr. sodišča se nahaja viničar Po-lak iz Lahoncev pri Polenšaku, ki je meseca decembra lanskega leta ubil s kolom svojo ženo. Polak, ki je rodom iz Prekmur-ja, je sedaj v preiskavi baje izpovedal še druge zločine, ki so bili dosedaj'napojasnjeni. Leta 1924 in leta 1925 je v okolici Ljutomera in na Murskem polju skoro vsak teden kje gorelo. Govorilo se je, da nekdo ogenj namenoma podtika, toda požigalca niso mogli dobiti v pest. Polak je pa priznal, da je
manjšo divjad, jih ljudje precej čuvajo in jih le malo pade pred puško.
Volkovi.
V omenjenih pokrajinah pa imajo žal svoja skrivališča tudi največji nepridipravi, volkovi, ki so se po dokaj dolgem razdobju kar za stalno naselili j in neusmiljeno ropajo med ostalo,
cej dobro zastopan prastari di- v Sloveniji v ji petelin in tudi medved ni
posebno redek.	j divjadjo. Okrog leta 1870 je
Medvedje.	[bilo, ko so ljudje trdili, da je
Prava domovina medveda v j volkove pregnal vlak iz naših Sloveniji je dokaj slabo obliu- krajev. Omenjeni časi so izgi-
deno, prometu nekoliko odda-
ljeno Kočevje. Ta pokrajina je slišati o sivih klatežih. Nenado
svet zage, nekak prehod med
nili in do leta 1906 ni bilo več
ma pa se je pojavil izredno ve-
Alpami in Krasom. Obširne ! lik volk v okolici Starega Loga.
planjave s kraškimi kotlinami, pretrgane z nekaterimi daljšimi dolinami, pokrivajo pašniki, ki so polni leščevja. Okoli pašnikov se razprostirajo široke lože, porastle z jelšami, brezami, topoli, trnjem, praprotjo in razno drugo navlako. Vse je prepreženo s srobotom in robi-dovno, ki branita dostop v goščave. Med omenjenimi poljanami pa je hribovje, kjer se razprostira ogromno posestvo kneza Auersperga, pokrito z izredno lepo urejenimi, po večini njanju lovcev, jelovimi in bukovimi gozdovi, velike množice Sredi obširnih gozdov so določili že dedje sedanjih gospodarjev velik del sveta, kjer naj po svoje gospodari narava sama. Flora in fauna sta prepuščeni sami sebi. V tem delu je
Naključje je hotelo, da je pri šel kmalu pred cev spretnega
zatreti. Potrebno bo. da se za- ljubkih svetlo progastih mladi-Prvi pogoni na volkove so bili, vzame za uničevanje volkov tu- čev. Ko so ti nekoliko odrasli, neuspešni, največ radi prekas-jdi oblast in priskoči na pomoč so slučajno ali ne slučajno ušli nega zasledovanja izsledenih vsaj z denarnimi prispevki. Na- iz ograde. Ker je po zakonu volčjih tolp in pa, ker so bili grade za ustreljene volkove ne prepovedano uvažati in spušča-lovci preveč nemirni. Kočevski zadostujejo. Škoda, ki so jo po- ti take živali, je posestnik pač gozdarji so tu pa tam kakega vzročili volkovi v Sloveniji, je moral reči, da so ušli slučajno, volka presenetili, včasi pa do-jogromna; uničili so gotovo že Ti so se le polagoma razširjali, čakali v svetlih mesečnih no- j več tisoč srn. Dokler ropajo po- dokler niso prišli med vojno čeh. Največkrat je zadelo vol- ^samezni, niso posebno nevarni, divji prašiči iz Hrvatske, ki so ka svinčeno zrnje, ko se je po- toda kadar jih je po več sku- osvežili k nam umetno uvedeno novno vračal k plenu, ki ga je ,paj, ko eni gonijo, drugi pa ča- gališko pleme. Odsihdob pa so umoril in pustil ležati za hujše kajo, jim uide le redko kaj. se divjf prašiči v Sloveniji znat-
Volkovi so se razšli tudi po no pomnožili in sicer lovcem v ostalih delih Slovenije, kjer pa veselje, kmetovalcem pa v je-navadno niso dolgo ostali, naj- izo, ker povzročajo po poljih brže radi pomanjkanja hrane, 'precejšnjo škodo. Razširili so Sledili so jih tudi v gamsovih se po vsej Sloveniji, ali tudi dire vir jih, ali naj brže niso prišli do plena, ker so jim gamsi pobegnili v skalovje.
case.
Lovec, ki je našel umorjeno ali načeto srno, je čakal tako
"miroljubno 'd0^0> da ae je povrnil .volk' katerega je dostojno pozdravil. V zadnjih letih pa so mnogo volkov postrelili tudi pri pogonih, največ s pomočjo okrpa-nja. Okrog goščave, v kateri so zasledili volkove, so potegnili in pritrdili 80 cm nad zemlio dolge vrvice, na katerih so visele raznovrstne krpice, na razdalji 1 In druga od druge. Na
Divji prašiči.
Dokaj bolj prijazno
pa
v ji prašiči so dobili najboljša skrivališča v kočevskem okraju, odkoder imajo nepretrgano jgozdno zvezo preko Hrvatske js svojo pravo domovino, goz-o idov bogato Bosno.
lovca. Ustreljeni volk je tehtal to P^nali malopridneže ki I
so prišli do vrvic,se teh zbali in j begali tako dolgo, dokler
47 kg, visok je bil 80 cm, dolg pa 1 m 40 cm. Nato je bil zopet mir do svetovne vojne. Med vojno,
zlo v slovenske pokrajine, so.
prišli tudi požeruški volkovi, i	. „
Priklatili so se preko Hrvatske!bližini Starega Trga in Loža,
niso i
prišli na strel. Po strelu ostali
ko je prišlo marsikako jso sc končno le odl°čili in !
iz smešne ograde. Na la nacm
so mnogo volkov uničili tudi v
iz bosanskih gozdov in se kar za stalno naselili v kočevskih šumah, kljub ropotu vlakov, tovarn in neprestanemu prega-Ostali so radi srnjadi, med katero neusmiljeno mesarijo.
Pojavile so se kar cele tolpe, ki so se v kratkem času tako pomnožile, da jih ni mogoče preganjati. Ne bomo se čudili temu pojavu, če pomislimo, ka-
kjer so se nepridipravi pojavili prav tako v močnih tolpah. — Večkrat so poskušali volkove
ZAKAJ BI SE NE P0GUTI-LA MLADOSTNO IN BI NE BILA LEPA?
SV. KEKEV POT
ki jo 'rjmo tekom postnega časa prodajali PO ZNIŽANI CENI 10 CENTOV.
znaten
Pri naročilih 50 knjižic ali več popust.
ciajemo
prepovedano sekati, kositi, pu- ko ugodna skrivališča imajo
on izvršil omenjene požige. Pri la Berlin na vsak način in če bi i Sv. Juriju v Slovenskih goricah Amerike ne bilo vmes, Franco-| je bil pred leti izvršen umor, ki zi bi danes gospodarili v Berli-i je ostal nepojasnjen. Tudi ta nu! Ubogi Kari je kot grešnik j zločin je Polak sedaj priznal, stal pred kajzerjem, medtem j Polak se v zaporu dela blazne;
ko ga je ta goljufal z zahrbtnimi pogoji v svoj prid in zgu-bo Avstrije. To je nacionali-
ga, da bi na ta način svoje zločine opravičil ter se odtegnil zasluženi kazni.
GLASNIK
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. ___.
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve aH support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and mer-
chants!	_.	—
-»= --------' ' ' ' ■ — "
South Side Wood Supply
South 10th Str. in Alabama ave., , Sheboygan, Wise.
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in
Hrvatom.
ROK JURIČEK, lastnik.

Zimske suknje in obleke
i
zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM — OBLEKAMI IN OBUVALI.
Frank Opeka
502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL.
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk!
Možje, kntfi'im u>povn [»»I n f j". " kali-rili l< jMita jih n;ipravi p [uilarne. m> k
»i m-.i lj-.nlj<-. Ztimv.i,> j«-.	<l--.i ' živsihnosi
I' oči i:i mirno oselinosl. > katero i ži-nska
t»ril» »ii j n it. <lo slavo. Tisoči- limit s-.- J-' =ilrji-
;->i!r» in zač"lo 1 posU-vnli viii:i«i.-t. :<krli<-li z;i
vjlmv.i«* in ilržati telo v normalnem stanju. M noj-, je žensk. ki dobro vedo, <?a ji- naj-!iol.il- y.<lra\ ilo r.a !:je. <l» jih varuje vseh nemir.:..-'! In 1...ločin, znameniti LAXVIUUIi " !'M, ki je ohranil življenje že t'r-oirim ženam Mrs;. Ormy iz Pittsburgh« pravi, tla je več ivt t rp< hi raznimi ž"itskimi liolev.nimi. '/.■ • L»j'ila j: .i • periotl.i. kar je povzročilo. <t:' je imela bolečine v vrlavi in »imue ne| > ri l i'-;«.■ U.-:|.or bolečine I tri SJ>U-šč:injtf -mL- in nešteto irtijrih (ml r-.il. Ni'"' ji ni pomagalo, Iv ko j(?
!:i rabiti I \XVIBURNUM :.ar tednov -ialno, je bii' rešena vseh bolečin. Zdaj ni :;i' olt brer. teli zdravil. Ni denarja, ki bi bil več vreden V.ot zdravje. Ni! o1.i ni- morete preveč plačati, da zopel zadolnte zjnihljeuc zdravje. l»enar ni vse i", ne naredi srečnejra človeka, a ko nima zdravja. Zttk.ij se ne h: : repeče ženske veselile življenja, kar stane le par dolarjev. Življenje je kratko, ni treba da bi človeka spremljale pn poti življenja bolezni. Vsaka bolezen pusti na i.hrazu sledove. N"'!ičc nima rat! š nske, je prostata -ara pred časom. Posebno poročene ženska ■>: mora!"* skrbeli, da "ohranijo kakor dolgo rnotroče h p obraz. To lahko d> sežejo z I.AX-VI151 jKNTJM. ki slane lr- S10.4X pri LAMECO I.ABORATOKY, 189 Lamcrn Bide-. Box 9fi:j. Pillsbnrch, Pa. Pomnite, dobra zdravih; so iz dobrih sestavin, zato stanejo veliko denarja Zdravila, ki jih dobite po nizki ceni ne u činkiijejo. je pa roojroče. da zdravju škodujejo. Zavarujte pošiljate-.- in pošljite -Zc več.
Za resni postni čas priporočamo sledeče knjige:
NA E'OTJ V VEČNOST. Zanimiva razprava o
poteku in cilju človeškega življenja. Stane....$0.75 PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Pouk, kje naj išče lil o dobrih nasvetov za življenje, in
kje jih ne smemo iskati. Cena........................$1.00
SPOLNUJ ZAPOVEDI. Za vsakega katoličana nad vse poučna knjiga. Wbsega dva dela.
Skupaj ...........................................................$1.00
V BOJ ZA KRŠČANSKE RESNICE IN ČEDNOSTI. V dneh današnj-e razbrzdanosti in nevere bo ta knjiga marsikoga ohranila na pravi poti, s tem da n:u bo pokazala, na kateri strani je resnica in kje je laž. Cena........$0.35
Ako naročite istočasno vso navedene štiri knjige, jih dobite za znižano ceno $2 00.
Naročilo pošlite, skupno s potrebnim zneskom, na naslov f
Knjigarna Amerikanski Slovenec
[V
1849 W. 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.

i ►

• - y&e
Jewelb

On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis.
=uimji]!u;wMfiiiiEJMiiiiiMianwm
j	JOHN PICHMAN	j
I	1810 West 22nd Street, Chicago, 111.	|
1	PHOXE ROOSEVELT 2316	S
S Rojakom priporočam svojo KROJAŠKO OBRT. Izdelujem	|
1 obleke za gospode in dečke po najnovejših vzorcih. Čistim, likam, po-	E
i nravljam in barvam. Z mojim delom je vsakdo zadovoljen, gotovo	g
i boste tudi vi.	1 HHtllMinilOTIIIliliailHHIUUlUIUlUlliira^
JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Tel. 377 J. 3747 W.
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nfemanich & Son
IN AMERIXL
tJSTAHOVLJEN L. 1S9S.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pofr*-bc, krste ia žemtovanja. — Cene zmeroe.
I »
'Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D* Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- stv. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od zjutraj de S. zvečer.
V nedeljo i od 10. zjutraj de 12. opoludne.



£
Petek, 18. marca 1927.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedi njenih Državah Severne Amerike
SGDEZ' JOLIET ILL
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
--J J . H. i -U BUJUH miLIL Ui—LIL-J-J_!. -..........'J.
Slovenci kdo izdai kak tak besednjak. Gotovo bo pa najti tak besednjak med Angleži, ker ti imajo na Kitajskem svoje kolonije in prav gotovo imajo kaj primernega, ki slaži angleškim podanikom za učenje kitajskega jezika. Iz Ayerjeve knjige, kjer so vknjiženi vsi tujezem-ski listi v Združenih državah, je naveden kitajski list "The Young China," ki se izdaja v Vašem mestu na: 881 Clay St., San Francisco, Cal. Pišite tja, ali pa se zglasite osebno, če ni-
ste preveč daleč stran in bodo
GLAVNI ODBOR:
Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, IIL	.......
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, IIL gotovo rade volje pojasnili, kje
II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa. si lahko kupite angleško-kitaj-
GLavni tajnik..........................„..JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, IIL c.u- h-„pjn{fli.
Zapisnikar_______________________PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, IIL 1 ucbeunjctn..
Blagajnik............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, IIL
Duhovni vodja______________REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, lil. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, IIL JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, IIL
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa.
ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, IIL	•	^oww*™«« Q^K JOSEPH KLEMENCICH, 1212 N. Broadway $t, Joliet, IIL jCirovic, po narodnosti Srb. — -o- 1 Vzrok samomora je bil prepir
Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam s tovarišem zaradi puške. - V
ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku
$46,-481.91.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE.
Trata v Poljanski dolini. V
petek, dne 4. febr. se je ustrelil v Hobovšu, župnija in občina j Oselice, obmejni vojak Mladen
St. Vid pri Stični. Tukaj je umrl v 61. letu starosti g. Ant. Kaporc iz vasi Cesta. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi. -o-
ZDRAYSTYO
ne volje, da se v tem oziru nekoliko omejimo, se bomo kmalu privadili, da ne bomo vedno žejni in nam tudi ne bo treba mnogo piti. Posebno priporočljivo je to za one, ki imajo poleti na obrazu pege. %
Po tem razmišljevanju bi se moglo odgovoriti na vprašanje, ali so mrzle pijače škodljive
Nekaj navodil glede uživanja mrzlih pijač.
Ako hočemo piti zelo mrzle 'zdravju, na ta-le način: En ali pijače, moramo najprej napra- |dva požirka mrzle pijače nista viti enega ali dva majhna po- prav nič škodljiva. Po malem žirka. To želodec prav lahko j odmoru se sme piti več in po-prenese in živci se pripravijo zneje zopet v večji množini. —
na bolj močne učinke. Po dveh minutah se že more popiti malo več mrzle pijače in zopet malo pozneje še večja množina. Na ta način skoro gotovo ne nastopi želodčni krč. Vendar pa moramo računati na ;Ne dajajte vrelih jedi na mizo! možnost, da bi velika množina
Vsakdo pa si naj zapomni, da velika množina mrzle pijače moti prebavo, povzroča večje potenje, s čimer lahko nastanejo različni slabi učinki. -o-
Mnoge gospodinje in kuharice se trdovratno drže grde razvade, da postavljajo vrele jedi
mrzle pijače ob času prebave mogoče ne vplivala najbolje na
odvajanje snovi. Da ena in ista , , , , . . , ,.„: , _ .. . , , ,na mizo ter celo zahtevajo, da količina dobro ali slabo vpliva, L__________• ^- _______.
je odvisno od tega, ali se pije
na prazen želodec ali ob času
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi rv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članovCic). Sprejemajo moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali 5500.00. Ko dosežemo število 2000, se iviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00 Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Hvala za to, da je bilo vse tako slej imelo svoje društvene seje.
ravno iste nedelje, kakor po navadi. To pa zato, ker nova dvorana nudi boljše ugodnosti \ ic, ki so pripravile tako oku- in da se s tem pomaga župniji.
li']>o prirejeno, gre našim pridnim sosestram kuharicam M. Suvinek, A. Kovač, A. Marko-
sen lunch in peciva. Hvala tudi kofetarci Rozi Žonta; se nikoli nismo imele tako močnega in dobrega kofeta. Prosimo, da bi še v prihodnje ne odrekle, kadar bomo še kaj priredile.
Prav posebno hvalo pa izrekam predsedniku dr. sv. Cirila in Metoda, ker so se društvenimi udeležili v tako lepem številu naše prireditve. Enaka hva-
hodke veselice.
S sesterskim pozdravom
Marija Gačnik. -o-
UREDNIKOVA POŠTA.
—D. L., Pittsburgh, Pa. — Sliko radi priobčimo od vsakega, ako plača stroške za„klišej. Slika, ki je široka 2 palca stane $3. Dopis pa priobčimo brezplačno.
—J. K., Denver, Cplo. —Smo
la predsedniku dr. Sloga JSKJ. izadnji seji, naj to upoštevajo Pomagali so nam pri delu in veliko žrtvovali na veselici. — Hvala Fr. Žontatu, ki je tako pridno čuval tistega brata iz Kalifornije, kateri je razveseli t val vse hišne ljudi na naši veselici. Obenem pa želim malo poagitirati za društvo svete Ane. Apeliram na vse članice društva Sloga, da bi postale članice našega društva sv. Ane. Me smo skoraj vse pri Vašem društvu, zakaj bi ne bile še ve pri nas? Potem se bo resnično društvo lahko imenovalo Sloga. Hodimo me pri vas in ve pri nas. Odločila sem se, da pridem en dan na agitacijo za naše društvo med vtis. Zahvaljujemo se tudi drugim ostalim društvom in vsemu slovenskemu občinstvu. Prepričane smo, da brez moških smo ničla. Ob priliki bomo vam vračale, kadar bote vi kaj priredili. Hvala tudi naši slovenski godbi, ker smo se čutili prav po starem običaju. Upoštevajte to godbo tudi drugi, ker boljše jo ni za Slovence.
Poročati moram tudi, da se bo naše društvo preselilo v novo farno dvorano kjer bo od-
Satranski vasi pri Trati je umrla Helena Demšar, izredno dobra in skrbna mati. Dva njena sinova, gg. Janko in Ant. Demšar sta vstopila v red oo. jezuitov.
Nemška vas pri Ribnici. Tukaj smo izgubili dobrega vašča-na Antona Kluna. Bil je pošten katoliški mož, dober sosed in postrežljiv vsakomur. Marsikje ga bomo pogrešali.
Kamnik. Spremili smo k zadnjemu počitku blago g. Barbaro Witschnigg. Dolgo vrsto let je bila s svojim možem v službi v graščini Križ pri Kamniku, ona kot gospodinja, on kot o-skrbnik. Pred petimi leti sta se preselila v lastno hišo v Kamnik. Mož ji je umrl že pred štirimi leti in zapustil hišo, ker sta bila brez otrok, kamniškim u-bogim.
Kropa. Po kratki mučni bolezni (španski) je umrla Ivana Vari dne 12. m. m. Nekoliko preje je umrl brat zlatomašnik, ki mu je zdrava z veliko lju-in pridejo vse na sejo, da bote beznijo stregla, sedaj je pa šla slišale trimesečni račun in do- po plačilo. Nihče ni kaj takega
pričakoval.
Sv. Gregor pri Ortneku. V
pondeljek, 14. m. m. sta se v naši župni cerkvi poročila brat Orel Ivan Riegler, posestnik na Prapročah, z gdč. Marijo Adamič z Gošpinovega.
ki ima obilne stroške s tem. Obenem naj tudi poročam, da se je na zadnji redni mesečin seji sklenilo, da bomo imele dru-štvenice sv. Ane sv. spoved v soboto, 9. aprila in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 10. apr. Zbirale se bomo v novi šoli. — Ravno na ta dan bo tudi naša prva seja v novih prostorih. — Članice, katere niso bile na
se morajo te vrele jedi precej zaužiti. Ljudje večinoma res u-živajo vrele jedi, ker ne vedo, kako slabe posledice povzroča tako početje.
Prva slaba posledica te grde razvade je dandanašnja skoro splošna tožba o zobnih boleči-v kolikor večji množini jo po-jnah in zgodaj pokvarjenih zo-užijemo, kajti čim bolj se beh z vsemi slabimi posledica-zmanjša naenkrat toplota v že- mi. Cela vrsta zobnih zdravni-lodcu, tem izrazitejše je zopet- kov živi od tega, ker postatvlja-
prebave.
Uvaževati moramo še dvoje stvari. Ne samo, da se poveča draženje s tem, kolikor mrzlej-ša je pijača, temveč tudi s tem, I
no ogrevanje. Zaradi tega je razdelitev krvi neenakomerna, kar se čuti po vsem telesu. In tako lahko vsakdo opazi, da ga po zaužitju mrzle pijače prej ali slej po vsem telesu izpreleti vročina. Krvne žile se na površini razširijo, v žile prihaja nenadoma več krvi. Kri pritiska
jo kuharice jedi in pijače vrele na mizo.
Da je to resnica, nam pove dejstvo, da se zobje v gornji čeljusti navadno poprej pokvarijo nego oni v spodnji čeljusti. Le opazujmo vroč grižljaj, ki ga vzamemo v usta. Pekoči grižljaj najprej jezik z neznan-
ca potne žleze ter jih sili, da sko hitrico premetava in suče izločujejo več potu. !sem ter tja, pri tem pa se za-Kadarkcii tedaj zaužijemo !deva v gornje čeljusti. Odtod večjo množino pijače, nastane prihaja, da se zobje gornje če-večje potenje kože. Kdor se te- ljusti najprej razpočijo in ja-daj noče zelo potiti naj manj mejo drobiti, in sicer na notra-pije. Ako bi se kdo izgovarjal,- njih robovih. V te razpoke se da je potrebno žejo ugasiti, je zarivajo zobem škodljive teko-to prazen izgovor, kajti žeja čine (sladkor itd.), ki zobe ne-je prav tako kakor velika želja usmiljejo uničujejo, po jedi do gotove meje le slaba!	---o-
navada. Ako imamo dovolj trd-1 ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
DIVJAŠKI ZLOČIN.
Slučaji velike podivjanosti, ki privede človeka do tega, da vzame človeku življenje, v tihi prekmurski krajini niso pogosti, zato tembolj pretrese človeka, ko se le odigra tak dogodek. Slučaj, ki se je zgodil v Tokovcih, je nad vse pretresljiv. Stara in mlada sta živela pri hiši. Mlada sta hotela dobiti do rok posestvo, ki ga je imel v rokah še oče. Zahtevi se je pridružila tudi mati — žena starega in je zlasti ona pritiskala na njega, da odstopi gospodarstvo mladima. Nekega večera je zopet navalila na njega in mu zapretila, da ga u-bije, ako se ne uda. Oče je ostal pri svojem. A tudi stara ni o-stala le pri grožnji. Ponoči je izvršila svojo nakano in je -spečemu možu prerezala vrat". 7'a je takoj izdihnil. Zločin s > hoteli zakriti in so umorjenega na dvorišču zakopali v kup tresk, pozneje pa so ga hoteli zanesti še na bolj varen kraj. Sreča zločincem ni bila mila. Sosedom se je čudno zdelo, da stan ga ni iz hiše, dasi je prej vsak dan prišel po tobak za čikanje. — Stvar je prišla tudi orožnikom do ušes in ti so začeli z raziskovanjem.. Soba je pričala, da je
tekla kri, kajti stene so bile okrvavljene. Razen tega so v peči našli okrvavljene cunje. Začelo se je izpraševanje, ki je dovedlo do izpovedi, da je v gnoju zakopan škaf s krvjo in okrvavljena slama iz postelje. Žena zločina ni tajila, povedala pa je, da je hči nedolžna. — Svojega dejanja ni obžalovala. Nasprotno — kar neverjetno— pela je! Bržčas žena ni čisto normalna.
IŠČEM GOSPODINJO,
ki bi bila vešča vsega gospodinjskega dela; tudi mora biti zmožna v pisavi; ima lahko e-takoj pisali na pristojno mesto, 'nega ali dva otroka. Starost od Kadar dobimo odgovor, Vas '35 do 45 let. Plačam $32.00. bomo obvestili, kaj je na za- ilmam hišo s 4 sobami in groce-
devi. —M.
Č\, San Francisco, Cal.
rijsko trgovino. Ponudbe na: John Mitrovich,
Vsaj mi ne vemo, da bi med mi Camp Ave., Duquesne, Pa.
PRODA SE
dvonadstropna hiša dva bloka od slovenske cerkve. Z dvema stanovanjema. V hiši je elektrika in plin, kopalna banja in soba za pranje ter vse udobnosti. Proda se za primerno ceno. Lepa prilika za kako slovensko družino. Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista.
p-18,p-25
j SLOVENSKA PRALNICA j
Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- g I vrstno. Mi napravimo vase perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo 1 i "kodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič % I se ne pokvari. Le ena poskusnja in prepričali se boste, da je naše delo = I brez- konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite
Canal 7172 ali 7173
Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo 1
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. i 1727 West 2Ut Street,	Chicago, 111. |
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place, Chicago, m
PRVO LETOŠNJE
SKUPNO POTOVANJE
V STARI KRAJ
priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka
DNE 23. APRILA 1927
"Raris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tiiui to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane.
Potniki naj se Čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na pod lagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko.
Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom.
Drugo skupno potova ije se vrši istotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija.
METLIKA.
Gripa razsaja tudi po naši dolinici. Skoro slednja hiša ima kakega bolnika. Neka čudna burja, ki je razsajala pred dobrim tednom, in čudno južno vreme, je morda temu krivo. Posebno pri otrocih, ki si* ne znajo varovati, se pojavlja, tako da so morali po zdrav nikovem naročilu šolo za teden dni ukiniti, ker je preveč otrok vsaki dan manjkalo.
Elektrika. 12. m. m. je zopet lepo zagorela elektrika. Pravega vzroka, zakaj je bila prenehala, pravzaprav ne vemo.
Smrtna kosa nam je v en -m tednu zopet pobrala štiri ljudi, enega otroka, dve dekleti in eno vdovo.
Poroke nič kaj preveč ae napredujejo. ('as za oklice ie :>. potekel. Zadnjo nedeljo pred-pustom so bili se štirje oklici. S temi je zaključeno za ta pred-pust.
HIŠE IN LOTE NA PRODAJ.
prazni riiosioii na ir«;u.
Proda 00\1 za 0.00. m u r in tn.toar že plačano. Dva Iti..ki do < arline. - Nas1 iv: Anin . SUnvnec, 1S47 \Y« t 22::.I Str.. Chicago. 111.
__---- _ _ 94
PUH!) A S K 2 t.niMr :.i ... <> ■>!». pore 7.1 s p t. hot '.v. hi. - :r. .1 za 2 krirt, na T ■•ni pi*-' : »m. tak««i.	N. Art -1. n \\r.
''5-1(1« »t
) M -"h. turni.-i". 50 , na lepem kraju 10232 05 čdoč
/ki. p ara
Mil r.iv
OSEMNAJST LET
težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list
AVE MARIA
. Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo!
Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj?
___Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo
$3.00 na leto.
KRASEN DAR
slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo.
Koledar 'Ave Maria' za leto 1927
je že dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane samo bore 50c.
2 DOBRIM BOŠ SAM DOBER
Z'dobrim listom do tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo.
St. Francis Magazine
je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo!
Stane $3,00 na leto, ako ga naročite po agentu.
Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00
Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije.
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
Ravno tako se vselei obrnite na nas:
1)	kadar ste namenjeni poslati denar v
stari kraj;
2)	če želite dobiti denar iz starega
kraja;
3)	ako ste namenjeni dobiti kako ose-
bo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izja-vo, pogodbo, ali kako dru;s'0 notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd St., New York, N. Y.
Ze nad
40 LET
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd St.	Phone: Canal 63J9.
Imetje $19,000,000.00
služi naša banka zanesljivo in pošteno vsem, ki se njenega poslovanja poslužujejo, ker oprezno investira denar, katerega ji zaupa na tisoče vlagateljev, ki znaša mnogo milijonov dolarjev.
Kakršnegakoli bančnega poslovanja se tiče in vlaganja vaših prihrankov, vse najbolje ugodnosti dobijo pri nas, to je skozi poslovanje naše banke.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
VOGAL ZAPADNE 19. CESTE IN BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLA VENSKA BANKA V AMERIKI
Uradne ure: od D. ure zjutraj 4. popoldne, v pondeljek in soboto od 9. ure do 8. pre zvečer.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de* Garce vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C E. WILSON, predttd.
P R 01 i A il
če v. front
_Str._____
! i ' (. \L< >\\ 5 S<
2 kari. v bližini parka.
iral Ave.____
m K niSl V JOLIKTU se l)Osla prodali na javni dražbi v sodnem poslopju, ki se bo vršila v soboto 2. aprila 1!)27, da se zaključi lastninska o-bravnava. — Kilo in Ki\1 E. Jackson Str., .Joliet, 111. Proda tudi po.-amezno. — Telephone Joliet !).	D-15
PAP M	I£	N A	PRODAJ
H.'fJ.OO tak	"j.	if 20.00	m -vi-■ no lahko
dobite 20	akr	J anno	1>!izu Mariann:«,
Florida.	11.	i. C ha	plin, 121 S. H.
1st Str..	Mi.	mi. F1	a. 83-22
320 AKR.	20!)	očiščene, zemlja čina,	
2 vrst- t		•pi i. 7	milj <i'» mesta.
$20.00	a k	1 r, tak	oi $500.. letno
?200. Ev	111s-	Tiuney	Co., Fremont,
Michigan			57-23
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsy Ivani ji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grede na roko in pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer! Slovenca.
OZ A K K S Al )(J Y \ i K. Uk, •-U-rcia i'i inlrk:ir>tvu. -00 alo". blizu jjosta1 j<.\ š'»lu in cvrkvo ob dobri —.t i - — A. M. Piazza, Kmibvicw, Mu. _________*'M><].'i>
— GEORGIA —
/.1 mlekarstvo, živinorejo ali kokoA-i'-rvi... Napravite >i tlom v solini t .t > .i Lii ji, 75 akr. zemlje v Puloski Count v" indije <1" Haw K ins villi: za :-l:ičat v 10 Vlili. ?_'5.00 al r. Charles K. Colin, Colonization Aj^ent. 2031 l-ranklin Ave., St. Louis. Mo. U'J-e.p.s _'00 AKR Oklahoma ranča samo $5000. Pripravno za mlekarstvo. praAu'jc-rijo, kok>'-ierejo. labode, sadje. Proda d<le po 10 akr. — Everett
_H o w c: 3. _S t i lv\- e 11, Okla. 03-čdoc
120 AKR. blizu Culver, hid. na lahka odplč. J. A. Molter, Plymouth, lud.
07-čdoč
POHIŠTVO NA PRODAT.
POHIŠTVO na prodaj, parlor set 0
stolov i. dr. 40.i4 Cuyler Ave. __99-č,p,s
V NAJEM SE ODDA
ODDA v najem stan. -1 so-bv, furnace lit. porč zaprt, rent $40.00. — 5737 "Mr.-.rl Ave._ __98-e,p,s
AVTOMOBILI NA PRODAJ.
Ill "1*1* — nizka cena; "t;lass inclosed four" A. 1. stanju, vsa oprema, rlo-bri Rumiji: 5247 Waveland, Kildarc 6083.	01-čduč
KRITJE STREHE (ROOFING).
Ce pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicapri. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Otfden Ave. Lawndalc 0114 vsi departmenti.	56-23
"STORAGE SALE."
Nove hiane oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE.
4040 North Kedzie Ave.

"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Petek, 18. marca 1927.
ROZA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
I^HlWiffUlttfUTlTflUIHMillllliUytUHHBlHHlWBBniBII
Ko so prejezdili kakih šest milj razdalje, je naenkrat vzšlo solnce. Okolo njih se je odprl jasen razgled. Pred njimi se je razprostirala peščevita ravnina, za njimi kamenita pokrajina, ki so jo pravkar prejezdili, nekako dve milji za njimi pa kakih dvajset mo-rivcev.
"Ne morejo nas vjeti," je rekel Wulf; a Masuda je pokazala na desno, kjer so se še vlačile megle, in rekla:
"Tamle vidim sulice."
Megle so se kmalu razvlekle in nekako v daljavi ene lige so uzrli veliko četo konjikov, morda jih je bilo stiristQ.
"Glejte," je rekla, "ponoči so prijezdili naokoli; bala sem se, da bo tako. Sedaj nam ne preostaja drugo, kakor da pred njimi do-spemo do prelaza ali pa nas vjamejo," in z vso močjo je udarila konja s palčico, ki si jo je urezala ob vodi.
"Naprej!" je naganjala Masuda. "Dirka bo huda." In spustili so se v najhitrejši dir.
Predirjali so dve milji in dasi so bili zasledovalci daleč za njimi, se je velik oblak prahu na desni, vedno bolj bližal, tako da je bilo naposled videti, da dospejo do gorskega prelaza pred njimi. Tedaj je rekel God-vin:
"Wulf, Rozamunda, jezdita naprej. Vajina konja sta brza ter jima lahko utečeta. Vrh prelaza počakajta, da se živali oddahneta in da vidita, ali prideva za vama. Če ne, jezdita dalje in Bog bodi z vama!"
"Tako je," reče Masuda, "jezdita naravnost proti emeškemu mestu — iz daljave ga bosta ugledala — tam pa se podajta Saladi-novim častnikom."
Obotavljala sta se, a Godvin je z resnobnim glasom ponovil:
"Jezdita dalje — zapovedujem obema!"
"Bodi —radi Rozamunde," odgovori Wulf. Nato pokliče Dima i Plama in konja sta odletela hitrejše od lastovk. Godvin in Masuda, ki sta počasneje jezdila, sta jih kmalu videla zajezditi v gorski prelaz.
"Dobro," je rekla. "V celi Siriji ni konj, razun onih njihovega rodu, ki bi mogli ta dva ujeti. Gotovo dospeta v Emezo, ne boj se."
"Kdo pa je tisti človek, ki nam jih je pripeljal?" vpraša Godvin, ko sta dirjala drug poleg drugega in neprestano vpirala oči v vedno se bližajoči oblak prahu, v katerem so se lesketale sulice.
"Brat mojega očeta — moj stric, kakor sem mu rekala. Sejk iz puščave je; ima starodavno pleme ,ki ga ni mogoče preplačati z zlatom."
"Torej nisi iz naroda morivcev, Masuda?"
"Ne; lahko ti povem sedaj, ko se zdi, da je konec blizu. Moj oče je bil Arabec, moja mati plemenita Frankinja, ki jo je našel po. nekem boju vso sestradano v puščavi; vzel jo je v svoj šotor in se je poročil z njo. Nekoč so morivci padli nad nas, pomorili njega pa njo, mene pa so kot dvanajstletnega o-troka ujeli. Pozneje, ko sem dorastla, in bila, kakor so dejali, lepa, so me vzeli v Sinanov harem in dasi me je mati skrivaj krščansko vzgojila, so mi tam usilili njegovo vero. Sedaj boš razumel, zakaj ga tako strašno sovražim, saj mi je umoril očeta in mater in me naredil to, kar sem, in zakaj se imam za ta-
ko ničvredno."
"Meni si prav plemenita," reče Godvin.
"Vesela sem tega, predno umrjeva," odgovori ter mu pogleda y oči, da je pred njo kakor pred bliskom povesil glavo. . .
V tem sta pustila za seboj peščevito ravan in začela jezditi navzgor po gorskem obronku, in Godvinu ni bilo žal, da jima je topot konjskih kopit po kamenju onemogočil na-daljne razgovarjanje. Morivce, ki so imeli daljšo in napornejšo pot, so pustili sicer za seboj ; ali veliki oblak prahu se je valil komaj sedemsto korakov za njima, pred njim pa so vihteč svoje sulice jezdili vojaki, ki so imeli najurnejše konje.
"Najina konja sta še vedno krepka; boljša sta, nego sem si mislila," reče Masuda. "Čez gore nas ne dohite, a potem- — —"
Naprej nista več govorila; varovati.sta se morala padca, kajti pot je postala strma. Dospela sta do grebena in prav na vrtiu sta videla Wulfa in Rozamundo, ki sta stala poleg Dima in Plama.
"Počivata," je rekel Godvin; nato pa je zavpil :"Na konje! Na konje! Sovražnik je blizu!"
Zlezli so zopet v sedla in vsi štirje so jezdili po prostranem obronku navzdol. V daljavi se je čez to ravan vila široka srebrna proga, za njo pa so iz višave videli zidovje mesta.
"Reka Orontes!" vzklikne Masuda. "Kakor hitro jo prekoračimo, smo na varnem." Godvin pa pogleda na svojega konja in potem na Masudo in zmaje z glavo.
Živali sta bili krepki, .vendar močno utrujeni. Hropeč sta hiteli dalje in včasih jih je bilo res težko obdržati na nogah.
• "Do ravnine pojde še — a ne dalje," je rekel Godvin in Masuda je pokimala.
Bili so že skoraj spodaj in nepregledne vrste morivcev so drle za njimi. Godvin je uporabljal svoje ostroge, Masuda svojo palčico, a upanja sta imela malo, kajti vedela sta, da je konec blizu. Hiteli so po zadnjem delu strmine, ko so pa dospeli do vznožja, se je naenkrat Masudin konj opotekel, obstal in se zgrudil na zemljo; Godvin se je ustavil takoj poleg njega.
"Naprej!" je zavpil Rozamundi in Wulfu, ki sta bila spredaj; a nista hotela. Obsipal ju je s prošnjami, pa sta mu odgovorila:
"Ne ,skupaj hočemo umreti."
Masuda se je ozrla na Dima in Plama.
"Bodi," je rekla. "Enkrat sta že nosila dvojno težo, sedaj jo morata zopet. Zajahaj pred gospico, gospod Godvin, ti, gospod Wulf, pa daj meni roko, in videli boste, kaj premore to pleme."
In zahajali so. V dolgem, zflbajočem diru sta zdirjala Dim- in Plam dalje; od morivcev sem, ki so menili, da jih že imajo v pesti, pa se je vzdignilo glasno srdito ter začudeno vpitje.
' "Tudi njihovi konji so že utrujeni in še vedno jih lahko pustimo za seboj," je zaklicala neustrašena Masi|da. Godvin in Wulf sta se pa žalostna ozrla na deset milj široko ravan.
Četrtino pota so naredili. Polovico so ga že imeli za seboj, a sedaj se je prvi izmed fedais pojavil komaj dvesto korakov za njimi od strani. Po malem se je razdalja vedno bolj krčila.
RADI CITATE KNJIGE ? POTEM NE PREZRITE TEGA.
Sest knjig prvovrstne
VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO
$3.00.
1.	Otroka kapitana Granta.
Napeto zanimiva povest. Kdo ne posliiša rad pripovedovanja o afriških divjakih, avstralskih ljudožrcih, o skrivnostih velikega oceana ? Vse to in Se mnogo več najdeš v knjigi Otroka kapitana Granta, ki stane....$2.00
2.	Našega slovenskega pisatelja Meška večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globoke povestice, se H zdi, kakor bi ti vlival olje na srce. — Ako želiš čit&ti povesti, ki ti bodo-ostale še dolga let« v spominu, vzemi v roke knjigo "Slike," ki* stane .......................—$1.00
Kdor naroči ti obe knjigi, snu damo povrhu kot nagrado
še štiri druge knjige, in sicer:
Solnce in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler ne prečitaš zadnje vrstice.
Na negotovih potih. Napeta povest iz newyorskih višjih krogov.
Od srca do srca. 1. in 2. z v. Ne smelo bi biti slovenskega Amerikanca, pri katerem bi se ne našli ti knjigi.
Vseh teh šest knjig samo $3.00!
Ponudba velja sajno za kratek čas. Se danes torej izreži ta oglas, pripni nanj znesek $3.00 v Money Ordru, Bank Draftu ali pa v gotovini ter ga pošlji na naslov:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Prijatelji, ali se zavedate, da so nasprotniki z vso silo na dela za svoj tisk? Kaj pa mi, bomo samo mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo ramo za s«oj list A. S.!
—Merchants, advertise 'Amerikanski Slovenec."
in
POPIS VSEH CERKVENIH OBREDOV skozi celo leto, zlasti še
v postnem Času in velikem tednu
najdete v knjigi "RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali SLOVENSKI GOFFINE."
V- njej je tudi natančno razložen pomen vsakega praznika in vsake nedelje skozi celo leto.
Vsak katoličan bo z zanima-ljem in ponovno segel po tej loučni knjigi. Stane samo
- $1.50 -
Kdor jo naroči tekom postnega časa, mu damo brezplačno povrhu knjižico "$V. KRI2EV POT." Naročila s potrebnim zneskom pošljite na naslov: Knjigarna
AMERIKANSKI SLOVENEC,
ZA $25.00
lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni [ fason, orehove barve, Gl/2 inčev visoka, l21/2 inčev
v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo dobite igle, navodila in vse potrebno. Ko inštrument sprejmete ga postavite, navij ete in zaigrate, pa imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi,veseli družbi zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva.
Stroške za pošilja te v plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, ; kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov.
Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi:
<k><K><><><>O<><><X><><^
PISANO POLJE
■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dr. P. A. Tominec:
"Jadransko morje" in "Čuj Micika," petje in tamburica -$0.75
"Slovanski ples", "Čukaričko kolo", tamburica-----------.75
"Vabilo" — "Pastirček", moški kvartet-------------.75
"Ljubca moja" — "Otok Bleski", moški glas_____.75
"Sezidal sem si" — "Slovenec Slovencu", moški glas___.75
"Krasna Marička" — "V divni dolini", godba_________.75
"Na poskok polka" — "Taniska valček", trio godba_____.75
t "S Velebita Klik se ori" — "Zavijaču", tamburica______.75
"Zvonce cvijet", polka — "Na Balkajskem jezeru", godba__.75
"Dunavski valovi" — "Ljubavna sreča", valcer, harmonika__.75 }
"Clev. klepetulja" — "Nove harmonike", smešna_______.75 J
"Mila, mila lunica" — "Slepec", moški glas________________________________________.75
"Ja te ljubim", valcer — "Sjajne oči", polka__________________________________________________.75
"Ach du lieber Augustin", valcer, "Schnitzelbank", polka_____.75
"Kukunješče", balkanska igra, "Žikino kolo", tamburica____________.75
"Strunam" — "Sirota", duet.................................................75
\ *"Na Vršacu" — "Sladko spavaj", moški glas______________________________.75
"Micka na šrauf" — "Na maškeradi", smešne____________________________.75
"La Poloma" — "Over the Waves", godba__________________________________________.75
j "To a Wild Rose" — "Souvenir poetique", violina____________________.75
> "Always" — "Dinah", orgije.............................................................75
"Honolulu March" — "Kohala March", havajska kitara____________________.75
"Cherie, I love you", waltz — "Burgnudy" fox trot______________________________.75
"At Peace with the world" — "Lonesome & sorry", banda________________.75
"In a little spanish town" — "Kentucky", orgije____________________________________.75 i
"International polka" — "Orphan Waltz", orchestra..._____________________.75
"Blue Danube" — "Southern Roses", waltz, banda____________________________________________1.25
"Poet and Peasant overture," I. & II. part, orchestra____________1.25
ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KOMAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA ALI ORCHESTRA.
Mrtva roka.
Mrtva roka se imenujejo vsa ona posestva, ki so last kake cerkve, dobrodelnih zavodov, redovnih hiš itd. Nosijo pa to ime zato, ker tisti, ki jih imajo, rabijo in upravljajo, nimajo proste roke glede prodaje, naložitve premoženja itd., kakor jo imajo drugi posestniki, in torej posestva le uživajo, ne pa v resnici posedujejo. Verski nasprotniki kaj radi zabavljajo čez mrtvo roko, češ, da je s tem svet oškodovan, ker se to liko premoženja odteguje pro-l metu in obči koristi.
' Sam na sebi je ugovor silno
VAŽNO! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. j Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite » manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.

---1 S MASTERS voice
U ^fiUI't Kdo r. Kjica ti>CL-u.-.ii Rcgnir^j
Za vse druge inštrumente, katere izdeluje Victor J Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene.
Knjigarna A mer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.


ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!"
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
60$P0DIRJE V JOLIETO
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, Id spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
F1
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER ft HUTCHINS STS„
Chicago Telefon 2917. 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L| Hi
JOLIET, ILL.

'nedosleden, da je komaj vred-j no nanj odgovarjati; toda ker ga zaradi nevednosti mnogi radi ponavljajo, zato naj sledi tu par pojasnil. V "mrtvo roko" spadajo seveda najprej cerkve, kelihi, zvonovi, orgle, prti, masna obleka. V urejenih državah je vse to ocenjeno in je mogoče ugotoviti, kako veliko je to ' premoženje "mrtve roke." To ! premoženje je res "mrtvo," to se pravi, da ne nosi obresti, pač pa stane vzdrževanje mnogo J denarja, kot stane vsako poslopje. Tako mrtvo premoženje tvorijo muzeji, galerije, knjiž-j nice — s svojo vsebino! In vert-i dar so to zavetišča kulture in le brezmiseln človek bi se uteg-| nil hudovati nanje. Tako so hrami božji središča in zbirališča za bogoslužje in prepogosto tudi pravi hrami umetnosti, ki so nam jo edini ohranili iz davnih časov, res predragocene svetinje naše vere in kulture, ki jim le zloba more očitati brez-koristnost in mrtve lost pa zahtevati, češ, tu je premožen i a dovolj, od njega naj živi duhovščina.
V mrtvo roko pa spadajo tudi posestva cerkva in pobožnih ustanov.
Res je, da teh posestev ni možno poljubno izrabljati ali prodajati. To je tudi povsem pravično in pametno. Tisti, ki je ustanovil kako bolnico ali sirotišnico ali župnijo, je gotovo hotel, naj se dohodki zemljišča uporabljajo za bolnike, sirote ali za vzdrževanje .cerkve in duhovnika, ki cerkev oskrbuje. To naj bi ne trajalo samo za nekaj časa, ampak vedno. Če bi pa lahko vsakokratni upravitelj posestvo poljubno prodajal ali zapravljal, bi bilo to gotovo proti volji darovavca in delala bi se mu krivica. Ali je morda cerkev storila napačno, da je z modrimi zakoni obvarovala svoja posestva pred samovoljo posameznikov ter tako storila ljudstvo deležno dobrot, jkakor so vzdrževanje bolnic, si-irotišnic, župnij itd., ne samo za ;nekaj desetletij, ampak skozi stoletja? Saj vsakdo ve, da bolnice, sirotišnice, cerkve niso potrebne samo enemu rodu, ampak vsem, in ne samo za nekaj let, ampak za vedno. Vzdrževati bi vse to moralo ljudstvo, tako pa jih vzdržuje cerkev sama, ki je s svojimi zakoni preprečila prosto roko pri prodaji in uživanju. Na stotine in na tisoče rodbin bi bilo zadovoljnih, če bi jim podobni zakoni ohranili dom in premoženje, in bi jih ne bil gospodar vprav radi pros£ega razpolaganja s premoženjem z lahkomiselnim zapravljanjem spravil na beraško palico.
Toda ta posestva, to premoženje je odtegnjeno narodnemu gospodarstvu in s tem je celokupnost oškodovana, tako bi morda še kdo ugovarjal. Dovoli mi par vprašanj: Predvsem mi povej, dragi moj, ali je vzdrževanje bolnic in sirotišnic, vzgoja in izobrazba duhovnikov itd. potrebno-ali ni? Ce je
to potrebno, ali je bolje, da so ti zavodi neodvisni od države in se vzdržujejo sami z dohodki darovanega premoženja ali posestva, ali je bolje, da jih vzdržuje država? Odgovor ti bo lahek, če le nekoliko pomisliš na dogodke zadnjih let v Jugoslaviji* in drugod ni nič bolje. V Franciji se je država polastila teh cerkvenih posestev z ropom. In kaj je bilo s tem doseženo? Država ni imela od tega drugega, kakor da je skrb za stotisoče revežev, ki so prej dobivali hrano po samostanih, padla zdaj na državo. — Cerkveno premoženje je prišlo v roke komisij in dandanes nima ne država ne reveži nič od tega. Tako uči zgodovina ne samo v Franciji, ampak povsod, kjer so na podoben način cerkveno premoženje ugrabili. Korist so imeli vselej le posamezniki, ki so si uropano premoženje prilastili, splošnost je imela le škodo in nova bremena.
Dalje mi pa povej, prijatelj, ki si proti cerkvenim posestvom. ali so bila ta morda krivično pridobljena? Xe, saj je znano, da nastanejo po večini iz darov posameznikov. Ali pa morda cerkev nima pravice do svojega premoženja? Odkod jo imajo pa države in občine in posamezniki? Res je, tla često ni dobro, če so posamezne cerkve preveč bogate. Res je končno, da so zlorabe možne tudi pri upravljanju cerkvenih posestev, toda te so možne povsod, kjer so ljudje. Priznati pa mora vsak, kdor količkaj pozna tozadevno cerkveno zakonodajo, da se je cerkev potrudila, da vse zlorabe kolikor sploh možno omeji.
Ce si kdo pridobi premoženje od dohodkov, ki jih daje bogata nadarbina, jih mora po vesti porabiti za dobre namene že v življenju: za cerkev, za reveže, za kulturne ustanove. Če duhovnik umrje in ima premoženje, pridobljeno iz bogate nadarbine, spada po cerkvenem zakoniku tretjina revežem, tretjina njegovim sorodnikom, če niso bogati. Sicer tudi ta za dobre namene. Duhov-niki-uživatelji takih posestev so se po večini strogo ravnali po teh predpisih. Koliko je bilo duhovniških ustanov za dijake, koliko zavodov, sirotišnic, glu-honemnic, koliko kulturnih dejanj in ustanov utemeljenih z dohodki "mrtve roke,"' ki je bila bolj živa in živahna za človekoljubne namene kot roke onih, ki jo po krivici napadajo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
JUGOSLAVIJE
potujte po najkrajši in najhitrejši črti
preko Bremena.
Uživajte udobnosti slovečih novih parnikov črte
North German
LLOYD.
Lepe in udobne kabine III. razr.
Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika družbe
NORTH GERMAN
LLOYD
100 No. La Salle Street, CHICAGO, ILL.
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevralgične in bolečine mi&icah so hitro odpravljene s primeri uporabo
&PAIN-EXPELLERJA4
Tvoralik« znamk« Veg. v pat. ar. Zdr. dr.
Glejte, 1 -lobite pristnega—slavnega) Več kot 50 let.
Zahlerajte SIDRO troruiško rnamk;