Grožnja immi oče niso dali noveev, <la bi mn bilo moS iti  na aomenj.    rKaje ^, donia ostani in delaj; denarja neinam na preostajanje, da bi ga ti troail X po svetn," rekli mu so.
] Te besede silno razkačijo jeznaritega Šimna. Očetu d»je najgrSe psovke, prenietava stole, Ioput* i vrati a zraven se roti. preklinja in grozf, da se bode ustrelil.
Vedno še jezno godrnjajoe obstane v hiSnih vratib. VaSki loveo, sla-nnjoS ŠimnoTej hiSi nasproti, obišie ga s puško na raini ter ga prijazno s 8eboj na lov povabi, rekoii: nPo veCkiat si uži! dejal, da bi rad streljal. ker še aikdar aisi, hajdi danes 2 msnoj.'u
Šimen vesel sprejuie ponudbo. Med pogovori 0 navaduih re6eb dosp&a 1 goad. Blagodejni lilad, dehtei^ od jeKevja, ohiadi Šimnu kri. Kar ga naglo ustavi lovec, s prstoin pokazavgi na veverieo, fiepečo na drevesn tik debla. Podd ma puSko, reko«;: nOb mtilii dobro pom^ri na žival, napiii petelina iu — ustreli."
PoJasno priine Šimen za puiko. PodraavSi jo v roci, pravi: nAli kaj hado strese?"
rSkoraj nii," odti-ne mu lovee, nkar sproži, če ne, nlde ve?erica."
nPa puSka bi se znala raznesti," reSe Šim$n obotavljajoč se.
nBrez stratii bodi," daje mu lovec pogum.
Simen drži puško. Zflaj jo pom&i, zdaj jo aopet opusti. Koka mu se trese, srce mu moeno bije.
Nato pravi, od sramote povesivši o6i v tla: rNe bom streljal, ne. Na ti puSko !"
Tn vzauie lorec pnško. Pogleda tovariSu bistro 1 ak6 ter tnu reče: nŠimen, pred kratkim si se giw.il, da ustreliš samega sebe, a zdaj se bojiš izprožiti puško, pomčrjeno na cno skočno živalieo. Koka sc; ti trese, ko puškino kopito upiraš ob raino. Kaj bi še le bilo, da se železna covka tiSči trojih prsi ? Trojn kletev in grčžnja pač nenia dniZBga uamSna. nego da ž njo jeziS očeta, žaliS mater in sebi grdiš lice pred svetom. Lehko spoznaS, kako neosnovano, nopodprto in nepreiniSljeno je vse tvoje govoriSenje in grožčnje, kadar ti od jeze vre kri po žilah. S taeim vMenjem iu govor-jenjem   samega  sebe  smešiš   iu   grdiš   ter   se   nepriljubljenega   dolaš   Bogii
in   Ijlldčm."                                                                              Jos. Gradačan