Obstrukcija

Klerikalci so napeli vse sile, da bi zmagali,
to se pravi, da bi dobili večino  v dežel¬
nem zbora. A to se jim ni posrečilo in tudi
v novem dež. zboru je bila obsojena kleri¬
kalna stranka na to, da je v m anj Sini  in
ne more počenjati, kar hoče.

V vsakem občinskem odboru je tako,
kakor v deželnem zboru, da se zgodi to, kar
hoče večina.  Manjšina lahko ugovarja,
stavlja lahko svoje predloge, ali drugače se
mora pokoriti sklepom večine.

Klerikalci vpijejo veliko proti napredni
večini v našem dež. zboru in mečejo med
ljudi vsakovrstne obdolžitve. Pa vse te
obdolžitve in pritožbe so krivične.
Najboljši dokaz za to je govor, ki ga je

v deželnem zboru.

tešeča septembra lanskega leta so
it bile na Kranjskem volitve za
' deželni zbor.  Boj je bil hud.

1


n

imel deželni glavar Detela  dne 17. julija
1. 1. v deželnem zboru.

Napredni poslanci imajo v deželnem
zboru od leta 1895. večino. Leta 1895. iz¬
voljenemu dež. zboru je potekla lani postavna
šestletna doba. V zadnji seji tistega dež.
zbora, dne 17. julija, je dež. glavar Detela,
ki je sam član klerikalne stranke,
v svojem zaključnem govoru pripoznal, da
je napredna večina izvrstno gospo¬
darila, da je z vnemo skrbela za
vse potrebe prebivalstva, posebno
za kmetski stan in v šestih letih
več storila za občni blagor, kakor
vsi prejšnji deželni zbori.  Ravno
tako se je tudi v imenu cesarske vlade iz¬
rekel deželni predsednik baron Hein.  To je
pač najboljši dokaz, da so naprednjaki
v polni meri izpolnili vse svoje
dolžnosti.

Seveda, za sleparske konsume,  za
goljufive posojilnice,  za tihotapsko „vi¬
nogradniško društvo 11  niso naprednjaki hoteli
denarja dati, ampak so rekli, da se pla¬
čujejo deželni davki za to, da se
porabljajo v občno korist, ne pa,
da bi si razni ožlindrani sleparji ž
njimi polnili žepe.

III

Ravno zato pa se gre klerikalcem. Ho¬
teli so dobiti v deželnem zbora večino, d a
bi z denarjem davkoplačevalcev
podpirali svoje sleparske naprave.
Klerikalci hočejo, naj bi dežela dajala de¬
želni denar za konsume in take naprave,
naprednjaki pa pravijo, da se deželni denar
za to ne sme porabiti in ker imajo napred¬
njaki v dež. zboru večino, je čisto go¬
tovo, da se prihodnjih Sest let za
klerikalne konsume in druge slepa-
rijenebo iz deželnega denarjačisto
nič dalo.

V minolih šestih letih ni bilo v dež.
zboru nobenega poslanca, ki bi se bil vne¬
mal za konsume. Takratni poslanci se niso
nikdar vnemali za te naprave in zato so bile
vse razprave mirne in stvarne. Pri lanskih
volitvah pa je prišlo v dež. zbor več konsu-
marjev, na čelu njim tisti dr. Šušteršič,
o katerem je izrekla sodnija,  da ima od
žlindre umazane roke.

Ti ljudje niso hoteli več v dež. zbora
mirno in stvarno delati  za korist de¬
žele in volilcev, ampak so vstopili v dež.
zbor z namenom, da sploh ne puste
nobenega delovanja,  samo za to, ker
nimajo v dež. zboru večine.

l*

IV

Zasedanje dež. zbora.

Novovoljeni deželni zbor se je sešel
dne 21. junija, a imel je samo dve seji,
potem pa je vlada na cesarjev  ukaz po¬
slala poslance domu.

Cesarska vladaje zaključila  zase¬
danje in toliko časa ne bo sklicala deželnega
zbora, dokler klerikalci ne odjenjajo. To
traja lahko šest let.  Kako škodo ima pre¬
bivalstvo, če dež. zbora ni, tega pač ni
treba pripovedovati. Vse zastane.  Ne bodo
se delali vodovodi, ne bo se delalo cest,
gorenjska kmetijska šola se ne ustanovi, vi¬
nogradniki ne dobe podpor itd. itd. Kakor
rečeno, zastane vse in da je to za deželo
strašen udarec, bo menda vsakdo uvidel.

Narodno napredna stranka pa se ni
zadovoljila s tem, da je vlada naredila ko¬
nec divjemu počenjanju klerikalcev v dež.
zboru, ampak je tudi sklicala poseben velik
shod,  ki se je vršil dne 6. julija v Ljub¬
ljani in je tu slovesno in odločno ugovarjala
in protestovala proti oškodovanju dežele od
strani dr. Šušteršiča in njegovih pristašev.

V seji dne 21. junija  bil je g. de¬
želni glavar že takoj od pričetka seje precej
zbegan, tako da je pozabil spominjati se po-

v

kojnega tovariša Kušarja in pozabil je še
celo na blagoslov, kojega je papež doposlal
deželnemu zboru kranjskemu.

Predsednik naznani, da so klerikalci
vložili 12 nujnih predlogov.

Klerikalci so pograbili po vseh „popu-
larnih" zadevah, jih izlili na zbornico ter
zahtevali, da naj se kar čez noč vse rešijo.
„Kujnost“ je pri takih zadevah prava osla¬
rija, in dasi so ti gospodje precej neumni,
za tako neumne jih pa vendar nimamo, da
bi sami verovali v nujnost svojih neresnih
predlogov. Gre se za prav navadno politično
sleparijo "ali lumparijo, ta lumparija pa se
obrača proti klerikalnim volilcem samim!
Stavljeni predlogi niso namreč ničesar dru-
zega, nego pesek v oči volilcem: predla¬
gajo se nemogoče reči, če se ne
bodo mogle doseči, pa bo nastal
krik: liberalci niso hoteli, ker niso
bili za nujnost!  Samo čudimo se, da
dr. Šušteršič ni nujno predlagal, da naj se
odpravi sploh vsak davek!

Da bi te parlanfentarne vajence spra¬
vili v zadrego, in da se sploh strogo izvr¬
šujejo predpisi deželnozborskega poslovnika
— to zadnje bi moralo posebno našim kato¬
liškim obstrukcionistom všeč biti, ker je, ako

VI

se zastareli poslovnik ne bi spoštoval, tudi
vsaka obstrukcija nemogoča — je predlagal
baron Schwegel, do naj se utemeljevanje nujnih
predlogov takoj izvrši.

Tu bi morali videti dr. Šušteršiča!
Planil je kvišlto kakor vol, če si mu vtaknil
pod rep tlečo gobo! Kar tulil je od jeze in
njegov hripav glas je napolnil dvorano, kakor
glas prestreljene vojaške trombe. Ker si je
mož v zadnjem času okrog trebuha nabral
nekaj loja, ker si je ta svoj trebuh zavil v
svečano belo vestjo in ker so je med go¬
vorom s svojima rokama neprestano tolkel
po tem trebuhu, bil je izdalja podoben voja¬
škemu bobnu, kojega obdeluje general-tambor!

Najprej nahruli deželnega glavarja sa¬
mega, češ, da je on predsednik zbornice in
ne baron Schwegel, ki si s svojim predlogom
hoče samo čas dobiti, da se kuje neka za¬
rota proti katoliško-narodni stranki, koji se
hoče odjesti primerno zastopstvo v odsekih.
Konča pa z navadno in čez in čez obrab¬
ljeno frazo: Mi tu zastopamo interese ljudstva,
ki stoji v ogromni večini za nami!

Dr. Tavčar:  Za vami stoje kaplani
in druzega nič!

Pirc:  Za Vami stoje Koblarji in drug
nikdo! (Smeh.)

VII

Schwegel dokaže obroki poslovnika,
da je njegovo stališče jedino pravo, ker bi
drugače o nujnih predlogih sploh govorice
biti ne moglo.

Bela  v e s tj  a:  Vi imate za sabo celih
53 volilcev!

Dr. Tavčar:  Šušteršič hoče koman¬
dirati celo zbornico!

Bela vest  j a:  Najhujše šele pride!

Dr. Tavčar:  Druzega kot burk od
Vas itak ne pričakujemo!

Na to odgovarja zopet voditelj kato¬
liške stranke in goni svoje kolesce ter se
ne da premakniti s svojega stališča. Konča
pa patetično: Mi hočemo „ad perpetuam me-
moriam“ pred ljudstvom razkrinkati nasilje
pri volitvi v odseke. To lumparijo hočemo videti!

Vsled tega šnopsarskega napada nastane
v zbornici vihar, kakor ga še niso doživeli
stari zidovi starega strelišča! Poslanci na¬
predne narodne stranke skočijo kviško. Za-
čujejo se ogorčeni klici: Lump bo komu

lumparijo očital! Kar imaš, si z lumparijami
prisleparil! Slepariš z žlindro in s testamenti!
Smrdiš kot kozelj! Si goljufal po kloštrih!

Z bledim licem je slušal dr. Šušteršič,
in nekaj časa bil je tako otrpnen, da niti
širokih svojih ust odpreti ni mogel.

VIII

Vsilil pa se je vmes dr. Brejc ter dal
parkrat od sebe malo svojo „štimico“. Do¬
nelo pa mu je nasproti: Lej ga krojača iz
Gori! Lej! Lej! Brejče tiho! zunaj te čaka
ekspres s Trbiža!

In dr. Brejc je res takoj obmolknil,
dr. Šustrešič pa je dobil tik zasluženih
brc še ostro grajo  od strani deželnega
glavarja!

Na to se prestopi k točkam dnevnega
reda in pred vsem k volitvam v odseke.
Klub naprednih slovenskih poslancev, ko je
bil izvedel, da želijo klerikalci večjega za¬
stopstva v posameznih odsekih, je bil takoj
pripravljen, ti želji ustreči.  Sklenil je torej
predlagati, da naj se število členov vsakega
odseka pomnoži za jedno glavo, in da se ta
glava odstopi klerikalcem. Da, klub je sklenil
dati tem ljudem, ki imajo itak le malo de¬
lavnih močij med sabo, še več. V lanskem
zasedanju dano je bilo načelništvo najvaž¬
nejšega, to je finančnega odseka, klubu na¬
prednih slovenskih poslancev. Sedaj pa je
klub sklenil, da naj se to načelništvo izroči
klerikalcem.

To ponudbo pa je „katoliški“ klub za¬
vrnil. Hotel je imeti sicer tudi samo j ednega
zastopnika več v vsakem odseku, tega za-

IX

stopnika pa je hotel vzeti  naprednemu slo¬
venskemu klubu, to pa iz jasnega namena,
da bi se potem klerikalci izven zbornice
lako bahali, da so liberalce zopet osramotili
in v kot potisnili. ^. e

Dr. Šušteršič:  Naša stranka se,ude-
leži volitev v odseke. T

Dr. Tavčar:  Ker se Vam delati ne

ljubi.

Dr. Šušteršič:  Ta je pa dobra! Ker
smo več členov hoteli v odsekih, zato se nam
delati ne ljubi! Tavčar druge ljudi sodi
po sebi!

Dr. Tavčar:  Pri lovu na testamente
res nimamo tiste pridnosti kot Vi!

Šušteršič  zopet nekaj čenča ter
konča z znanim svojim plehastim patosom:
Ljudstvo Vas bo sodilo: Par ljubljanskih
barab na galeriji je tlesknilo v roko ter je
nekaj zavpilo.

Dr. Tavčar:  Galerija ima jezik za
zobmi držati!

Kregar  z galerije: Mi smo volilci!

D. Tavčar:  Saj' sem vedel, da ta
husit zgoraj postopa!

Dr.Šušteršič:  Tavčar se volilcev boji!

Dr. Tavčar:  Takih volilcev se res
bojim, in to radi telesne snažnosti!

X

Na to je dr. Ferjančič predlagal, da
naj se pomnoži število članov vsakega odseka,
in sicer tako, kakor smo zgoraj navedli. Ta
predlog je zbornica odobrila ter se je na to
vršila volitev odseke. Te volitve se Šuster-
janci niso udeležili.

Dr. Šušteršič utemeljuje potem prvi
nujni predlog glede spremembe volilnega
reda. Najprej je ofluhtal veleposestnike, ki
niso za druzega, nego za jude, pri kojih denar
iščejo. Dr. Brejc, dr. Schvveitzer, Pogačnik,
ki je posebno jezen na bankerotne  ve-
likoposestnike, krulijo od samega veselja, da
ima Človek občutke, da je v hrastovem logu,
koder je največ želoda.

Dr. Tavčar:  Živalski glasovi so iz¬
borno zastopani v Vaših vrstah!

Na to ofluhta dr. Šušteršič  mesta
in trge, posebno pa uradništvo, katero veliko
piše. „Ti akti s o kako r s tolp visoki
in od ljudstva z zlatom plačani;
kar pa je v njih zapisano, ni vredno
ne groša in ne — knofa."

Zopet zadovoljno kruljenje iz hrastovega
loga! Posebno nevoščljiv je dr. Šušteršič
uradnikom radi plač; „ti uradniki žro,
žro in žro državni kapital."

Zopet se oglaša jek iz hrastovega loga.

XI

Vse to pa je po Šušteršičevem mnenja
zakrivil deželni volilni red kranjski! Ako bi
tega volilnega reda ne bilo, bi se iz Avstrije
nikdo ne izseljeval, bi imela država zadosti
rekrutov, in bi dr. Šušteršič pri ljudski po¬
sojilnici dobival še dosti več smetane, nego
je danes dobiva! Govori o volilnem redu
tako, kakor da je ž njim hotel cesar  Kranj¬
sko ljudstvo ogoljufati.

Deželni glavar:  Take govorice ne
dopuščam! Da je zakon, kojega je potrdil
svitli cesar, goljufija,  se ne sme in ne
more trditi!

Dr. Šušteršič začuden gleda okrog sebe,
prav kakor da se mu je vozna igla potisnila
v trebuh. Potem si pa misli, če že cesarja
ne smem, bom pa deželni odbor, na kojega
je posebno srdit, ker on sam še ni deželni
odbornik!

> Na deželni odbor izlil je celo golido
gnojnice, in interesantno je bilo, kako je de¬
želni odbornik in Šusteršijanec g. Povše
spreminjal barve in zvijal črte na svojem
obrazu, ko je moral požirati pelin, s kojim
ga je krmil njegov lastni klubov načelnik!

Na vse zadnje je tega je tudi glavarju
preveč, ki prepove Šušteršiču v deželnem
odboru „tako govoriti. u

XII

Ko je končaval, imel je dr. Šušteršič 1
kakih pet poslušalcev. Vse drugo — pri¬
jatelji in neprijatelji — so bili radi dolzega
časa pobegnili!

K Šusteršičevemu predlogu se je oglasil
župan Hribar  ki je izjavil, da je tudi na¬
predna stranka za splošno in enako volilno
pravico, ali poskrbeti se mora zagotovila
proti raznim zlorabam, zagotoviti se mora
volilna svoboda.  Kakor je kaznivo ku¬
povanje glasov, tako se mora tudi zagoto¬
viti, da ne bo duhovščinazlorahljala
prižnice in spovednice za volilne
namene.

Šusteršičeva banda se sicer dobro za¬
veda, da je svoje mandate dobila samo vsled
najnesramnejše zlorabe leče in spovednice,
samo vsled najbujšega duhovniškega nasil-
stva, a vzlic temu bi je Hribarjeve besede
ne bile čisto nič motile, da ni iskala in
prežala  na kako priliko, da bi mogla za¬
četi škandal.  In ker druge prilike ni bilo,
je porabila Hribarjeve besede, ki niso dru¬
gega, kakor konstatiranje občezna-
nega dejstva  in začela škandal.

Kričaje in razbijaje po mizah, so kle¬
rikalci zahtevali, naj predsedujoči namestnik
glavarja baron Liechtenberg  pokliče

XIII

Hribaija k redu, češ, da je Hribar razžalil
ves duhovski stan. Ker pa v Hribarjevih
besedah ni nič žaljivega, ni hotel baron
Liechtenberg ugoditi klerikalni zahtevi, Hribar
pa kakor ob sebi umljivo tudi ni hotel pre¬
klicati svojih besed.

Zdaj so začeli klerikalci obstrukcijo
z razsajanjem in razbijanj  em.  Letele
so ostre besede. Šušteršič in njegovi kom-
pani so psovali kakor pijane barabe, posebno
barona Liechtenberga, in se rotili, da ne
puste nikogar več govoriti. Šušteršič je pre¬
metaval po mizi neki kodeks, kakor bi bil
to kak Žakelj žlindre, Brejc je razbijal s
tintnikom, Schvveitzer in Jaklič sta tolkla s
pestmi po mizi. To pa ni oviralo župana
Hribarja. Napredni poslanci so se vstopili
okrog njega, da ni mogel noben klerikalec
blizu, stenografa sta se vsedla pred njega
in Hribar je svoj govor nadaljeval
in tudi končal.

Namen klerikalne obstrukcije je bil s
tem preprečen, a klerikalci so obstruk¬
cijo nadaljevali, d asi so ž njo le
s voj emu lastnemu pristašu branili
govoriti.  Besedo je namreč dobil dr. Krek,
a govoril ni, ker so Šušteršič, Brejc, Schwei-
tzer in Jaklič razgrajali. Šušteršič je kravarja

SIV

Drobniča moral učiti, kako naj dela nemir,
a mož je okoren in se kot obstrukcionist ni
obnesel. Razen imenovanih je samo še
Dular  nekaj časa trkal s tintnikom in Po¬
gačnik  je prišel parkrat v dvorano ter s
svinčnikom  prav ponižno malo potrkal,
vsi drugi klerikalni poslanci so šli
iz dvorane;  kmetje so prepustili katoliški
»inteligenci 11 , da uganja pobalinstvo, ter po
hodniku zdihovali, kaj bo, če deželni zbor
ne bo mogel delati in torej ničesar do¬
voliti za kmeta.

V tem pa so klerikalci poslali po razne
igrače  in začeli pravi pravcati pobalinski
koncert s trobenticami in ragljami
ter malim bobenčkom.  Zdaj je bobnal
Šušteršič, zdaj dr. Brejc. Slednjemu se je
bobenček posebno dobro podal, saj je gle¬
dalce spominjal na tistega Bobenčka, kjer
se je Brejčev tast izkazal kot tihotapec.

Dve in pol ure je trajal ta koncert.
Dr. Krek je moral ves čas stati na svojem
mestu in se ni smel vsesti, sicer bi bil iz¬
gubil besedo. Ubogi Krek! Držal se je kakor
cigan pod gavgami in kar višnjev je postajal
od dolgega stanja. Muzika se je pa nada¬
ljevala. čim so Šušteršič, Brejc, Schweitzer
in Jaklič vsled utrujenosti nekoliko odnehali,

XV

je baron Liechtenberg pozvonil in klerikalni
junaki so morali zopet začeti. Najbolj kla¬
vrno vlogo je igral konsumar-učitelj Jaklič.
Tolkel je z neko črepinjo po tintnikii, a
Čim je deželni predsednik pogledal
na njegovo stran, ga je kar ruk-
nilo in skril je črepinjo.  Dokler je
baron Hein gledal na tisto stran, se Jaklič
ni ganil in šele nadaljeval, ko je bil gotov,
da ga deželni predsednik ne vidi.

Tako je minula ura za uro. Napredni
poslanci in veleposestniki so bili priprav¬
ljeni, vstrajati, če treba tudi celo noč, a
klerikalci so se pri svoji pobalinski igri
tako utrudili,  da niso mogli dalje. Po¬
nehali  so  in pustili, da je prišel dr. Krek
do besede. Krekjeizjavil, dajevsled
dolgega stanja tako utrujen, da ne
more govoriti in je milo prosil, naj
se seja zaključi.  Baron Liechtenberg je
to milo prošnjo uslišal in ob pol 7. uri za¬
ključil sejo. Tako se je končal prvi obstruk-
cijski nastop klerikalne stranke pravzaprav
z veliko blamažo.  Uspeh je ta, da velja
pobalinstvo doktorja  Šušteršiča, d o k t o r j a
Brejca, doktorja  Schweitzerja in u č i t e 1 j a
Jakliča deželo par stotakov.

XVI

Druga seja dne 23. junija se je prav
hitro končala.

Posl. dr. Ferjančič,  kojega je bil
Šušteršič v zadnji seji, ko se je za nekaj
trenotkov iz zbornice odstranil, zasedno in
falotarsko napadel, oglasil se je k besedi,
da spregovori tako-le:

Ko zadnjič slučajno nisem bil v zbor¬
nici, je izustil poslanec dr. Šušteršič, „da
sem si na Dunaju p rib er a čil avancement
za višjesodnega svetnika na stroške ljud-
stva“.  (Dr. Šušteršič: Istina, tako je!) Vsakdo
bode priznal, daje  to na sebi skrajno žaljivo.
(Klici: Gotovo.) Toda, če pomislim, od koga
to prihoja, bi se ne zmenil (Dobro) da se ni
izustila v zvezi s stranko, kateri pripadam.
In samo z ozirom na to izjavljam, da nisem
beračil za avancement, to tudi ni bilo treba,
avanziral sem, ko je po službeni dobi prišla
vrsta name, nič prej, nič pozneje.

A drzno čelo  za to psovko proti
narodno-napredni stranki je imel dr. Šušter¬
šič. Tisti dr. Šušteršič, glede katerega so
sodišča v vseh instancah pravomočno spoz¬
nala, da ima umazane poke.

Ves čas med govorom ga je dr. Šu¬
šteršič prav pobalinsko motil in motili so
ga tudi druge klerikalne ničle, posebno tiste,

XVII

ki s farskim denarjem krmijo vedno lačne
svoje želodce. Narodno-napredna stranka je
s skrajno potrpežljivostjo prenašala skrajno
razžaljive psovke in niti odgovarjala ni, dasi
so Brejc, Sclmeitzer, kravar Drobnič, sle¬
parski konsmnar Jaklič kakor psički lajali
po zbornici. Komaj pa je dr. Ferjančič iz¬
ustil besedo, da so sodišča dr. Šušteršiču
soglasno prisodila umazane roke,  spre¬
menili so se zgoraj omenjeni klerikalci v
prava živinčeta. Kaj takega še nismo videli
v olikani družbi in še celo pijani popje niso
v stanu, da bi se tako odurno in živalsko
obnašali. Sramota je obšla spodobne ljudi,
kolikor jih je v katoliško-narodni stranki.
Med te pa ne štejemo niti dr. Kreka niti
dekana Arkota, ker ta dva človeka sta v
svojih dukovskih oblekah verno in do konca
prisostvovala dr. Šušteršiču, dasi se je ob¬
našal kakor norec, ki je ravnokar s prisilnim
jopičem še na sebi ušel iz blaznice. Sodba
bila je enoglasna: da ne more to biti nor¬
malen človek in da je prismoda v pravem
pomenu besede, ker tako se more obnašati
kvečjemu stekel pes ali pa bolnik v blaznici.

Najprej je dr. Šušteršič v družbi s
kravarjem Drobničem in z dr. Brejcem pri¬
skočil k sedežu dr. Ferjančiča in župana

XVM

Hribarja, križal je kakor jesihar: „lump,
lump, lažeš, slepar, kradeš državi denar,
baraba 11 . Pri tem so vsi trije z rokami zaz-
bijali po mizi pred Ferjančičem in Hribaijem.
Mi smo ta dva, ki sta mrzlokrvno prenašala
te psovke iz srca občudovali. Nas jeden bi
bil brez dvojbe zgubil bladnokrvost in po¬
grabil bi bil stol ter okresal te klerikalne
smrkavce, da bi se bili s krvavimi glavami
priplazili do svojih sedežev. Kravar Drobnič,
kojemu se na obrazu pozna, da ne zna do
petih šteti, ki je sploh jeden največjih butcev,
kar jih je v klerikalni stranki, bil je toli
predrzen, da je vzel s Hribarjevega tintnika
posodico za sipo ter vrgel  proti poslancu
Božiču. Sreča njegova, da ni nikogar zadel,
ker drugače bi mu bili mesto kravjega zvonca
obesili bodeče trnje okoli vrata. Že so se
dvigale pesti,  kar je prihitel g. dež. glavar
bled kakor zid ter je Šušteršiča potisnil
proti sedežem klerikalnih poslancev. Ta pa
se je postavil pred te sedeže ter prav kakor
pijanec ali norec pričel proti središču in
proti desnici hripavo upiti: Koru p t na

banda! Boste tako kmalu pocrkali!
Ste tatovi in lumpje! Vi kradete!
Vi ž r e t e! Vi ste barabe! Sram Vas
bodi! Vi ste vse izdali! Steše vladi

XIX

prodali! Vi us rani vladni hlapci!
Krave! Lumpi! Lumpi! Psi!“

Napredni poslanci  niso odgovarjali na
ta krvava žaljenja, ostali so mirni, ker so si
bili v svesti, da imajo z norcem  opraviti
in ker niso imeli pri sebi pasjih bičev,
s kojimi bodo Šušteršiča brez dvojbe pri¬
hodnjič v polni meri traktirali, če bi se še
enkrat predrznil, proti njim tako nastopiti,
kakor je danes nastopil. Glavar Detela
izjavi, da takim ljudem ne predse¬
duj e n ik d ar ve č, ter zaključi sejo.
Izjavo glavarjevo sprejmejo napredni poslanci
s ploskanjem.

Šušteršič pa še vedno dalje divja ter
ponavlja svoje psovke ter kliče: Ali hočete
kaj zaušnic dobiti?

Dr. Tavčar  vstopi pred Šušteršiča:
Tukaj sem! Pr vi bi nerad udaril —
na Vašo zaušnico sem pa tudi rado¬
veden.

Šušteršič  se umika proti izhodu ter
pravi: Bo že prišel čas za to.

Dr. Tavčar  mu pa le prigovarja, da
naj, ker je že danes pri delu, tudi to delo
izvrši. Ali Šušteršič, ki je junak samo v
svojem goltancu, ni imel korajže pričeti ter
jo je tiho o dkuril.

XX

Druga seja je po zaslugi Šušteršiča ire
njegovih pajdašev, kar se tiče škandaloz¬
no  s ti,  še prekosila prvo sejo. Podali smo
verno sliko tudi te seje, da spozna javnost,
kako falotsko druhal  je duhovščina s
škofom na čelu usilila nevednemu ljudstvu
za poslance. Kmet umira revščine — njegovi
zastopniki pa stoje pod komando ožlindrane
bande političnih rowdijev, katero bi povsod
z brcami segnali iz vsake beznice, ki so pa
pri nas zastopniki duhovščine in branitelji
vere!

Protestni shod

narodno-napredne stranke v
Ljubljani.

Ljubljana je videla že sijajne slav¬
nosti, lepe in mogočne narodne manife¬
stacije, toda tako velikanskega in ve-
lečastnega političnega shoda,  ka¬
kor je bil včerajšnji protestni shod
narodno-napredne stranke, s e ni bilo ne
v Ljubljani, ne na Slovenskem.  Do¬
slej se je vedno mislilo, da je bil »Vseslo¬
venski shod« največja prireditev, a sedaj
smo se prepričali, da niti sence ni v pri¬
meri z včerajšnjim shodom.

Udeležba na shodu.

Z vseh strani kranjske dežele
so privreli zaupniki in somišlje¬
niki narodno-napredne stranke  na
ta impozantni shod, da slovesno protesti¬
rajo proti počenjanju klerikalne stranke v
deželnem zboru. V tej hudi vročini prihi¬
teti v Ljubljano, ni mala stvar. To je težka
žrtev, ki jo le stori, kdor je prepričan, da

2

zahteva javna in občna korist, da se Čim
sijajnejše pokaže ljudsko mnenje o poče¬
njanju klerikalne stranke.

Z vseh  strani so prihiteli somišlje¬
niki, z bohinjskih hribov  in doli od
hrvatske meje,  kjer se morajo pol
dneva voziti, da pridejo do kake železnice.
Z Gorenjskega, Notranjskega in Dolenj¬
skega so prihiteli, da, celo od vsega sveta
ločena Bela krajina je bila zastopana. Iz
Črnomlja, iz Metlike so celo prihiteli slo¬
venski rodoljubi, da se udeleže velike pro¬
testne manifestacije.

Čast možem, ki se niso ustrašili žrtev
in truda, da so se udeležili shoda in s
tem posvedočili moč in veljavo na-
rodno-napredne stranke.  Tu na tem
shodu se je videlo, da so najboljši si¬
novi slovenskega naroda na Kranj¬
skem  v taboru napredne stranke.

Zbrali so se zastopniki vseh stanov.
Bilo jih je vsaj kakih 1500. Sokolska dvo¬
rana, ki obsega 350 štirijaških metrov, je
bila natlačena,  tako natlačena, da mnogo
udeležnikov niti prostora  ni dobilo. V
tem, ko je bilo na galeriji zbrano na¬
rodno ženstvo  iz Ljubljane kakor tudi
druzih krajev, videl si v dvorani kmetske

3

može, meščanstvo in uradništvo tako mno¬
goštevilno zastopano, da tega nihče ni
pričakoval. Odkrito povemo: Tako velikan¬
ske udeležbe z dežele,  zlasti tako velike
udeležbe kmetskih mož nismo  pričako¬
vali. V tem oziru smo se varali. Prišlo je
jako mnogo županov, občinskih odbornikov,
trgovcev, obrtnikov in uradnikov in prišlo
je, kakor rečeno, tudi izredno mnogo kmet¬
skih mož.  Ta udeležba že sama kaže,
kakšen utis je napravilo počenja¬
nje k 1 er i ka 1 ce v v d e ž e 1 n em zboru
zunaj po deželi  in pojavi na shodu sa¬
mem pričajo, da je vse razsodno pre¬
bivalstvo v deželi jedinovtem, da
se mora boj proti klerikalcem na¬
daljevati, pa če treba tudi z naj¬
skrajnejšimi sredstvi.

Shod v sokolski dvorani.

Župan Hribar,

ki je po sklepu izvrševalnega odbora shodu
predsedoval, je otvoril zborovanje, predstavil
vladnega zastopnika, polic, nadkomisarja
g. Wratschkota  in potem otvoril zbo¬
rovanje približno tako-le:

Slavna skupščina! Srčno Vas pozdravljam
vse, ki ste se zbrali na današnjem shodu,

4

vse udeležnike, iz Ljubljane in iz drugih
krajev, zastopnike Gorenjske, Dolenjske in
Notranjske, zastopnike kmetskega stanu in
inteligence. Današnji shod nima take važno¬
sti, kakor tisti shodi, ki jih prirejajo naši
politični nasprotniki. Ti naši nasprotniki
zbobnajo nekaj ljudi in jih naženo na kak
prostor, kjer potem poslušajo, kako se kdo
norca dela iz sv. Duha in jim prisega, kako
njegovo srce gori za blagor ljudstva. Toda
objem teh ljudi je tak, da se je težko iz
njega izviti. Na današnjem shodu pa so
zbrani možje, ki mislijo s svojo glavo in
sodijo s svojim razumom vse javne pojave.
Zbrali ste se v množici, kakor se le redko¬
kdaj zbirate, da se izrečete o dogodkih v dež.
zboru. Vsi ste brali, kaj se je zgodilo v
dež. zboru. Brez povoda, ne da bi bil kdo na¬
sprotnike v čimerkoli prikrajšal ali žalil, uprizo¬
rili so v dež. zboru tako surovo sceno, kakor
se niti v kaki beznici  ne primeri (živahno
pritrjevanje). Ko sem videl dr. Šušteršiča in
njegove tovariše, kako so nahrulili tovariša
dr. Ferjančiča, mislil sem, da vidim pred
seboj kake pobesnele Indijance  (Pritrje¬
vanje. Klici: Res je!) Le tomahovke sem
pogrešal, (Veselost) drugače so bili popol¬
noma slični Indijancem.

i

5

Sedaj se klerikalci opravičujejo, češ,
da so uprizorili škandale radi volitev v od¬
seke. Opravičujejo se tako, ker jih je sram
in ker jih je strah. A to opravičevanje je
hitmbug  (Živahno pritrjevanje.) Še predno
je prišlo do volitve odsekov, so proglašali, da
bodo v dež. zboru delali obstrukcijo. Že
naprej je bilo sklenjeno, delati škandale v
dež. zboru, in če bi bili klerikalcem dali
tudi polovico vseh mandatov v odsekih, ali
še več, bi bili tudi začeli obstrukcijo. (Klici:
tako je!) Klerikalcem ni za delo, ne za
gospodarski napredek  dežele, razgnali
so dež. zbor, da bi provzročili razpust  in
poskusili pridobiti toliko mandatov, da bi
imeli sami večino  (Klici: tako je!)

V tem oziru se sicer varajo, ali večina
jim je potrebna, da bi rešili svojo na pol-
bankerotno „gospodarsko  zvezo 11 , ki
vleče ljudstvu denar iz žepa (Klic: Le
recite, krave!) In če ste se ozrli gori v
Št. Vid, ste videli veliko hišo, ki jo gradi
g. knezoškof. Stavba ne gre naprej, ker ni
denaija. Za te naprave dobiti denar iz de¬
želne blagajne,  to je želja klerikalcev,
to je pravi povod obstrukcije.

Prvič so začeli klerikalci razsajati, ko
sem jaz izjavil, da sem za splošno, jednako

6

in tajno volilno pravico, a s pogojem (Dr.
Tavčar:  da ne bo samo duhovniška vo¬
lilna pravica.), da se ustvarijo kavtele, da se
ne bodeta zlorabljali leča in spovednica za
volilno agitacijo. Govoril sem hipotetično
in ne kakor slepe klerikalci po listih, da du¬
hovniki res tako delajo. (Burno klicanje: Saj
res tako delajo, saj res zlorabljajo lečo in
spovednico.) Ako duhovnik zlorablja lečo in
spovednico, potem volitev ni svobodna. Izja¬
vil sem, da, dokler ni zagotovljena svo¬
bodna  volitev, dotlej mi ne moremo biti za
splošno in jednako volilno pravico. Naj vsi
napredni krogi, zlasti tudi socialni demokratje
pomislijo, kaj bi bilo, če bi imeli splošno in
jednako volilno pravico, volitev pa bi ne bila
svobodna. Potem bi pač Ljubljana obdržala
dva napredna poslanca, klerikalci pa bi lahko
volili 34 fajmoštrov v dež. zbor. Želja in
zahteva vseh svobodomiselnih ljudi je, da
mora biti duhovniku zabranjeno, zlorabljati
vero. Mej duhovniki je tudi poštenih mož,
ki žele narodu dobro. (Klici: Malo jih je!)
Ti so mučeniki. Večina pa se ravna, kakor
veleva škof Jeglič. (Klici: Bog mu grehe
odpusti!) Mnogim ni vera že nič ko
dekla  za  vse. (Burno pritrjevanje.) Najbolj
klasičen dokaz za to je pismo, ki ga je pri-

— 7 ir  —

občil „Sloy. Narod 11 . V tem pismu je župnik
Salehar v Dolenji vasi, ko je izgubil pravdo
za neko dedšČino, pisal jednemu dedičev, da
svojo dušo vekomaj nesrečno stori, če mu
vsaj nekaj stroškov ne vrne. (Občno ogor¬
čenje, viharni klici: Sramota! Taki so! Sram
jih bodi!) Ali ni to dokaz, daje  gotovim
ljudem vera le dekla za vse?  (Pritrje¬
vanje.)

Nečuveno je tudi, kako je dr. »Šušter¬
šič (Klici: Le recite Žlindra! Samo Žlindra !)
napadel uradništvo.  Sicer je dr. Šušter¬
šič tako značajen, da hoče tajiti, in skuša
to v „ Slovencu 11  popraviti, a jaz sem ga
dobro poslušal  in lahko izjavim, da je
res tako govoril, kakor se je poročalo. Urad¬
ništvo je za funkcioniranje državnega stroja
tako potrebno, kakor kolesca v uri. In tem
Uradnikom je očital, da žro ljudski denar.
Le malo je uradnikov, ki so dobro plačani
Poglejte pa uradnike od XI. do XIII. činov-
nega razreda. Ti so pravi trpini! (Burno
pritrjevanje.) Ti dobe toliko, da se komaj
preživljajo. Sicer pa, ali uradniki res toliko
»požro 11 ? Le minimalen odstotek vseh dr¬
žavnih potrebščin se porabi za uradništvo.
Pač pa smemo vprašati: Kdo pa je tisti, ki
V naši deželi žre in je največ požrl? (Burno

8

klicanje: Farska bisaga!) Največ so požrle
katoliške gospodarske organizacije
Spominjamo se samo banke »Slovenije 11 ,
ki je požrla cel milijon. Tako je bilo tudi
pri drugih klerikalnih zavodih in bo še.

Šušteršič je vpil na dr. Ferjančiča: Jaz
sem dal, ti pa žreš. To je jedina žrtev dr.
Šušteršiča, o kateri se ve. (Veselost.) Ta mož
ni še nikdar kaj dal za kak naroden namen.
Kje je narodno društvo, čigar član je on?
Se pri „Slovenski Matici 11  ni! Dal je, da je
mogel slepariti z žlindro (Burno pritrjevanje),
a kdor v take namene da, ni požrtvovalen,
(Klic: Saj ni dal iz svojega!)

Proti takemu počenjanju dr. Šušteršiča
in njegovih pristašev, proti napadom v dež.
zboru in proti obstrukciji je potreben ener¬
gičen protest  in ta protest naj izreče
današnji shod. (Burno odobravanje in plo¬
skanje.)

Deželni 'odbornik dr. Tavčar,

že pri nastopu viharno pozdravljen, je go¬
voril približno tako-le:

Slavni shod! Tako imenovana kato¬
liška stranka je razbila deželni zbor kranj¬
ski ne z uma svetlim mečem, (Klici: Z
ragljami!) nego s tuljenjem in kruljenjem,

9

ki bi čast delalo pijancem po konsumnih
beznicah. (Odobravanje.)

Farizeji, ki vero s kolom zastopajo, in
ki želodec z vero zamenjavajo, (Klici: Tako
je!) besnijo sedaj po deželi, češ, narodno-
ttapredno stranko smo na križ pribili!

Ali na križ niso pribili naše stranke;
*>a svoj križ so pribili druzega mučenika.
Ta mučenik je naš kmet (Burno pritrje¬
vanje. Klici: Tako je!) in centurio dr. Šu¬
šteršič je pristopil, da mu je z nabrušeno
sulico prebodel ozke prsi od spodaj na
Vzgor, da odteče tisto malo krvi, kar je
niso katoliški komarji dosedaj si izsesali
iz našega kmeta! (Živahno pritrjevanje.
Klici: Res je!)

Je-li nam pri vsem tem treba obu¬
pavati ?

Današnji shod je sicer shod protestov.
Smejo se pa tudi naglašati resnice, ki ne
prineso nikakega protesta. Naglasiti hočem
jedno veliko resnico, pred kojo obmolkne
vsak ugovor.

Ta resnica pa se glasi: časi, kakor
so današnji, časi, v kojih uganja dr. Šu¬
šteršič svoje blaznosti, živo dokazujejo po¬
trebo in koristnost naše napredne stranke,
•ledina je med Slovenci, ki daje

10

poroštvo za javni redin javni bla¬
gor. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Ge bije ne bilo, danes bi narodno-napredna
stranka morala kar čez noč vzrasti, če ne
drugje, pa iz suhe dlani dr. Šusteršičeve!

Zategadelj nam ni treba obupavati!

Ali naj žalujemo radi tega, ker stoji
katoliški stranki na čelu dr. Ivan Šušteršič?

Ta mož je v deželnem zboru govoril
o subjektih. Bodi mu odpuščeno, dasi imam
skoraj zavest, da je on sam subjekt, i n
da bi morala pravega katoliškega
škofa rudečica obliti, nesamo te¬
daj, kadar občuje z dr. Šušterši¬
čem, temveč že tudi tedaj, kadar
se temu škofu sanja o omenjenem
Šušteršiču!  (Viharno odobravanje in
klici: Res je! Prav res! Tako je!)

V drugem pa nimamo nič proti temu,
da dr. Šušteršič katoliško stranko po svoji
gnojnici vlači, in da sili slabotnega Pov-
šeta, zadolženega Pogačnika in onemoglega
Pfeiferja, da mu ližejo pete! Nasprotno,
mi želimo in Boga prosimo, da mu da
dolgo, dolgo življenje, do skrajniH mej
človeških dni. (Veselost.) Ta dr. Šušteršič,
ki bode počasi pa zanesljivo na kant spra¬
vil kranjsko duhovščino, je naš najboljši

11

sodelavec, (Veselost) z vsakim dihlje-
jem, z vsakim dnevom svojega
življenja pričuje o potrt-bi naše
stranke, n aš e n ar o d n o-n ap r e d n e
stranke. Zategadelj naj ga Bog živi in
poživi! (Živahno pritrjevanje.)

Vse to, o čemer sem dosedaj govoril,
da se brez protestov prenesti. Protestovati
pa nam je proti tisti katoliški anar¬
hiji,  ki se je pod vlado današnjega kne-
zoškofa v deželo zanesla (Klici: Žalostno!
Lep pastir!) Da, slavni shod, na Dunaju
vlada cesar, pri nas v deželi pa vlada
mala, pa prav pristna katoliška anar¬
hija!  Protestovati nam je tudi proti temu,
da naša cesarska vlada skoraj nima po¬
guma varovati svoje avtoritete. Dostikrat
imamo vtise, kakor da bi se cesarska
vlada teh blagoslovljenih anarhistov ne¬
kako bala, in da hodi okrog' njih, kakor
mačka okrog vrele kaše! Šušteršič se je
bahal, da mu je gospod pl. Korber zanič¬
ljivo zatrjeval, d a z nami naprednjaki
niti govori  ne. (Smeh. Klici: O jej!)
Mogoče, mogoče pa tudi, da si je to sveto
laž dr. Šušteršič po stari svoji navadi sam
izmislil! (Klici: čisto gotovo!) V tem po¬
gledu ne vem, koliko je resnice na nje-

12

govih besedah, (Klici: Prav nič! Vse je
žlindra! Veselost) zanesljivo pa vem, da
mora gospod dr. Korber takoj pohiteti k
umivalniku, če je kdaj segel dr. Šušteršiču
v roke! (Burna veselost.) Ali naj si je, ka¬
kor si že bodi, k premisleku nas sili po¬
stopanje vlade,  ki nam ni pustila, dasi
so deželnozborske izjave po zakonu proste
za vsak tisk, da bi bili smeli svoje plakate
odičiti z gnojnocvetočimi rožicami
dr. Šusteršičeve deželnozborske
poezije.  (Živahno odobravanje.) No, av¬
strijski državniki so dostikrat slepi; oslepe
pa najraje takrat, kadar je treba pristriči
bujno poganjajoče grmičevje katoliškega
fanatizma. Nič ne de, če se vlada boji ka¬
toliškega anarhizma, narodno napredna
stranka zategadelj pred tem anarhizmom
ne bode pod klop zlezla! (Viharno klicanje:
Nikdar! Boj do skrajnosti!)

In ali ni anarhistično,  če se vo¬
ditelji naših katoliških komandantov s
pravo bestijalnostjo spravljajo na stan, ki
je takorekoč okostnjak vsake države, na
vse častivredni uradniški stan, ki si svoj
vsakdanji kruh istotako s potnim obrazom
prislužuje, kakor vsak drug stan! Pravico
nam ta stan deli v imenu cesarja in v

13

imenu cesarja nam vzdržuje upravo. Dr.
Šušteršič pa pljuje na grob svojega očeta,
(Viharno pritrjevanje. Klici: Sram ga bodi!
Pej!Pej!)ki je biltudiuradnik in je
sam najbolje občutil, kako težko
se prisluži uradniški vinar;  dr. Šu¬
šteršič pa trdi, da je uradnik samo zato
na svetu, da žre na državni glavnici, in
to pr e j k ot n e v im enu ce sar j e vem.
če to mišljenje ni anarhistično, je pa vsaj
revolucionarno!  Ako bo voditelj »ka¬
toliške« stranke po ti stezi dalje korakal,
lotilo se bo to predrzno človeče z gnilim
svojim zobom prav kmalu najvišjega pre¬
stola in cesarju samemu bo pričelo očitati
stotake v civilni listi! Tako, gospoda, iz¬
gloda dandanes k ato 1 iča n s t vo v naši
deželi!

Precej blizu revolucionarnega mišlje¬
nja se mi vidi, akojecesarska  beseda, ki
je gotovo priklila iz čistega in krščanskega
človekoljubja, padla na kamenito srce oho¬
lega prelata, ki jo je potem v pivski družbi
persifliral s trivijalnimi besedami: mi pa
ostanemo kakor smo b’li! (Burno ploskanje.
Klici: Škandal! In to se trpi!) Tako, gospoda,
izgleda dandanes katoliška  ponižnost v
naši deželi!

14

Prava in čista anarhija je dalje, ako
naši kurati z razdraženimi svojimi tolpami
demolirajo hiše političnih svojih nasprot¬
nikov ter te nasprotnike s kamenjem po¬
bijajo. Izrek svetega Janeza: Otročiči, lju¬
bite se med seboj, pa spolnujejo s tem,
da puste razobesiti umazane cape iz sa¬
mega veselja nad smrtjo političnega na¬
sprotnika. (Velikansko ogorčenje. Klici:
Zverine! To so beštije!) Tako, gospoda, iz¬
gloda dandanes katoliška  ljubezen do
bližnjega v naši deželi! (Klici: Lepa lju¬
bezen!)

Samo nekaj je, na kar se dr. Šuster-
šičeva stranka lahko sklicuje: da je nam¬
reč z vspehom gojila živalske nagibe in
živalske strasti v masah našega ljudstva;
v njenih vrstah cvete sovraštvo in suro¬
vost, kakor nikdar poprej v deželi. Su¬
rovi so voditelji, zategadelj po-
surovela je tudi stranka!

Ni toraj čuda, da se nekako poživin-
jenje kaže še bolj v dr. Šusteršičevi go¬
spodarski organizaciji. Tega izrodka ni ro¬
dila potreba, rodil ga je tisti živalski na
gon, ki išče svojega zadoščenja v tem,
da pobije svojega bližnega, in ob
jednem političnega nasprotnika

IB

na gospodarski eksistenci, da ga
oropa na vsakdanjem kruhu! (Ži¬
vahno pritrjevanje). Da se ti gospodarski
poboji niso do cela posrečili, tega vrli
naši trgovci nimajo zahvaliti volji dr. Su-
Jeršiča. Če bi šlo po volji dr. Šušteršiča,
morali bi vsi naprednjaki živi v grob, in
morda bi dobil še celo duhovnika, ki bi
jih hotel brezplačno pokopati! (Veselost,
klici: Ne verjamemo !) Da se gospodarska
Oasilstva niso posrečila, pripisati je temu,
da tudi na gospodarskem polju vlada pri
naših katolikih nekaka anarhija.  Ta se
kaže v pomanjkanju vsake kontrole v
falzificiranju bilanc in računov, in sploh
v različnih sleparijah, ki vodijo iz katoli¬
ških posojilnic do ječe in zapora!

Cerkveni denar, katerega je v deželi
na milijone, je brezdvojbeno lastnina cer¬
kvenih skupin, in zategadelj obdaja ga
Zakon s posebnim varstvom. Ali te
milijone cerkvenega denarja nasuli so naši
dušni pastirji dr. Šušteršiču v korist! In
ni je k rono vin e v A v s tr ij i, kjer bi
toliko cerkvenih glavnic brez
postavnega varstva v zasebnih,
nekontroliranih kasah ležalo,  ka¬
kor jih leži v blagajnicah »Ljudske poso-

16

jilnice« in »Gospodarske zveze«. Dr. Šu¬
šteršič je absolutnigospodarcer-
kvenih milijonov in ž njimi špe¬
kulira, kakor špekulira poljski
žid na borzi z izročenim mu tu¬
jim denarjem. (Burno odobravanje.) To
je pač nekaka gospodarska anarhija! Kon¬
trole, resne kontrole ni nobene niti od
strani cerkvene oblasti, niti od strani po¬
svetne oblasti. Obedve ti oblasti spita, in
zategadelj sta obe sokrivi omenjene anar¬
hije! (Klici: Res je! Tako je!) Proti takim
razmeram moramo v imenu občnega
blagra najodločneje ugovarjati
in zahtevati tudi moramo, da naj, če jč
cerkvena oblast lahkomišljena in neraz¬
sodna, vsaj posvetna oblast stori svojo
dolžnost!

Klerikalci napravljajo sedaj veliko
hrupa radi mojega izreka: liberalcem groš,
klerikalcem knof! V tem hrupu leži naj¬
večjo hinavstvo! Omenjene besede spre¬
govoril sem ob priliki, ko so katoliški
shodi in katoliški listi oznanovali kruto
vero, da katolik ne sme pri libe¬
ralcu ničesar kupiti in da mora
katolik, v kolikor je v njegovih
močeh, delati nato, da naprednjak

17

z agazi v beračijo in revščino!
Oziraje se na to brezsrčno in nečloveško
agitacijo, spregovoril sem v Žireh, da tudi
mi lahko sulico zasučemo, in sicer tako,
da tudi mi izdamo parolo: svoji k svojim!
V tem smislu so bile izpregovor-
jene moje besede v Žireh, in v ni-
kakem drugem!  Sedaj pa jaha na njih
dr. Šušteršič, in dela se, kakor da bi radi
njih moral požirati razbeljene nože in
razbeljene meče. Ali s kako pravico se
razburja sedaj ta mož?! Od kar stoji na
čelu svoje stranke, vodil jo je po načelu:
liberalcem knof, klerikalcem groš! Iz tega
načela privrela je njegova gospodarska
organizacija, iz tega načela izhajali so
njegovi konsumi, njegove posojilnice, in
hranilnice; na tem načelu sloni njegova
»Ljudska posojilnica« in njegova »Gospo¬
darska zveza«. (Burno pritrjevanje). Pov¬
sod po deželi, po spovednicah in po priž¬
nicah pela se je pesem: ne kupujte pri
liberalcih, kar se pravi po domače: Kleri¬
kalcem groš in liberalcem knof. če pa
hočemo mi v silobranu  sulico zasukati,
pričnejo skakati ti politični gospodarski
organizatorji, prav kakor bi imeli polni
želodec bodečega trnja! Kaka doslednost

18

je to! Omenjena pesem zapela se je rav¬
nokar tudi na občnem zboru »Gospodar¬
ske zveze«. Na jedni strani so s hlapčev¬
sko ponižnostjo beračili, da naj bi jim
država pokrila zdatno zgubo, na drugi
strani pa so morili ljubljanske in druge
napredne firme, češ pri teh katoliki ne
smejo kupovati. (Burno klicanje: škandal!)

Po državi subvencionirani
bojkot, ta je naj novejša oblika,
v kateri nastopa mej nami kato¬
liška anarhija.  (Velikansko ogorčenje
in viharni klici: Škandal! Protestiramo.

Kaj plačujemo davke, da bodo klerikalci
zanje z žlindro sleparili?)

Proti taki državni subvenciji doni
urnobesni naš protest! Ker drugače smeli
bodo tudi cestni roparji zahtevati, da naj
se jim izplača za ponesrečene napade —
državnd subvencija!

Pri koncu pa še jedenkrat ponav¬
ljam: Ni nam treba obupati! V časih, kot
so današnji, moral bi narodna napredna
stranka kar čez noč vzrasti, če ne drugje,
pa na suhi dlani dr. Šušteršiča! Finish

(Urnebesno, vedno ponavljajoče se
ploskanje in viharni klici: Živio dr.

Tavčar.)

19

Posl. dr. Ferjančič

je govoril približno tako-le:

Veleslavni shod!

Mislili smo, da smo za vse čase prebili
tisto žalostno in posebno za nas Slovence
pogubno dobo, ko se je z razsajanjem, vpit¬
jem in drugo vsakovrstno zlorabo poslanske
immunitete več let oviralo delovanje državnega
zbora. Ravno sredi junija odloženi državni
zbor, ki je nepretrgoma 8 mesecev deloval,
nam je utrdil upanje, da so časi obstrukcije
za vselej minili. Se misliti nismo mogli, da
bi se to, kar se je toliko let na sramotno
pogubo Avstrije godilo v državnem zboru,
moglo prenesti v deželne zbore. Da je to
neverjetno, smo mislili tembolj, ker so de¬
želni zbori tudi v časih, ko je v državnem
zboru obstrukcija naj hujše razsajala, mimo
delovali in deželne posle in potrebe pravo¬
časno reševali.

Gospoda moja! motili smo se, nečastno
izjemo je napravil deželni zbor kranjski.
(Klici: žalostno!) Po vsi Avstriji delu¬
jejo sedaj deželni zbori, samo
kranjski počiva.  Po vseh kronovinah se
razpravljajo in vrejajo deželne potrebe, samo

20

prebivalstvu dežele kranjske, ki je deželne
podpore tako krvavo potrebna, so te pravice
odvzete. (Živahno pritrjevanje. Klici: Tako
delajo klerikalci za ljudstvo!) In kdo mu jih
je odvzel in zakaj? Odgovor: klerikalci, tisti
klerikalci, ki na polna usta vpijejo, kako so
jim koristi prebivalstva pri srcu, tisti kleri¬
kalci, ki na videz kar koprnijo po delu v
korist ljudstva. Komaj dve seji je imel de¬
želni zbor in še ti sta bili izpolnjeni z naj-
nagnusnejšim razgrajanjem klerikalnih po¬
slancev, (Klici: Škandal!) tako da se je vi¬
delo, da pod temi okolnostmi je vsako mirno
delovanje nemogoče in prišlo je, kar je mo¬
ralo priti, deželni zbor se je zaključil. In
zakaj so klerikalci razbili deželni zbor? Tudi
ta odgovor je kratek: Ker v tistem ni¬
majo večine, ker mu ne predseduje
dr. Šušteršič, in ker v deželnem
odboru ne sedita odvetniška pri-
p r a v n i k a d r. B r e j c i n d r. S c h w e i t z e r.
(Živahno pritrjevanje!) Seveda, za ta pravi
in edini vzrok ne sme vedeti ne širši, in ne
ožji svet. Svetu se mora natvesti kak drug
vzrok. In tudi tega so klerikalci našli. Zgo¬
dila se jim je, tako vpijejo, nezaslišana,
vnebovpijoča, nečuvena krivica, da smo jih
hoteli oropati za mandate pri volitvi v od-

21

seke. Ta in edini ta vzrok navajajo za to,
da so priželi obstrukcijo. In še ta vzrok
je velika in zares nečuvena laž.  Ne
samo toliko, kakor sebi, še več mandatov in
prav toliko, kolikor so jih zahtevali, jim je
bila večina pripravljena dati. Večina ni
imela nič proti temu, da dobe klerikalci v
ldčlanskem odseku 6 in večina skupaj 8
mandatov. Vprašam ali ne odgovarja razmerje
6:8 skoraj matematično natanko razmerju
manjšine 17 proti večini 20 poslancev? Ne
bom preiskoval, koliko za parlamentarno delo
sploh sposobnih članov ima klerikalni klub,
(Klici: Presneto malo. — Oho! — Za žlin-
dranje zadosti!) a toliko lahko rečem, da jih
ima komaj za en odsek, odsekov je pa več.
To dokazuje, da jim volitev v odseke ni bila
vzrok,  ampak samo izgovor  za obstruk¬
cijo. (Klici: Tako je!) In pred tako ničevo
in tako sleparsko pretvezo prične stranka v
deželnem zboru obstrukcijo na nepreračun-
ljivo škodo dežele in posameznikov, tista
stranka, ki je pred 1 l / 2  letom v svojem oklicu
za državnozborske volitve o obstrukciji tako-le
govorila:

»Presvitli cesar je državni zbor raz¬
pustil, ker je obstrukcija onemogočila vsako
stvarno ,parlamentarno delo, in s tem pro-

22

vzročila krizo, ki škoduje moči in ugledu
države ter najvažnejšim interesom ljudstva.
Tako ne more in ne sme iti dalje.
Takib razmer trajno ne prenese ne država,
ki potrebuje za svoje življenje trajni vir za¬
konodaje, — pa tudi ne ljudstvo, ki od
državne zakonodaje pričakuje zboljšanja svo¬
jega položaja." In dalje v istem oklicu: „V
to ime pa je prva naloga naših poslancev v
novem državnem zboru, da vsak poskus,
iz nova ovirati stvarno delovanje
državnega zbora, pomagajo z vsemi
silami zaprečiti.  Prizadevati si morajo
z vso odločnostjo, da se vrnejo redne raz¬
mere v našem ustavnem življenju in se tako
zopet odpre vir plodovite zakonodaje v prid
ljudstvu in državi."

Tako so govorili pred volitvami v dr¬
žavni zbor. Prosim, naj se postavijo na mesto
besede „država“ in „državni“ besede „de-
žela“ in „deželui“, pa imamo aplikacijo za
deželni zbor. Oe to uvažujemo, moramo pač
reči, da tako frivolno, kakor obstrukcija v
dež. zboru kranjskem, se še ni vprizorila
nikdar nikaka obstrukcija, moramo reči, da
na tako brezvesten in nesramen način se niso
še nikdar teptale koristi in potrebe dežele in
ljudstva. (Živahno pritrjevanje!)

23

Videč, da bi tega šepavega in vrlin tega
zlaganega izgovora občinstvo ne moglo pojmiti
in odobravati, je izrekel „Slovenec“, verno
glasilo klerikalnega kluba, dan po zadnji
seji: Kaj mandati v odseke, — o miru v
zbornici sploh ni govora, dokler se nam
ne da vse, kar. zahtevamo.  Tak izrek
se more storiti samo nasproti sila omejenemu
ljudstvu. Lahko bi opravičili to nezmisel s
tem, da onemu, ki je zgrešil, ne funkcioni¬
rajo možgani več normalno. Vendar pečajmo
se resno s tem. Vprašal sem skušenega de¬
želnega poslanca, kaj misli, kaj zahtevajo
vse klerikalci in če bi se jim dala bela pola,
naj zapišejo, kar zahtevajo, kaj bi zapisali?
On pravi, da bi morda zapisali, da zahte¬
vajo večino v deželnem zboru, a te jim ne
moremo dati, to si morajo vzeti, a potrpeti
jim je še 5 let do novih volitev. Tak
izrek torej ni druzega kakor pesek v oči
lahkovernemu ljudstvu. (Klici: Res je! —
Tako je!)

A nekaj druzega opazujemo. Razbil se
je deželni zbor pod pretvezo krivičnega
ključa v odseke, zunaj na shodih pa vpijejo
sedaj klerikalci: Miru ne sme biti,
dokler se ne doseže splošna in
enaka volilna pravica.

24

To je pa še večji liumbug (Živahno
pritrjevanje!) Take volilne pravice sine  mo¬
rejo pridobiti klerikalci, tudi če dobe abso¬
lutno večino v deželnem zboru. Taka volilna
pravica je v kranjskem deželnem zboru s
silo sploh nedosegljiva in se da doseči samo
v sporazumljenju strank. Prememba volilnega
reda se more. izvršiti samo pri navzočnosti
3 / 4  vseh poslancev, torej pri navzočnosti
28 poslancev in morejo pritrditi spremembi
2 / 3  navzočih. Če bi tudi hoteli narodno-
napredni poslanci tako spremembo, bi jih
bilo s klerikalci vred šele 26. Torej če bi
tudi mi glasovali za to — in v principu
temu nismo nasprotni — nas je s klerikalci
vred premalo.

če torej hočejo klerikalci to dognati,
morajo poskusiti svojo srečo pri veleposest¬
nikih. S temi skupaj jih je ravno 28. Da bi
pa pri veleposestnikih kaj opravili, to se še
misliti ne da. Splošna in enaka volilna pra¬
vica bi odpravila volilno pravico veleposestva.
Ali se bode veleposestvo klerikalcem na
ljubo odpovedalo svoji pravici (Veselost!)?
To gotovo ne. Jaz nimam visoke misli o
naših klerikalcih glede poznanja političnih
zakonov, a da ta računski eksempel poznajo
duševno najnerazvitejši klerikalni poslanci in

26

tudi župniki in kaplani po deželi, o tem sem
prepričan. Zato, pravim, je brezvestno, da
begajo svoje lahkoverno ljudstvo s tem ne-
niogočim in brezupnim vprašanjem in da dr.
Šušteršič zahteva izvršitev tega vprašanja
kar z nujnim predlogom. Tako torej s tem
vprašanjem ne gre. Da bi se pa tak volilni
red oktroiral, tako pa Bog te izvoljene stranke
se ni zapustil, da bi se na kaj takega za¬
našala. (Veselost!)

Vkljub temu nastopajo klerikalni po¬
slanci navidezno z veliko zavestjo. Zavest pa
to ni, ampak komedija, vprizorjena samo za
to, da provzročitelji škandalov v deželnem
zboru zakrijejo poraz, ki so ga doživeli s
svojim brezsramnim nastopom. Naši klerikalci
so sedaj tista stranka, o kateri se največ
govori in piše, a kar se piše, ji neprijetno
zveni po ušesih. Levite ji berejo celo kleri¬
kalni listi. In to je najboljše znamenje, da
je klerikalna stranka zabredla v mlako,
(Klici: Res je!) v tem naj nas ne vara ves
šunder, ki ga sedaj uganja po deželi. Na-
rodno-napredna stranka pa naj ta položaj
izkoristi z neumornim delom in uveijen sem,
da če ne bomo rok križem držali, se mora
kmalo zasvetiti tudi v najbolj zabitih glavah.
(Viharno odobravanje in ploskanje!)

26

Deželni odbornik Grasselli

je govoril približno tako-le:

Gospoda moja! Po kratkem, a muč¬
nem trpljenju je iznenada prominulo prvo
zasedanje novoizvoljenega deželnega zbora
kranjskega. Oglejmo si nekoliko zapuščino,
(Veselost.) da zremo, kakšne posledice
bode imel prerani konec delovanja dežel¬
nega zastopa in kdo bode plačal zapu¬
ščinske pristojbine. (Veselost.)

Deželnemu zboru se je bilo letos
baviti z mnogimi važnimi vprašanji. Samo
po sebi se umeje, da ni mogoče spuščati
se v podrobnosti, ker nam je le pičlo od¬
merjen čas razpravljanja.

Na prvem mestu mi je omeniti pro¬
grama za uravnave rek in z a -
gradbe hudournikov,  kakor tudi
za napravo vodovodov  in drugo
preskrbovanje z vodo.  Ta pro¬
gram obsega vse projekte, o katerih se
je kedaj govorilo v deželnem zboru, pro¬
jekte, o katerih se je trdilo, da so vsi
silno nujni in da treba se jih lotiti brez
odlašanja, če hočemo oteti neizogibne po-
gibelji našega ubozega kmeta trpina, naj
omenim le par teh projektov.

27

Naj večje vseh podjetij je osuše¬
vanje ljubljanskega barja. Troški
zanje so proračunjeni na 4 200.000 kron.
O podjetju samem nam tukaj ni govoriti:
govorilo se je o njem že mnogo in govo¬
rilo se bo še mnogo. Osuševanje barja je
bila priljubljena vaba, s katero so klerikalci
lovili volilce iz ljubljanske okolice v svoje
mreže. (Pritrjevanje.) Celo jeden tistih 12
nujnih predlogov, s katerimi so klerikalci
pred 14 dnevi na jedni strani obstruirali
v deželnem zboru, na drugi strani pesek
v oči metali svojim vernikom, se tiče
osuševanja barja. Vse je bilo pripravljeno,
da stvar pride na dnevni red v letošnjem
zasedanju deželnega zbora, ker je bilo pri¬
hodnje leto dejanski začeti z delom. Ta
Up je zdaj šel po vodi in kdo je tega
kriv?! Zdaj imajo naši okoličani priliko,
se prepričati, kako je njihovim zastopni¬
kom pri srcu skrb za blaginjo ljudstva!
(Klici: Škandal! Taki so kmetski pri¬

jatelji.)

Drugo veliko podjetje te vrste je
uravnava Mirne  na Dolenjskem. To
melioracijsko delo se že vrši. Kredita je
dozdaj zanje na razpolaganje 280.000 K.
Ta znesek je že precej pri koncu; tekom

28

meseca avgusta utegne biti ves porabljen.
Za popolno izgotovljenje vsega dela bode
pa še treba kakih 250.000 kron, katere
bosta morala zložiti država in dežela, če
ne bo denarja, se moia delo na pol do¬
vršeno ustaviti. Kaj pa bo posledica tega?
Z vso gotovostjo je pričakovati, da bodo
povodnji poškodovale dozdanja nepopolna
dela, z drugimi besedami, več ali manj
dozdaj izdanega denarja bo zavrženega
in izgubljenega. (Ogorčenje. Klici: Tako
skrbe klerikalci za kmeta!) Dokler delo
ni dovršeno, odnaša vsaka večja voda iz¬
kopani materijal, ki je nakopičen ob strugi
Mirne, in ga pušča po preplavljenih nji¬
vah in travnikih na škodo njihovih po¬
sestnikov, kateri že itak težko čakajo, da
bi uživali blagodejni učinek uravnave, za
katero so tudi sami morali skladati. Pre¬
trganje dela bi pa imelo še drugo britko
posledico. Zdaj je delo oddano pod dosti
ugodnimi pogoji podjetništvu, katero raz¬
polaga s potrebnimi denarnimi sredstvi.
Podjetništvu ne bode nič žal, Če se delo
prekine na nedoločen čas, ono bode le
zahtevalo odškodnino, pozneje pa ne bode
hotelo prevzeti dela pod zdanjimi pogoji,
mogoče je, da se dela podraži na ta način

29

z a kakih 50.000 kron (Ogorčenje. Klici:
Sramota klerikalcem!), če se ne nadaljuje
nepretrgoma. Kako pa naj se nadaljuje
delo, če deželnemu odboru ni dovoljen
Potrebni kredit? Stvar je v resnici nujna
in to je moralo znano biti klerikalnim
poslancem, pa jih ni oviralo, da so z
brezvestno razposajenostjo ustvarili tak
kritičen položaj. (Klici: Lepi ljudski za¬
stopniki!)

Toda dovolj detalja! Omenjam le, da
je v napominanem programu naštetih 68
melioracijskih projektov,  kateri
so že toliko godni, da je mogoče misliti
na njih izvršitev še v tekočem desetletju.
Poleg teh pa je navedenih še 115 pro¬
jektov,  kateri pridejo polagoma na
vrsto. Deželnega odbora poročilo o tem
programu na koncu naglaša, da je pred
vsem dobiti zadostno število tehničnih
moči  j,  »če se to veliko podjetje sploh
hoče hitro in za deželo blagonosno iz¬
vršiti«. Z ozirom na to potrebo je deželni
odbor tudi sklenil načrt o reorgani¬
zaciji deželnega stavbinskega
Urada  s primerno pomnožitvijo tehni¬
škega osobja, katera je tem potrebnejša,
ker poleg vsega druzega čaka deželo

30

nujna dogradnja brambovske vojaš¬
nice indeželneblaznice. Vrhu tega
je neobhodno treba posebnih tehniških
močij za vzdrževanje in intenzivno nad¬
zorovanje cest,  deželnih in okrajnih, da
bode moči okrajnim cestnim odborom na
razpolaganje dajati zvedence, za katere
se venomer oglašajo. Pa kaj pomaga: vse
bo ostalo pri starem! Prej omenjena
nujna in imenitna dela za izbolj¬
šanje gospodarskih razmer na
kmetih bodo morala čakati od¬
rešenja, ker se je klerikalnim
kmetskim poslancem zljubilo one¬
mogočiti delovanje deželnega
zastopa.  Isto tako bodo morali kmeto¬
valci potrpeti za kakšna posojila in
podpore,  ki jih morda krvavo potrebu¬
jejo. Gorenjci se živo zanimajo za svojo
kmetijsko šolo;  deželni zbor bi bil
imel letos določiti, kje bodi ta kmeti|ska
šola, a deželni zbor je zaključen in Go¬
renjci naj še dalje čakajo na svojo kme¬
tijsko šolo, pa slavo pojo svojim poslan¬
cem! (Živahno klicanje: Dol s temi po¬
slanci! Palice zaslužijo!)

Kar sem dozdaj razpravljal, zlasti
uravnave rek, zagradbe hudournikov in

31

preskrbovanje z vodo, to se tiče v prvi
vrsti kmetovalcev.  Da pa kmetovalci
ne bodo mislili, da so sami oni prizadeti
od klerikalnih deželnih poslancev očetov¬
ske skrbi (Veselost) za občo blaginjo,
moram pripomniti, da so tudi obrt¬
niki  nekoliko deležni dobrot klerikalne
taktike v deželnem zboru. Posebno hva¬
ležni morata biti za to taktiko obrtni
zadrugi v Kropi in Šentvidu.  Trgo¬
vinsko ministrstvo podpira obrtne zadruge
s stroji, ki jim jih ali daruje ali posoja
ali pod jako ugodnimi pogoji prodaja.
Ministrstvo je želelo, da se pridruži tudi
dežela temu pospeševanju obrta in deželni
odbor je s posebnim ozirom na žrebljar-
sko zadrugo v Kropi in mizarsko v Šent¬
vidu postavil v proračun 10.000 kron za
ta posebni namen — za letos pač zaman!
(Klici: Obrtnikom se pa prilizujejo!)

Dosti zanimljivega bi bilo še pove¬
dati, n. pr. kako se je klerikalcem prej
mudilo zadeželnopreskrbovalnico
Za starost,  dočim se niso zmenili zanjo
zdaj, ko so imeli načrt dotičnih pravil
Pred seboj; pa omenim končno samo še,
da se nahaja v deželnega zbora zapu¬
ščini nad 90  prošenj, med njimi:

32

prošnja posestnikov iz Podcerkve ni
Nadleska za podporo vsled povodnji)
prošnja za prispevek h gradnji vo¬
dovodov  v Šmarji, na Razdrtem in na
Velikem vrhu;

prošnja dolenjskega kletarskega
društva za podporo;

prošnja mlekarske  zadruge pri
Sv. Mihelu v postojnskem okraji;

več prošenj za podpore  h gradnji
cest in mostov, izmed teh posebno prošnji
glede mostov čez Savo pri Zagorju,  pa
čez Savo in Krko pri Brežicah;

prošnje rektoratov visokih šol, ozi¬
roma raznih podpornih društev na Dunaju,
v Gradci, Pragi in Ljubnem za podporo
ubogim dijakom;

prošnjo srednješolskih ravnateljstev
v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Idriji
in Kočevju istotako za podpore ubogim
dijakom  ;

prošnja za zvišanje učiteljskih
prejemkov;

prošnja postojinskega učiteljstva
za zvišanje stanarine in za draginjske
doklade; —

potem pa dolga vrsta zasebnih pro¬
šenj za podpore in miloščine, za

33

zvišanje pokojnin  in podaljšanje vzgo¬
je  val  n in  itd. itd. itd.

Vse te prošnje so ostale nerešene:
deželni zbor kranjski je zaključen. Pro¬
silci in prosilke, zahvalite za to virtuoze
iz škofovega glasbenega zavoda!

(Burno in dolgotrajno ploskanje in
srditi vzkliki proti klerikalnim poslancem.
Neki kmet vzdigne pest: Prokleti naj

bodo ti izdajalci kmeta!)

Dr. Triller

je govoril približno takole:

Čestiti somišljeniki! Sedaj, ko so vam
naši poslanci podali točno in jasno sliko
neznosnega položaja, kateri je ustvaril v de¬
želi prvi junaški čin s Tomaževo žlindro
regenerirane klerikalne deželnozborske dele¬
gacije, sedaj je. moja naloga lahka in kratka.

Pozvati vas hočem le, da dajmo tudi
mi, narodno-napredni volilci, zbrani iz cele
dežele, s primerno resolucijo duška naši glo¬
boki ogorčenosti nad frivolno igro, s katero
so se dne 21. in 23. pr. m. zaigravali v
deželni hiši kranjski najvitalnejši interesi
vsega prebivalstva, nad redko brezstidnostjo,
s katero se sedaj meče umazani, pesek v oči

2

34

vernemu narodu. (Živahno pritrjevanje). Po¬
trebno j c, da se to dejstvo nekoliko nižje
obesi ;  da se privleče izza kulis na pozorišče
javnosti pravega režiserja cele komedije, v
čegar rokah so vsi naši Šušteršiči le slepe
marijonete.

V to svrko pa vrzimo od sebe že enkrat
vse zarjavele obzire in pokažimo s prstom
na oni faktor, ki je prvi krivec vseh mučnih
bolečin, v katerih se vije in stresa v zadnjih
desetih letih naša uboga slovenska domovina.
In ako hočemo storiti to, potem moramo seči
pač nekoliko višje, nego stoji oni dr. Šu¬
šteršič, čegar slava se razlega danes križem,
kranjskih farovžev in mežnarij.

Kdo pa je ta dr. Ivan Šušteršič, vas
vprašam pred vsem? (Klici: Dr. Žlindra!)
Klerikalci trde, da je to mož, za katerim
stoji 38.000 volilcev. (Smeh). Jaz pa pravim:
ne 38.000 volilcev, temveč par sto duhovskih
fanatikov, par sto pokornih mežnarjev in pa
37.000 onih ubogih kranjskih kmetičev, ka¬
terim so njih dušni pastirji znali tako te¬
meljito omračiti in zatemniti duševno obzorje,
da bi bili z istim prepričanjem in z isto
navdušenostjo, kakor dr. Šušteršiča, volili v
državni in deželni zbor tudi vse časti vredno
kuharico našega premilostnega kuezoškofa,

35

ako bi bili slučajno tako zaukazali gospod
kaplan. (Viharna veselost.)

' Duhovščina  torej stoji za dr. Šu¬
šteršičem, za njo pa škof  in za škofom —
Rim! Ne morda sv. Oče, a slabi svetovalci
njegovi in faktični vladarji cerkve. Ako bi
temu ne bilo tako, ako bi ne segale doli do
Rima one nevidne žice, na katerih capljajo
naši klerikalni politiki, tedaj bi bila posvetna
moč našega klerikalizma v sredi votla, na¬
okrog pa bi je nič ne bilo. (Tako je! Res¬
nica!) In zategadelj jaz kličem tu javno in
neustrašno: Ta Rim je v prvi vrsti
kriv vse bede naše, Šušteršiči pa
so le njegovi ponižni hlapci in go¬
reči  e k s e k u t o r j i. (Burno, dolgo trajajoče
pritrjevanje.)

To je nepobitna resnica in skrajni čas
je, da s karbolovo kislino te resnice očistimo
okuženo slovensko ozračje. — Veter našega
ogorčenja pa naj tja do Rima nese ta očiščeni
zrak in ako bodo merodajni gospodje tudi
pred njim še zapirali svoja okna; potem naj
nosijo sami odgovornost za to, ako bo struna
slej ali prej — počila! Napeta je že do
skrajnosti! (Viharno pritrjevanje.) Prepogosta
zloraba cerkve v posvetne namene, ki bi bila
nemogoča brez višje sankcije, že rodi v nas

2 *

36

prepričanje, da odštevši nekaj častnih, a
vedno redkejših izjem, narod slovenski nima
več dušnih pastirjev, kakoršnim se je v prej¬
šnjih časih v globokem spoštovanju klanjal,
temveč le še kasto fanatikov, ki se sama
postavlja izven soeijalne družbe in v čije
apostolski poklic izgubavamo zadnjo trohico
vere. (Gromoviti klici: Tako je! Resnica!)

Da se razumemo, dragi somišljeniki!
Meni mojega globokega krščanskega pre¬
pričanja, moje neomahljive vere v križanega
Boga niti novodobni kranjski popje ne morejo
iztrgati iz srca; pač pa se bližam s strahovito
naglostjo prepričanju, da je od blagoslova
ali kletve takih duhovnov neodvisno vpra¬
šanje mojega izveličanja. Jaz ne verujem,
da bi me duhoven, ki seje sovraštvo mesto
ljubezni, zamogel odvezati mojih grehov; jaz
ne verujem več, da bi od milostnega sprem¬
stva takih ljudij na poti k zadnjemu počitku
bil zavisen blagor moje duše, in tudi v ne¬
zmotljivost tistega Rima, ki trpi in pokriva
te ljudi, ne morem več verovati. Tolažim se
pa: Stat erux, dum volvitur — Roma! (Nav¬
dušeno pritijevanje.)

In vaše pritrjevanje, dragi somišljeniki
prepričuje me, da se slične in enake misli
vsiljujejo vam sleherni dan, ko morate gle-

37

dati divjo gonjo teh elementov, ki so pozabili,
na blagoslov, preklinjanja bližnika pa so se
privadili, kakor se privadi strasten žganjar
strupene pijače. In smelo trdim, da se tudi
v narodu obrača. Ne iz spoštovanja  do
duhovna, temveč le iz strahu  pred njim
dere marsikje pretežna večina ljudstva za
klerikalno zastavo, meneč, da ima sleherni
kaplan v žepu ključ do nebes. A kaj potem,
ako izgine tak strah in to mnenje? Potem
bo v zraku visela vera ljudstva, katero sedaj
vežejo na osebe in versko, anarhijo  bodo
želi oni, ki sejejo sedaj nestrpnost in mali¬
kovanje. Mi tega ne želimo, a neizogibno

bo, ako za časa ne odpre oči — Kirn!

(Burno ploskanje.)

Pa meni se dozdeva, da naši Rimljani
tudi sami že občutijo potrebo, odvračati
pozornost ljudstva od tega počenjanja in

zato so si izmislili nov krik, s katerim naj
se popularizuje klerikalna razdivjanost, ki je
dosegla svoj višek dne 23. pr. m. v naši
deželni hiši.

Splošna in jednaka volilna, pravica —
tako se imenuje ta krik. Hinavsko komedi-
janstvo, predrzno prostituiranje velike in

vzvišene ideje — milejše besede ne najdem
za to sleparjenje ljudstva. Katoliški klerika-

38

ližem, pa svoboda političnega prepričanja!
To sta pojma, ki se dasta združiti tako
malo, kakor ogenj in voda. Kamorkoli se
oziramo po zgodovini katoliških narodov,
povsodi vidimo, da se rimska cerkev brati
vedno le s privilegovanimi stanovi, da j®
bila vsikdar nasprotna duševnemu osvobo-
jenju naroda samega. Tam, kjer ima Rim
največjo posvetno oblast, tam je ljudstvo
vsikdar na najnižji kulturni stopinji in najbolj
zatirano. To nam spričuje Francoska pred
revolucijo, katere zadnji soprouzročitelji so
bili posvetnega blaga in veselja prepohlepni
katoliški kardinali, to nam spričuje stoletna
zgodovina nesrečne Španske. Nasprotno pa
kdo je v kulturno visoko stoječi Belgiji naj¬
srditejši nasprotnik ljudskih pravic, ako ne
sedanja katoliško-klerikalna vlada? Mari ni
prav ta sestra naših klerikalcev še letos
provocirala v Bruselju krvave ulične boje
prav s trdovratnim odrekanjem najvitalnejših
človeških pravic delavskim slojem? In potem,
kje na božjem svetu zija med členi jednega
in istega stanu tako širok prepad, kakor v
hirarhiji katoliške duhovščine ? Naš ministrski
predsednik in zadnji podrejeni mu diurnist,
prvi general in zadnji prostak sta si glede
socijalne razlike in gmotnih dohodkov še

39

vedno desetkrat bližja, nego kak katoliški
kaplan in pa recimo olomuški škof, ki ima
za svoje brezdelje višje dohodke, nego tri¬
deset ministrov ali pa 3000 kaplanov. In
sedaj je stranka, ki trpi v lastni hiši take
krivice, ki leži na trebuhu, cim kihne tak
bogat škof, našla pri nas na Kranjskem
svoje socijalno srce! Ona stranka, kateri
služi kot glavno trobilo dunajsko glasilo
najbolj okoščene aristokratične nadutosti,
glasilo kaste, kateri človek še vedno pričenja
šele pri baronu. In ta klika ima pri nas
pogum, da kriči: Ven s splošno volilno pra¬
vico ! Da, to bi bila pač le splošna volilna
domena rimske internacijonale in resničnemu
ter svobodnemu izraževanju ljudske volje
podobna le v toliko, v kolikor je podobna
tolsta farovška kuharica tačas, ko menjava
srajco —• mcdicejski Veneri! (Viharna ve¬
selost.) Najprej so okovali v železne spone
slepega verskega fanatizma ubogi narod in
sedaj zahtevajo za slepca luč! Ne — go¬
spoda katoliška, pred vsem kaneelparagraf
in potem splošna volilna pravica. Tega pa
ne boste doživeli, da bi sedelo v deželni
hiši kranjski 36 tonzuriranik in hetonzuriranih
tehantov pod osebnim predsedstvom premi-
lostnega knezoŠkofa. (Veselost in odobravanje.)

40

Taka je stvar in nič drugačna, in za¬
tegadelj nas narodne naprednjake pušča čisto
hladne vse kričanje o našem „lažiliberalizmu“
in naj prihaja odkoderkoli. Ako se socijalnim
demokratom na Kranjskem tako mudi, da
store smrt škorpijona, jaz osebno to le obža¬
lujem, a braniti jim ne morem; mi pa ne se¬
demo na limanice Šusteršičeve volilne reforme.

Za odstranjenje vsakega krivičnega
privilegija smo vsikdar; iz celega srca pri¬
znavamo in privoščimo vsakemu produktiv¬
nemu stanu, torej tudi industrijalnemu de¬
lavstvu izdatno zastopstvo v vseh zakono¬
dajnih korporacijah — a v rimsko mesnico
ne gre svobodomiselni srednji stan. — To
bodi naš kratek odgovor na vse besno kri¬
čanje tistih naših socijalnih reformatorjev, ki
zaman skušajo za rudečimi zaplatami skriti
svojo črno kuto. (Navdušeno pritrjevanje in
ploskanje.)

Na podlagi izvajanj današnjega shoda
usojam priporočati vam, da sprejmete so¬
glasno sledečo resolucijo:

Narodno napredni volilci vojvodina
kranjske, zbrani dne 6. julija 1902
na protestnem shodu v Ljubljani, iz¬
javljajo :

41

1. ) da smatrajo nezaslišano, celi
slovenski narod sramoteče postopanje
klerikalne stranke in v prvi vrsti nje
voditelja dr. Šušteršiča v deželnozbor-
skih sejah dne 21. in 23. junija 1902
za skrajno frivolen, ker popolnoma iz
trte zvit političen manever, uprizorjen
zgolj v svrho novega brezvestnega be¬
ganja in sleparjenja nerazsodne mase
kmečkih volilcev ter puntanja istih
zoper vsako, popolnemu cerkvenemu
usužnjenju naroda nasprotno posvetno
avtorito;

2. ) da store odgovorno za vse ne¬
izogibne zle posledice tega razdirajo¬
čega počenjanja ono cerkveno oblast,
ki je na neizmerno kvar katoliški veri
postavila v naši deželi svojo avtoriteto
v brezpogojno službo nekrščanskemu
klerikalnemu fanatizmu ;

3) da izrekajo svoje pomilovanje
onim osebno dostojnim klerikalnim po¬
slancem, ki niso imeli poguma, da bi
se bili očitno uprli označenemu, za na-

42

rodnogospodarsko napredovanje vsega
prebivalstva brez razlike stranke, v
prvi vrsti pa njihovih kmečkih volilcev
skrajno pogubnemu postopanju;

4) da pa nasprotno čestitajo na
izrednem taktu in uzornem samoza-
tajevanju narodno napredni deželno-
zborski delegaciji, čije sleherni člen
stoji previsoko, da bi ga zamogle do-
sezati poulične psovke dra. Šustešiča;

4.) da poživljajo to delegacijo, iz¬
rekajoč jej popolno zaupanje, naj z vso
odločnostjo nadaljuje neizprosni, vsako
paktiranje izključujoči boj zoper se¬
danjo klerikalno stranko v deželi, pač
pa naj se zavzame za potrebno, vsem
produktivnim stanovom pravično vo¬
lilno reformo.

Ponesrečena klerikalna demon¬
stracija

Klerikalci dobro vedo, kako vele-
važen pojav  je protestni shod. Kleri¬
kalci so namreč lagali po nemških listih,
da vse odobrava njih obstrukcijo, da jo

43

odobravajo celo naprednjaki, zlasti pa vsa
Ljubljana. Protestni shod jih je na
laž postavil, da hujše ni mogoče.
Da bi utis tega shoda nekoliko izbrisali,
so hoteli uprizoriti veliko demonstracijo.
Razvili so veliko agitacijo. Mesto in vso
okolico so preplavili z vabili, naj pridejo
njihovi somišljeniki ob osmih zjutraj v
»Katoliški dom«. Hoteli so jih korpora¬
tivno peljati na protestni shod, in shod z
razgrajanjem razbiti. Vsled tega je na-
rodno-napredna stranka poskrbela, da se
ne dovoli vstop tem razsajačem. Saj kle¬
rikalci tudi ne puste in sicer nikdar
nobenega liberalca na njihove shode, niti
Časnikarskih poročevalcev.

Bili smo pripravljeni, da uprizore
klerikalci veliko demonstracijo
Računali smo, da pride vsaj kakih 2 000
delavcev. A kako smo se varali. Kleri¬
kalci se niso še nikdar tako stra¬
hovito blamirali kakor včeraj.
Namesto demonstracije so uprizorili kla¬
vrno burko. Namesto delavcev  je pri-
capljalo pred »Narodni dom« kacih 180
fantičev.  Prišla je krščanska in
socialnodemokratska  mularija,
pobiči, ki večinoma niso nad 17 let stari.

44

Delavcev je bilo jako malo in kar jih j 0
bilo, so kmalu izginili, ker jih je bilo
sram. Vstop v dvorano se tej mulariji
seveda ni dovolil, pač pa so se naši so¬
mišljeniki neusmiljeno norca delali
iz te klavrne družbice in jih zasme¬
hovali.  Mularija je mej tem, ko je bil v
»Nar. domu« shod, šla k dež. predsed-
ništvu in tam čivkala »ven z volilno pra¬
vico«, pred nekdaj Ovijačevo hišo pa je
vpila »Živia dohtar Šušteršič«. Dr. Šu¬
šteršič se ni pokazal temu »ljudstvu«, ker
je vedel, kako bi se osmešil.

Število udeležnikov tega obhoda se
je krčilo čedalje bolj in naposled je prišla
le še prav neznatna tropica pred »Nar.
dom«. Kdor je videl to družbico, si je
rekel, da se morajo fijakarski konji zjo¬
kati nad tako demonstracijo, psi po ulicah
pa od smeha pocrkati. Vodila sta te z belimi
nageljni okičene »demonstrante« Štefe in
Gostinčar. Ko so udeležniki shoda odhajal iz
»Nar. doma«, je dr. Tavčar, ki je že prej s
sarkazmi in ironijami te ljudi osmešil, dejal
Gostinčarju: Kaj ste spet tukaj, blede Ne¬
žice? — Gostinčar: Notri bi nas bili pustili,
saj bi Vam slavo peli. — Dr. Tavčar: Že mo¬
goče, saj tako ne veste, kaj delate!

45

Buren prizor.

Iz prijaznosti in na izrečno prošnjo
je bilo puščenih v dvorano tudi nekaj
socialnih demokratov. Med zborovanjem
so ti prosili pismeno, naj se dovoli jed-
nemu izmed njih govoriti. Župan Hribar
je temu ugodil in dal besedo social-de¬
mokratu Linhartu.  Toda ta je govoril
le prav kratko in že je moral nehati.
Linhart se je osmelil reči, da je njegova
strančiča že veliko več storila proti kleri¬
kalizmu kakor napredna stranka. Ta im-
pertinenca, in druzega ta pripomnja ni,
je provzročila nepopisen vihar.  Zbo¬
rovalci so ogorčeni planili naprej in iz
tisoč grl je donelo: Idrija! Idrija!
Idrija! — Žlindrija! — Vi ste
vseizdali! — Rudeča žlindra!

— Prodaliste se klerikalcem!

— Za glažek šnopsa ste se pro¬
dali! — Fej takim ljudem! —
Ven ž njim! — Ven! — Ven!  —
Vihar je bil kolosalen. Župan Hribar je z
veliko eneržijo miril in po velikem trudu
dosegel, da so zborovalci pustili Linharta
naprej govoriti. A ko je ta zopet izustil
nekaj impertinenc, se je vihar ponovil in
Linhart je moral utihniti.

46

Glasovanje.

Zupan je potem dal prej navedeno
resolucijo na glasovanje. Resolucija je bi'»
soglasno in z navdušenjem sprejeta, na
kar je župan zaključil zborovanje.

Brzojavke.

Protestnemu shodu so došle naslednje
brzojavke:

Belacerkev:  Žalibog, da sva za¬
držana, se shoda vdeležiti! Iz dna srca že¬
liva mnogo vspeha! Grom in strela naj
ubije hinavsko podivjane zastopnike neza¬
vednih volilcev. — Majzelj, Zorko.

Begunje pri Lescah:  Urnebesni
slava zborovalcem! — Napredni go¬
renjski Begunjci.

Bled:  Z Vami se strinjamo, Žlindre
ne rabimo! — Blejski liberalci.

Bohinjska Bistrica:  Tudi Bo¬
hinjci zaničujejo rogovileže. Proč z žlindro
in njegovo bando! — Bohinjci.

Bohinjka Bistrica:  Stojimo z
Vami v boju proti klerikalnemu zmaju in
želimo zdrobiti mu trmasto glavo in uni¬
čiti njega nesramno počenjanje. To želimo
— bohinjski naprednjaki.

Borovnica:  Protestuje proti neču-
venemu početju Šusteršičeve bande v de¬
želnem zboru, kličemo navdušeno zboru-

47

jočim: Le po njih! — Borovniški na-
Pred nj aki.

Celje: Odkritosrčno častitamo zbo¬
rovalcem. Pogin ožlindranemu dr. Šušter¬
šiču! Mi še nismo pozabili na: »Fremdes
Gebiet!« — Celjski radikalci.

Cerknica:  V duhu pri vas se pri¬
družimo vašemu protestu, odločno obso¬
jamo iz trte zvito obstrukcijo. Za nasledke
naj odgovarjajo vprizoritelji škandala- —
Cerkniški naprednjaki.

Črnomelj:  V duhu pri protestnem
shodu kličemo: na pogibelj klerikalnim ko-
rifejam!— Črnomaljski napredjaki.

Dolenji Logatec:  Kranjska inkvi¬
zicija naj miruje ali »proč od Rima!« —
Dolenjelogaški liberalci.

Domžale:  Protestni shod pozdrav¬
ljamo z nado, da rodi obilo sadu. Posto¬
panje paše in dervišev grajamo kar naj¬
strožje ter jim kličemo: Proč s katoliško
farbarijo! Proč s hinavci! — Antipod-
repniki.

Dunaj:  Čehi na Dunaju, proslavlja¬
joč danes magistra Ivana Husa, Vas (dr.
Tavčarja) pozdravljajo, želeč slovenskim
bratom in njih zborovanju veliko uspehov
v boju zoper rimljanstvo.

Godovič:  Odločno obsojamo tako re¬
ševanje ljudskih koristi klerikalne stranke.
Narodnim poslancem kličemo pogumno:
naprej v boju za napredek in svobodo na¬
roda! — črnovrški narodni volilei.

48

Gorenjavas: Živeli boritelji za na¬
rodno provseto! Proč z žlindro. — Na-
rodnonapredni volilci žirovski-

Gorica:  Narodno-napredna stranka
na Goriškem je z duhom pri vas. Vaš pro¬
test je naš protest. Zloraba prižnice in
spovednice je tudi pri nas notorična škan¬
dalozna resnica. Proč s hinavci, ki se nad
opravičenim našim ogorčenjem škandali-
zujejo, mesto da bi se sramovali in skrili!
— »Soča«.

Hotederšica:  Odločno protestu-

jemo proti Šusteršičevemu nasilstvu v dež.
zboru. — Županstvo Hotederšica:
Albreht,  župan; Merlak, Šemrov,
svetovalca.

Idrija:  Protestu proti skrajno silo¬
vitemu, neosnovanemu postopanju kleri¬
kalcev v deželnem zboru, s katerim so se
preprečili največji interesi trpečega ljud¬
stva, pridružuje se tudi — odbor poli¬
tičnega društva »Jednakoprav-
n o s t«.

Idrija:  Naprednim narodnim dežel¬
nim poslancem vsa čast! — Idrijska na¬
rodna čitalnica.

Idrija:  Zaničevanje klerikalnim iz-
dajicam kmetskega ljudstva!— Zavedni
Doljani.

Idrija:  Obsojajoč najodločneje po¬
polnoma neutemeljeno nasilje klerikalne
stranke v deželnem zboru in še posebej
nad vse surovo obnašanje dr. Šušteršiča in

- 49

drugov proti narodnim naprednim poslan¬
cem želimo shodu največji vspeh. Fej, sle¬
parjem ljudstva! Živeli napredni poslanci!
—■ Narodni delavci.

Ilirska Bistrica:  čast možem, ki
delajo za narod, a sramota onim ki plodo¬
vito delo zavirajo. — Anton Žnider¬
šič,  župan.

Ilirska Bistrica:  Soglašam z Vami
obranimi in s protestom zoper nečuveno
frivolnost klerikalcev v zbornici in zavi¬
janje resnice na zunaj. — Župan tr¬
novski.

Ilirska Bistrica:  Z vami od¬

ločno protestujemo proti postopanju kle¬
rikalnih harlekinov! Odpirajmo narodu oči,
da jih spozna! — Ilirsko Bistriški
in G r o v s k i naprednjaki.

Jesenice:  Ogorčeni nad surovostjo
Šusteršičevo in njegovih pristašev, prote¬
stujemo združeni z vami proti nasilnostim
in kličemo: /uveli narodno-napredni po¬

slanci! — Klinar,  župan, Rant, Gu¬
štin, Salberger.

Jesenice:  Proč s takim poslan¬
cem, kateri naše koristi tako z nogami
tepta. Poslancem napredne stranke: Živeli!
~~ S c h r e y.

Kamnik:  Protest zdravega razuma
proti surovi zaslepljenosti odobrava ves
dostojni svet. — Fajdiga, Grašek,
Kenda, dr. Kraut,  župan Močnik,
Orožen, T e r p i n c.

3

50

Kamnik:  Protestujemo z vami
zoper zlorabo katoliško vere in slovenske
narodnosti za sebične namene zaničljivih
štreberjev. Umazana roka žlindre: Proč!

— Politično društvo »Zora«.

Kostanjevica:  Pridružujemo se
Vam, ki dajete duška upravičeni ogorče¬
nosti. zaradi postopanja klerikalcev. Čast
možatemu postopanju naprednih poslan¬
cev! — Kostanjeviški napred¬
njaki.

Krško:  Napredni Krčani iskreno
pozdravljajo shod zavednih volilcev. De¬
želni zbor je mesto dela, pa ne torišče
brezmiselnim šalam. — A u m a n.

Litija:  Slava junakom za narodno
borbo, Žlindro pa v torbo! — V a č a n i.

Litija:  Živela narodna • napredna
stranka, nje hrabri voditelji, ki se boju¬
jejo zoper ožlindrano klerikalno druhal!

— Šmartinski liberalci in li¬
beralke.

Litija:  Klerikalni generali, na¬

rodne propalice, sami sebi puhli ponos, a
gnjus in škoda ugledu slovenskega na¬
roda, sami sebi sodijo! Mi stojimo in bomo
stali, braniki in topovi svojih zidov in
trdnjave proti klerikalni infamiji. Pereat
zaslepljenemu klerikalizmu kličejo. — Li¬
ti j č a n i.

Gorenji Logatec:  Najodloč-

nejši odpor brutalni sili osrečevalca ljud¬
stva dr. Žrindre, ki je povzročil s svojim

— 51

nastopom kmetu neizrečeno škodo! Živela
napredna stranka. — Za gorenjelo-
g a š k e volile e: L e n a s s i.

Lož:  Slovesno protestujemo proti
postopanju katoliško narodne stranke v
Kranjskem deželnem zboru in se popol¬
noma strinjamo s protestom današnjega
shoda narodne napredne stranke! — Žu¬
panstvo in narodno'napredni
volilci v Ložu.

Maribor:  Pozdravljamo narodno-
napredne zborovalce in jim kličemo: Ne¬
ustrašeno naprej v boju proti klerikalizmu.

— Mariborski naprednjaki.

Medvode:  Živeli narodno-napredni
somišljeniki, živeli napredni poslanci! Proč
s smrdljivo žlindro, proč z barabskim po¬
stopanjem v deželnem zboru! — Več
liberalcev.

M e 11 i k a : Pozdravljamo protestni
shod. Živio Hribar, pereat Žlindra! —
Metliški samci.

Mokronog:  Z navdušenjem po¬
zdravljajo zbrane na protestnem shodu. —
Mokronoške napredne Slo¬
venke.

Mokronog:  Gromoviti pozdrav

vrlim pravomislečim boriteljera našega
naprednega shoda. Privežite nasprotni,
pred celim svetom osrnrajeni stranki ori¬
ginalno vrečo goljufive Žlindre na vrat!

— Mokronoški Tržani.

52

Novo mesto: Gromoviti živio diki
dr. Tavčarju! Pereat Žlindra! — Pegan.

Novo mesto:  Brezvestnemu zape¬
ljivcu ljudstva, sleparskemu klerikalizmu:
Pereat! •— Vernik, Pirnat.

Novo mesto:  Sramotiteljem naših
prijateljev uradnikov, sinov istega naroda,
sramotiteljem ubozega našega kmeta, ki
nič ne ve o tem, kaj njegovi usiljeni za¬
stopniki uganjajo na njegov račun, sra¬
motiteljem vsega naroda povejte najtrp-
keje, kar morete! — Novomeščani.

Novo mesto:  Grom in peklo nad
Herostrata našega naroda! — T u c k o v c a.

Poljane nad Škofjo Loko:
Izmijte ljudstvu posek iz oči,
Resnica in pravica naj živi!

Proč sleparje in kravarje,
Brezvestne vse laži pisarje!

Poljanski narodnjaki.

Postojna:  Zgražaje se nad ne

sramnim napadom, odobruje vaše sklepe
— Zavedno uradništvo.

Postojna:  V duhu z vami kličemo:
Proč žlindra! — Napredni volilci
Postojne.

Prestranek:  Živeli nar. napredni
zborovalci. Fej žlindrasto klerikalnemu su-
rovinu! -— Žnideršič.

Radovljica:  Živeli zborovalci pro¬
testnega shoda! Pereat obstrukcija dežel¬
nega zbora! — Napredni volilci.

53

Radeče:  Pridružujemo se vam v

boju zoper klerikalno žlindro in kličemo
Gromoviti: Živeli! — Občinski odbor
Radeče.

Radeče:  Klerikalci z obljubami bi
radi ljudstvo farbali. A pri nas pa dobro
vemo vsi, da to je le pesek v oči, ker za
pravi blagor ljudstva le liberalno srce res
gori. Od shoda zadržani kličemo kakor
Prej tako zdaj: Le naprej a ne nazaj! —
Majcen,  župan, Prijatelj,  Rej  a v c,
svetovalca.

Raka:  Želeči veliko sadu današ¬

njemu shodu proti nesramnemu, volilcem
škodljivemu postopanju klerikalnih farov-
ških poslancev v dež. zboru. — Raški
naprednjaki.

Ribnica:  Dal Bog, da bi odmev

danes v sokolski dvorani razlegajočih se
glasov prišel v zadnjo gorsko vas in
oznanil ljudstvu, kdo so lumpje  in
kdo žre  denar njegovih žuljevih rok. —
C. kr. uradniki v Ribnici.

Ribnica:  Ne s surovostjo, ampak z
razumom delajmo za narodni blagor! —
Napredni občinski odborniki.

Št. Rupert:  Proti barabskemu na¬
stopu klerikalcev v^ dež. zboru odločno
protestujejo tudi — Šentruperški na-
prednivolilci.

Senožeče:  Najodločneje protestu-
jemo proti surovemu nastopanju klerikal¬
nih poslancev v deželnem zboru. Osobito

54

obsojamo nastop onega moža, kateremu
je bilo dokazano, da ima od žlindre uma
zane roke. Napredne poslance poživljamo,
da neustrašeno gredo v boj za napredek
in svobodo ljudstva. — Fran pleme'
niti  G ar  z ar  o 11 i,  župan senožeški, v
imenu 46 volilcev.

Sodražica:  Pridružujoči se skle¬

pom shoda, kličemo nesramnemu po¬
čenjanju klerikalnih razgrajačev ogorčeni:
fej! — Sodražki naprednjaki.

ŠentVid nad Vipavo:  Bralno

društvo »Sloga« pridružuje se protestu
narodne stranke napram neolikanemu na¬
stopu klerikalcev. — »Sloga«.

Šent Vid nad Vipavo:  Zadržan,
udeležiti se shoda, pozdravljam zboro¬
valce in izrekam ogorčenje nad obna
šanjem klerikalnih poslancev v deželnem
zboru. — Bizjak,  župan.

Stari trg pri Rakeku:  Protest

nemu shodu se pridružujemo z navduše
nim srcem ter kličemo zbranim narod
njakom krepki Na zdar! — N a r o d n j aki
starotrške občine.

Št. Peter  na  K ra  su:  Podpisani

društvi najstrožje obsojujeta politiko in
surovost klerikalnih poslancev. — Bralno
in gasilno društvo »Zagorje« na
izletu v Hraščah.

Toplice:  Da bi deželni zbor zopet
deloval in se razgrajačem sapa zaprla
želi — Ignacij Sitar,  župan.

55

Toplice:  Obsojajoči nastop v deželno-
z borske druhali vam kličemo: Živeli! —

Welbl, Matko.

Toplice:  Slava dr. Tavčarju in

njegovemu vodstvu! — Josip Turk.

Toplice:  Narodno ženstvo je soli¬
darno s poštenjakom. Bog z Vami, dr.
Tavčar ! — S k u š e k o va, P e ga n o v a ,
Wei b lo v a.

Trebnje:  Vsem zbranim zavednim
neodvisnim, za prospeh naroda delujočim
^aožern kličemo krepki Na zdar! Krokar¬
jem pa smrt! — Trebanjska deteljca
ift drugi.

Trebnje:  Zadržani in doma ostali
napredni Trebanjci pridružijo se današ
njemu protestu ter kličejo zbranim zboro-
v alcem gromoviti »Slava!«

Trojana:  Agitacija raz leče in iz

spovednice naj se odpravi! Živeli na¬
predni poslanci! Pereat Žlindra! — Tro¬
ja n č a n i.

Velikelašče:  Bog daj  kmetu
Pamet in malo »belih vestij«. — A n t i -
konsumarji.

Velikelašče:  Slava shodu! Ob¬

žalovanje ožlindranim slepilcem in ugo-
nobiteljem kmeta, obžalovanje onim, ki
so delajo, kakor da bi jim verjeli. Pašol-
hinavstvo. — Velikolaški napred¬
njaki.

Vipava:  Najodločneje obsojamo

nastop klerikalnih poslancev v deželnem

50

zboru kranjskem, osobito načelnika dr.
Šušteršiča in podle katoliške izraze v brk
narodno naprednim našim poslancem. V
duhu z njimi kličemo: Naprej mirno in
možate delujejo naj naši napredni zastop¬
niki za napredek in svobodo zlato! — V
imenu naprednih Vipavcev. — H r o v a -
t i n ml., župan Jos. Z v o k e 1 svetovalec,
Mesesnel  svetovalec.

Vinica:  Slava zborovalcem pro¬
testnega shoda! Sramota ožlindranim za¬
viračem pozitivnega dela! — Župan¬
stvo Dragatuš.

Vinica:  Protestiramo proti coklji!
Narodnim poslancem slava! — V i n i š k i
naprednjaki.

Vipava:  Naši poslanci: Le naprej!
Žlindra — fej! — Goški narod¬
njaki.

Zagorje ob Savi:  Zadržani,

protestiramo najenergičneje proti barabsko
pijanim, klerikalnim, razgrajačem. Fej
»bela vestja«, fej »podrta peč«, fej v vse kar
po žlindri smrdi! Živio Hribar! Živio dr.
Tavčar! — Zagorski liberalci.

Železnike:  Obsojamo škanda¬

lozni nastop klerikalcev v deželnem
zboru. Pridružimo se v duhu protestnemu
shodu. Živeli napredni poslanci! — Na¬
prednjaki iz Selške Doline.

Tiskala in založila „Narodua tiskarna" v Ljubljani.