LJUDSKI GLAS.
4 v j	Izhaja	na	mesec	dvakrat.	— Volja za celo leto TT T	1Q	Inserati:	Petit-vrsta, ako se IkrattiSK. 5 kr »krat TTT 1 mn
Š10V 3 gold., za jiol leta gold. 1,50.-Vredništvo, oprav- \ JjlUDll 81111 10. 10 DfllVžiri 81.	*	■' ako se SkrataUveikrat tiska 3k.. _ Roko. TTT 1 ICO,
•	nistvo: Krakovski nasip st. 10.	tl J	J	piši	seno	vračajo	Nefrank.	in	anom.	pisma	.-toiH,	XXX.	X.	XUU
Novi kataster in zemljiški davki.
(Posestnikom v pouk in kratek čas.)
n.
Kaj Ima posestnik storiti, da se prepriča, Je 11 njegovo posestvo prav zadavkano ali ne?
Kakor smo vže v zadnjej številki našega lista omenili, dobil je o svojem času vsak posestnik pole od svojih posestev v dotičnih davkarskih občinah. Tudi vsako županstvo je dobilo o tistem času katastralne mape posestnikom na razpolaganje in mogoče je bilo vsakemu davkoplačevalcu, da se s pomočjo teh map in svoje posestne pole prepriča, če so mu vse in prave parcele pripisane. Kdor je to o pravem času zamudil storiti, zna še zmerom pri c. kr. davkarijah ali pa pri dotičnem c. kr. zemljemercu pregledati, le toliko mora skrbeti, da, ako se sam na mape ne spozna, za to sposobnega moža seboj pripelje, ker ni nikakor dolžnost dotičnih uradov, kateri so itak z delom preobloženi, posestnikom v tej zadevi pojasnila dajati. Tu velja: Kdor ni o pravem času za uredenje svojega posestva skrbel, naj si nasledke samemu sebi pripisuje, in c. kr. uradi so po postavi primorani, edino le tiste pomote ali spremembe popraviti, katere posestniki sami naznanijo.
Torej še enkrat opomnimo, zamujenega še nič ni, in od posestnikov samih je odvisno, ako hočejo svoja posestva urejena imeti.
Kaj Ima posestnik storiti, ako kake pomote pri zadavkanjl svojega posestva zapazi?
Prerado se pripeti, da so temu ali onemu posestniku tuje parcele, katere on v resnici ne vživa, pripisane ali da od tistih, katere so v njegovej lasti, davka ne plačuje. V tacem slučaji naj to naznani ali dotičnej davkariji ali pa zemljemercu svojega okraja, paziti pa mora na to, da potrebna spričevala za resnico svojega naznanila doprinese. Ako je pomota ali pozneja sprememba s kakim pismom dokazljiva, zadosti pismo, drugače pa mora onega posestnika seboj pripeljati, kateri ali za njegove parcele davek plačuje ali pa dotično zemljišče vživa, od katerega po pomoti on davek plačuje. Za sprejembo takih naznanil pooblastene uradnije morajo to v svojih zapisnikih zaznamovati in potem se stvar zmerom s prihodnjim davkarskim letom reši.
Kdaj naj poaeatnlkl pomote ali premembe v
svojih posestvih pri uradih naznanijo?
Kakor ima vsaka reč svoj čas, takč imajo tudi uradnije zmerom svoja odmerjena dela Nespametno bi bilo, ako bi posestniki zahtevali, da bi jim uradniki zmerom na razpolaganje bili, ker bi potem svoja notranja dela ne mogli pravočasno izvrševati. Tudi tu je postava potrebno ukrenila ter posestnikom in uradnijam v olajšavo odmerila gotov čas za naznanila, oziroma vpisovanja teh naznanil. Vsaki tretji mesec v letu odloči c. kr. zemljemerec nekoliko dni za spre jembo tacih oznanil in posestnikom se to pri vseh županstvih ter farnih cerkvah naznani O tem času naj toraj dotičniki svoje želje raz odenejo in vsacemu se bo vse uredilo. Tudi pride zemljemerec vsako poletje na deželo ter razmeri Naznanjena zemljišča. O takej priliki mora zemlje u<»rec vsakovrstna naznanila zaznamovati.
Kaj naj poaeatnlk ukrene, da k svojemu denarju pride, ako Je za kaoega druzega davke plačeval?
Ako kak posestnik za kacega druzega davke plačuje, mora v prvej vrsti na zgoraj omenjeni način pri dotičnem uradu to naznaniti, da se mu davki za prihodnje leto odpišejo in pravemu losestniku pripišejo. V drugo pa mora skrbeti za to, da za druzega plačane davke povrnjene dobi. Ako je vsled pomotnega novega odmerjenja zemljišč davke za druge osobe plačeval, gre mu odškodnina od leta 1881., ker s tem letom so rili odmerjeni novi davki. V takem slučaji mora v prvo poizvedeti, koliko davki od dotičnega zem-jišča iznašajo in najbolje je, da se v tej zadevi na davkarije, katerim je mogoče natančne račune izdelati, obrne. Boljše je pri davkarijah, catere te račune brezplačno izdelati morajo, ko-eke za 1 gold. 50. kr., t. j. za prošnjo 50 kr. in za račun 1 gld., plačati, kakor kakemu zakotnemu pisaču v roke priti, kateri ni zmožen natančnega računa napraviti in njegovo delo pri sodnijah nobene veljave nima. Ako bi se posestnik, za katerega je ta ali oni po pomoti davek plačeval, jranil, škodo povrniti, znajo si na podlagi od davkarij izročenih računov pri sodniji svojih pravic iskati.
Kakšne premembe se znajo pri posestvih zgoditi in kako se morajo vredltl?
Pri vsacem posestvu zna se ali oseba -posestnika ali stvar zadavkanja, t. j. zemljišče, spremeniti ali pa posamezna parcela razdeliti. V prvem in zadnjem slučaji si davki od dotičnega zemljišča zmerom tisti ostanejo, v drugem slučaji se pa ali povikšajo ali znižajo. V vseh slučajih mora posestnik to zemljemercu naznaniti in davki se novemu posestniku ali takoj ali pa po dovršenem odmerjenji razdeljenih parcel pripišejo. Ako se je stvar zadavkanja spremenila, to je, ako je zemljišče po kaki elementarni nezgodi, kakor povodnji itd., nerodovitno postalo, potem se odpišejo ali pripišejo davki po dovršenem od-merjeuji parcel in po lokalnem ogledu. Ako se pa le obdelovanje zemljišča spremeni, da na primer iz njive travnik ali iz pašnika njiva postane, ne morejo posestniki drugih davkov zahtevati, ker ti ostanejo po postavi do prihodnje cenitve zemljišč, katera se vsakih petnajst let vrši, nespremenjeni. Isto velja od po mnenji posestnikov o svojem času previsoko cenjenih parcel, zoper katero cenitev se dotičniki niso pravočasno pritožili.	(Dalje prihodnjič.)
vajo, odpovedalo. Kar se pa tico razceplje ... narodne stranke, bo vsak sprevidel, da smo i Kranjskem zdaj vsi Slovenci, razun peščice pap narodovcev, edini in zdaj še le bodemo zame : * delati v prid domovine in v zmislu sedanje vsem pravične in nepristranske vlade za povzd gmotnega ljudskega blagostanja.
„Slovenski Narod" prinesel je nedavno čut vest, da so zdaj na Kranjskem štiri stran namreč radikalno-slovenska, klerikalno-slovena' vladna in nemčursko-liberalna. Ta smešna in : resnična trditev za našo deželo pač nikakor ljati ne more, ker ste tukaj le dve stranki, nami narodna in nemško-liberalna. Radikalno-slovi ske stranke ne poznamo, ker peščica od lji i stva pozabljenih mož ne more kakor stranka \ ljati. Vsi drugi Slovenci so pa edini in da so z vlado, je umevno, ker je ta pravična in je sph dolžnost vsacega poštenega državljana, vlado poi pirati. Ako so pa takozvani radikalci zoper vlad potem so slabi patrijoti in — nevarni ljtujj kateri so najmanj sposobni ljudskim voditeljem Naše skupno delovanje naj toraj zdaj na gre, da se z nasprotno nemško-liberalno strank sporazumimo, ker to je neobhodno potrebno, al hočemo zlasti mir v našej deželi imeti. Mir „it pa našemu narodu tako potreben kakor ribi vod, in pod krilami miru razvil se bo še le naš rc in do one kreposti dospel, kakor drugi naroc Sploh pa moramo pomisliti, da so vsi ni
rodi pred Bogom m cesarjem ouaht tu da Je n
spodobno, da se sovražimo. Nemec živi v naš deželi in pozdraviti ga moramo, kakor gosta, k tudi Slovenci med Nemci živč in svoj kruh sl žijo. Spoštujmo naš jezik, a ne zaničujmo tujeg Tudi se zopet volitve v mestni zastop b žajo. Takozvani radikalci se bodo zopet hoti vriniti, in paziti je treba, da bodo sposobni mož iz naše srede voljeni, ker tukajšnji radikalci i slišijo v zastope. Volimo kandidate, katere b-demo iz ljudstva postavili in ne pustimo se vi slepiti od neke klike!
Delajmo toraj v prid ljudstva, delajmo zmislu vlade in bodimo edini. Naše geslo n bode: Vse za vero, dom, cesarja!
Naša stranka se množi!
Navzlic vsakovrstnim oviram, katere so nam naši sebični nasprotniki pri vsakej priliki na prav grdi in nedostojni način stavili, zmagali smo v dolgej in vročej bitvi in z našimi pravičnimi nazori pri mislečem ljudstvu prerili. Mnogo truda nas je stalo, da smo nekatere hinavske ljudske voditelje v pravej luči pokazali in marsikatere neprijetnosti smo morali prej pretrpeti, preden smo te navidezne narodnjake kakor pijavke, ki so le predolgo kri živega naroda srkale, odkrinkali. Zdaj jih je vendar enkrat ljudstvo spoznalo in osramoteni in osamljeni zdaj svoje strupene pušice zoper nas spuščajo. Naj njih glasilo še toliko plaka, da se je narodna stranka razcepila, vse nič ne pomaga, ker ljudstvo je trezno postalo in se takih narodnjakov, ki narod le oropa-
NeusmiJjenje usmiljenih!
Uže vlansko leto smo marsikatero neprilik in nedostojnost naših milosrčnih sester in nji; zavodov omenili, a ker smo bili od odlične stran naprošeni, smo nadaljevanje v tej zadevi ter bolj opustili, ker nismo popolnega prepričanj
o	resnici dotičnih dopisov imeli. A danes, ko j vse mesto zarad necega dogodka nad milosrd nicamiin njih prijateljem razsrdite, danes ko su čuje o reččh, katere bi pač bolj v kako pri silno delarnico ali kaznilnice slišale, kakor v sirotišnico, ne moremo več molčati, in sprego voriti moramo v prid ubogih sirot, katerim ji itak uže najnemilejša osoda odločena, ker ni majo najdražjega zaklada starišev nekoliki besedi. Niso li taki ubožčeki, kateri od osodi niso druzega ke golo življenje, življenje navadno obsojeno m k tugi in nadlogi sprejeli, milih src h katerimi se bi v grenki uri zaleteti smeli, ker jim ne bije niti materno niti očetovo sreč? Lej in hvalevreden je namen sirotišnic, a treba je tudi oskrbnikom pravega srca, katero naj sirotam nadomestuje srce umrlih staršev. Prva izgoja naj se ozira na otroško srce, temu naj se blagi
čuti vcepijo, kar se pa le takrat zgoditi more, ako otroci pri odgojiteljih tudi žlahtno srce zapazijo.
A kako vse drugače je v našej sirotišnici! Kako surovo pOstopajo z nedolžnimi sirotami! Ne samo prestroga ojstrost, pod katero sirote zdihujejo, še celo nekrščanska surovost se v tej krščanskej hiši, kakor se nam od mnogoterih strani porota, nahaja.
Minole dni zakrima je neka sirota — majhen fantiček -- v svoji otročariji nekaj prav majhnega, a neusmiljene usmiljenice so takoj zavodovega korporala z dolgo brado poklicale in ta je reveža prav neMarno natepel, da je bil otrok ves črn. Na pritožbo ljudstva pozival je magistrat fantička k telesni preiskavi in našli so, da je neMarno zdelan. Česa bo mestni magistrat zoper korporala ukrenil, nam ni znano, a to je gotovo, da bo to pobijanje tudi bavbav sirot čutil. Ta odgojitelj sirot ima javno službo in vprašamo, česa ima toraj v sirotišnici iskati? Iz blagega srca do otrok se ne trudi, kar je s zadnjo svojo surovostjo dokazal, kaj ga toraj zanima!
Mi ne govorimo strastno, a človeštvo zahteva, da se take reči objavijo, ker se itak dandanes za sirote malokdo poteguje. Kje bodo ti revčki zavetja iskali, komu svoje gorjč tožili, ker nimajo nikogar, da bi se na nje oziral.
Ko bi v gomili spavajoči starši teh sirot vedeli in videli, kako in kaj se med tihimi zidovi z njihovimi zapuščenimi ljubčeki godi, imeli bi pač več uzroka se v grobu preobrniti, kakor oče Bleiweis, ker naš narod ne trpi toliko, kakor te reve.
Vnovič smo si postavili vsled tega dogodka, o katerem smo iz več nego trideset ust pritožbe čuli, nalogo, strogo opazovati milosrdnice in njih prijatelje in vse objaviti, kar je nedostojno. Prosimo toraj vse naše prijatelje in prijateljice zapuščenih sirot, naj nam vsako nepriliko v tej zadevi takoj naznanijo, da se vsaj enkrat odpravi neusmiljenost — usmiljenic. Na delo toraj!
Izvirna dopisa.
Iz Viča pri Ljubljani, 8. svečana. Minulo nedeljo imeli smo tudi mi Vičarji lepo veselico, katero je naša vrla prostovoljna požarna bramba v gostilni g. Zavašnika (pri Žabarji) priredila. Od mraka do zore vrtila se je naša vesela mladina v spodnji dvorani, in vse je bilo prav Židane volje. Da se je pa veselica tako izredno lepo in v veselje vseh gostov vršila, imamo se zahvaliti posebno nekaterim gospodom, kateri so nam s svojo navzočnostjo radost in veselje v srce vlili. V prvo naj omenim našega čast. gospoda okrajnega glavarja Mahkota, kateri se je na vabilo prostovoljne požarne brambe navzlic dolgemu pota in ne posebno ugodnemu vremenu k nam pripeljal. Kako uljuden je ta gospod ne bi nikoli mislili, premda ga smo zmerom in povsod hvaliti slišali. Dobra godba zaigrala je pri odhodu tega visokega gosta cesarsko pesem. Tudi naš obče spoštovani novovoljeni župan in reservni častnik gosp. Lognj kar ml. in več drugih odličnih mož zapazili Rni0 v nagj sre(jj jn p0n0snj
smo bili na tako izvrstne prijatelje naše požarne brambe. Mnogo napitnic in govorov slišali smo v teku večera in noči, sploh V8e je bilo tako veselo lu prijetno, da te veselice nikdar pozabili ne bomo.
Hvala našemu gosp. županu, ki se je mnogo za ta vesel izid tega plesnega venca trudil, hvala vsem gospodom, ki so nas s svojjm obiskom počastili, posebno pa našemu čast. okrajnemu glavarju gospodu Mahkotu! Bog živi, Bog obrani gospoda glavarja!
Iz Suhorja pri Kočevskem dnč 10. svečana 1884. - Tudi iz naših krajev hočemo enkrat cenjenemu Vašemu listu nekoliko vrstic vposlati
in upamo, da jih boste objavili, ker se v njih želja cele naše okolice raztolmači. Kratek ta dopis zadeva cesto od O m ra v e do Fare. Uže šestkrat so to cesto merili in nikakor deželi ali nam kmetom v korist, ker imamo vsled tega vedno nove stroške, kateri bi se nam prav lahko bili prihranili. Seveda ima gosp. Faber kakor predstojnik cestnega odbora, pri tem lep zaslužek, toda kaj nam to pomaga, ko moramo mi toliko plačevati.
Sploh bi pa ta nova nameravana cesta jako nepraktična bila in skoraj bi bolje bilo, da bi vse pri starem ostalo, kakor za tako nepraktično cesto denar trošiti.
Gosp. Faber in tovariši nameravajo novo cesto okolu hriba, in sicer skozi vasf: Omrava, Kaptol, Friškovo, Drago, Vimol, Raj-šele, Matos, Delač in Slavski Laz. Kdor naše kraje pozna, mora se res nad tako bedarijo glasno smejati, a v srce mora dotične uboge kmete zaboleti, kateri za tako nepotrebno reč morajo svoj denar v kase nositi. Dobre, res koristne so ceste, toda le tam, kjer so potrebne, in tudi nam je prav po godu, ako se nova cesta napravi, da ne bo potreba čez strm hrib vozariti. In tej potrebi ustreglo bi se najlažje, ako bi se pod hribom v ravnini nova cesta od Oinrave v Faro napravila.
Mi mislimo, da naj bi nova cesta šla čez Suhor, Podstenje, Stelni, Poden in Slavski Laz v Faro. Ta cesta bila bi nad eno uro krajša, toraj tudi toliko cenejši. Po g. Fabru in njegovih tovariših nameravana cesta se vleče tri ure, a od nas priporočana le dve uri. Ona bi veljala kakih 30 000 gld., a ta le kakih 20 000 gld. Ona se bi vlekla po senčnati strani, ta po solnčnati, suhi; tam ni dovolj kamenja in druzega materijala, tu zopet obilo. Toda tudi to se mora v pretres vzeti, da bi ta po nas poudarjana cesta v krajšem času izdelana bila in da bi na posameznega posestnika krajši del ceste za izdelanje prišel.
Tudi bi po tej cesti v krajšem času človek v Faro dospel, kakor po Fabrovej.
Jako potrebno bi bilo toraj, da bi se ta po fcabru tako toplo priporočana cesta po polnem opustila in po nas poudarjana dovolila in brž ko mogoče izdelala. Visoka c. kr. vlada in deželni odbor naj bi pa te naše resnične uzroke v pretres vzeli, da se ne bodo naši novci po nepotrebnem izdajali. Mi smo davkoplačevalci in nehčemo krivice trpeti.
Da se g. Faber tako za to nepotrebno cesto vleče, je umevno, ker bi tudi ob enem rad svojemu gospodarju, katerega služi, vstregel ter pot iz knez Auerspergove gore v Reko odprl. A mi mislimo, naj si knez rajše sam ceste dela, ker ima več denarja, ko mi ubogi kmetje.
Konečno se še našemu županu in odbornikom zahvaljujemo, da takt) dobro zoper naše želje delajo, ter jih zagotovimo, da jih v prihodnjič ne bodemo nikakor več volili za naše zastopnike! Z Bogom! (Sledi edenindvajset podpisov.)
Domače zadeve.
— (Letošnji nabor za vojake se bo naKranjskem vršil:) V Postojni: 24., 25., 26. aprila; v Bistrici: 28. in 29. aprila; v Ko-čevji: 21., 22., 23., 24., 25., 26. in 28. aprila; na Krškem: 20., 21., 22., 24., 26., 27., 28. in 29. aprila; v Kranji: 26., 27., 28., 29. in 31. marca in 1., 2., 3. aprila; v Ljubljani (za mesto): 7. in 8. marca in za okolico: 10., 11.,
12., 13., 14., 15., 17. in 18. aprila; v Litiji:
10., 11., 12., 13., 14. in 15. marca; v Logatcu: 18-, 19., 21., 22. aprila; v Radoljici: 5., 7., 8., 9. aprila; v Rudolfovem: 31. marca, L, 2., 3.,
5., 7. in 8. aprila; v Kamniku: 20., 21., 22. in 24. marca; v Črnomlji: 15., ]6.( 17^ 18. in 19. aprila, in v Vipavi: 15. in 16. aprila 1.1.
— (Darila za otroke v Elizabetnej bolnišnici.) Gospe Lujiza Pesjakova in Se-
rafina Češko darovali ste prav lepe in koristne reči otrokom imenovane bolnišnice. To je lepo in posnemanja vredno!
— (Nova postava.) V državnem zboru sklenili so novo postavo o odškodovanji nedolžno obsojenih. To je prav!
— (G. Fran Papa), nadučitelj v Metliki, pride za nadučitelja v Škofjo Loko, gosp. Jožef Spintrč, bivši c. kr. šolski nadzornik v kočevskem okraji, je pa svoje nadzorniške službe odstavljen.
— (Narodne biblioteke) 8. in 9. snopič prišla sta v enem zvezku nedavno na svitlo. Ta zvezek obsega povest „Nesrečnicau, katero je ruski spisal Ivan S. Turgenjev, poslovenil pa J. P. Ta »narodna biblioteka11 je za naše ljudstvo kaj koristna, ker se z njeno pomočjo človek seznani z vso slovensko literaturo. Posamezen zvezek velja 30 kr., ter se v vseh bukvarnah dobiva.
— (Premilostljivi nadškof Serajev-ski dr. Stadler) bival je ob priliki svojega popotovanja iz Rima v Sarajevo dnč 11. t. m. v Ljubljani. Mašoval je v frančiškanski cerkvi. Tudi je obiskal tukajšnje semenišče ter bogoslovce naprosil, naj sodelujejo v to, da se Bosna kolikor mogoče katolizira, ker tam je le 200 000 katoličanov in 500 000 muhamedancev in 500 000 starovercev.
— (Znani „Wanderlehrer“ in Železnikarjev prijatelj E. Kramar) prosil je za službo „Wanderlehrerjevo“ na Primorskem, ker je bil tukaj zarad nepotrebnosti odpuščen. Kakor časniki poročajo, podelili so mu prošeno službo. Z veselim srcem želimo mu srečno pot. Mi smo prestali, Primorce pa še čaka. . . .
— (Gosp. Josip Lilegg), ekspeditor na južnej železnici, je, kakor slišimo, jako uljuden in delaven uradnik. Več prebivalcev ljubljanskih nas je uže naprosilo, da tega izvrstnega železniškega uradnika, kateri ob vsakej priliki, in če je še tako z delom preobložen, občinstvu rad in z dostojnostjo ustreže, pohvalno omenimo, kar tudi radi storimo, ker ga tudi mi v socijalnem življenji dobro kakor pošteno dušo poznamo. Da bi le mnogo takih gospodov bilo. Ne vemo, bo li ta izjava ljuba gospodu Lileggu, a mi smo dobro mislili in če mu ne bi bo godu bila, naj se pritoži pri „Lowenritterji“.
— (Zaloga bruselskih klobukov.) Kakor je iz naznanila v današnjem listu razvidljivo, prevzel je g. Ivan Soklič zalogo bruselskih klobukov od g. A. Pribošiča. To reellno firmo, katera je nam Ljubljančanom k dobrim in cenim klobukom pripomogla, ni treba hvaliti, ker je ceno in izvrstno blago itak že znano. Opozoru-jemo pa p. n. občinstvo še na to, da g. Soklič ne prodaja samo klobukov, temuč tudi druge reči, kakor srajce, vratnike, kravate itd. Vse te reči so izredno dobre in cene. Podpirajmo toraj novega podvzetnika, kateri je pošten in delaven mož in tudi dober narodnjak!
— (Katera bukvoveznica je v Ljubljani najboljša?) To vprašanje si je uže marsikateri, kateremu je na tem ležeče, da se mu lepo, trdno in tudi ceno knjige vežejo, stavil V tej zadevi smemo pač v prvej vrsti delarnico g. Dežmana in dr. na Starem trgu (prej Ho h n) priporočati, ker smo se o nenavadno dobrem delu te bukvoveznice sami prepričali.
— („Pepe nazaj hodi“.) V zadnjej številki smo poročali o nekem zrelem fantiču, kateri se je dvakrat poskusil umoriti, a še vendar zmerom živi. Nekateri so pa vendar mislili, da se je Pepe obesil ali utopil in da se je uže davno preselil na oni boljši svet, kjer ni treba delati Tako je tudi mislila Žerjavova Tončka, ki je v nekej tukajšnjej gostilni natakarica. Necega jutra ob dveh odpr6 se vrata in pri peči dremaje Tončka je znabiti ravno mislila na strahove, ko nekdo vstopi in glasno zavpije: „En glažek grenkega!11 Tončka zagledavši dobro ji znanega Pepeta, od samega strahu ne more nič ziniti in preplašena pobegne v kuhinjo, kjer na pol mrtva stoka:
„Pepe nazaj hodi!“ Pepe sprevidevši, da nič pijače ne dobi, jo iz krčme pobere mrmraje: „0, ko bi Ljubljanica bila šnops, potopiti se bi v njej hotel vsaki dan petkrat!“
— (Umrl) je danes zjutraj ob 1 uri c. kr. upokojeni okrajni sodnik in referent pri deželnem odboru gosp. Ljudevit Semen. Umrli je služboval več nego trideset let kakor sodnik in je bil povsod, posebno na Krškem),kjer je ondotni sodniji več nego 25 let predstojeval jako priljubljen. Dolenjci so gosp. Semena jako spoštovali, ker je bil zelo spreten in pravičen sodnik. V svojem socijalnem življenji si je pokojnik mnogo prijateljev pridobil in v vseh krogih so uljudnega in bistroumnega moža radi videli. Svoji rodbini bil je skrben oče in je vse v izgojo svojih otrok žrtvoval. Osoda mu je pa v poznejših letih nemila postala, ker je navzlic vednemu trdnemu zdravju bolehal in pred par dnevi so ga morali v bolnišnico prenesti, kjer so ga vsled neke rane na hrbtu operirali. Tam je tudi blago svojo dušo izdihnil. Semen je bil 65 let star. Naj v miru počiva, lahka mu zemljica!
— (Mesečni živinski soinenj v Ljubljani) je zadnje čase od kupovalcev tako dobro obiskovan, da skoraj vsak svojo živino proda. Obžalovati je pa, da gre vsa goved iz naše dežele. Če bo tako naprej šlo, bo kmalu kilo mesa stalo 1 gold. ali še več.
— (Posojilnica v Celji) razposlala je računski sklep za svoje tretje upravno leto 1883. Dohodki so znašali 134 888 gold. 95 kr., stroški pa 129 317 gl. 92 kr. V občnem zboru 29. aprila m. 1. je bil enoglasno sprejet nasvet, da se zadruga z omejeno zavezo premeni v zadrugo z neomejeno zavezo, kar je njen kredit močno pospešilo. Posojila se dajejo le društvenikom. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, naj bo ud posojilnice ali ne, in se mu plačujejo obresti po 5 od sto.
— (Posojilnica v Mariboru) izdala je računski sklep za drugo upravno leto 1883. Dohodkov je imela 183 497 gold. 24 kr., stroškov pa 180 045 gld. 12 kr. Njen promet bil je torej jako velik.
— (Tramvaj.) Ta teden prehodila je komisija vso črto iz Trsta do Vipave, da pregleda svet, po katerem je namenjen tramvaj. 12. febru-varija ja šla komisija iz Trsta čez Občine do Sežane in Nabrežine; 13. iz Nabrežine do Ronk in Červinjana; 14. iz Zagraja v Gorico; 15. iz Gorice v Vipavo.
— (Avstro-ogerska ladija „Sem“) potopila se je pri Weksfordu (Angleško). Vsi ljudje, ki so na ladiji bili, so v morskih valovih smrt našli.
Drobtinice.
— (Spomenice.) Dn6 5. svečana 1. 1575 zmagal jo Josip baron Thurn s svojo armado trumo 2000 kmetiških vstašev na Dolenjskem ter pridobil mesto Krško; dud 6. svočana 1. 1684 imenovan jo bil Krištof grof Herborstoin škofom Ljubljanskim; dne 7. svečana 1. 1214 daroval jo cosar Fridorik II. patrijarhom Akvilejskim Kranjsko in Istro; dne 8. svečana 1. 1725 umrl je ruski car Peter Veliki; dud
10. svečana 1. 1789 vpeljal se je novi začasni kataster in odpravilo robstvo pod cesarjem Jožefom II.; dne
11. svečana 1. 1699 bil je na Kranjskem mogočen potres; dne 12. svočana 1828 umrl je v Kranji obče priljubljeni zdravnik dr. Jos. Stroj, kateri je tri štipendije po 105 gold. ustanovil in dnd 15. svečana 1. 1637 umrl je rimsko-nemški cesar Ferdinand II.
— (Koliko soli potrebuje Bosna in Ercegov in a.) Te dvo deželi potrebujete na leto 100 000 centov soli. Skupno ministerstvo je ukazalo, da s? ima za to deželo solnarija napraviti. Kakor se govori, napravili jo bodo pri Gornji Tuzli. Ker bo pa ta solnarija na loto lo kakih 30 000 centov soli dona-šala, napravili bodo šo drugo in je v ta namen uže ^k vunanji višji uradnik v to dežele odposlan.
— (Roparica.) V Radgoni napadla ještiri-desetletna Marija G o lin ar triinosemdesetlotno beračico ter jo vsega imetja v vrednosti dveh goldinarjev oropala. Roparico so sodniji izročili.
— (Odvetnik Posannor pl. Ehronthal na Dunaji samomorilec.) Kakor so iz Beča poroča, zginil je minulo dni ondotni odvetnik pl. Posanner, rodom Ljubljančan in brat bivšega tukajšnjega, marsikateremu finančnemu uradniku še dobro v spominu ostalega finančnega vodje. Nekdo trdi, da ga je videl v Donavo skočiti. Neredne denarne razmere imenujejo se uzrok temu samomoru. Nesrečnež je nekemu prijatelju poprejšni dan rekol: „Upam, da so bodem jutri vseh skrbi znebil'1, toda ravnokar čujemo iz dunajskih poročilov, da se je g. Posanner vrnil k svojej rodbini zdrav.
— (Dolg umrlo igralke Gallmoyer na državnih davkih) znaša 6000 gold., kateri so bodo iz zapuščino plačali.
— (Strašanski morilec HugoŠonk) bival jel. 1880. vTarnopolji v Galiciji. Užo takrat jo iskal svoje žrtve, kar se mu pa ni posebno posrečilo. Edina gospodična, katoro jo na limanice zvabil in kateri so je kakor vodja Joahim Rose predstavil, ga jo prav možko oklofutala. Šenk se bodo tudi zarad tatvino, goljufije in mnogovrstnih druzih zločinstev opravičevati moral. Ta nečloveški hudodelnik je pač najojstrejše kazni zaslužil. Za njega ono vislice ne zadostujejo.
— (Za roke obesli) so na Gornjo-Avstrijskem roparji človeka. Skozi gozd domov se vračajoči ljudje zapazili so na drevesu visečega človeka tor ga rešili. Siromak jim jo potem pravil, da so ga lopovi napadli, ter na ta nonavadni način obesili.
— (Kakšno škodo dola jastreb.) Na spomlad je opazil neki logar na visokej jelki jastrebovo gnjozdo in naročil človeku, ki se jo tam nahajal, da bi na jelko splezal in gnjezdo z nje doli prinesel. To se je tudi zgodilo: v gnjczdu pa so jo našlo mimo navadnega števila	mladičev:	1 stari zajec,	3	mladi
zajci, 4 prepelice	(jerebi), 2	divja goloba,	7	kosov,
5 vrabcov, 1 drskača, 4 drozgi in 8 penic. Iz tega jo razvidno, koliko škodo provzroči na leto eden sam jastreb in zarad tega je tudi potrebno tega roparja ugonobljati, kolikor jo mogoče.	„Popotnik."
— (Zaročenca.) V Hochbergu na Češkem umrla sta meščan	Lang in	njegova soproga	en in
tisti dan. Oba sta	se porodila v enem lotu	in	istega
dno. Položili so ju tudi istočasno v grob.
— (Morilci Majlatovi) bodo v srodo zjutraj obešeni. Zadnje trenutke življenja nočlovekov opisali bodemo prihodnjič.
— (Starost ne brani pred norostjo.) Na Ogerskem hotel so jo triinsedemdeset let stari mož umoriti, kor ga ni hotela neka dvaindvajsetletna deklica, v katoro so je čez ušesa zaljubil, za moža vzeti.
— (Sodominštiridoset osob potopilo) so jo na Ogerskem. Te osobe peljale so so vriskajoče in veselo v sedmih vozovih čez zmrznjeno reko domov.
V	sredi reke so zapazili pokanje ledu, a to jih ni nič motilo in peljali so so naprej. Toda naenkrat so led vdre in vso osebe so našle v valovih svojo smrt. Edino godec, kateri jo za vozovi godil, rošil so jo še pravočasno. Na bregu stoječi so pač videli strašno katastrofo, a pomagati ni mogel nihče.
— (Največja evropejska mesta in njih prebivalstvo.) Največja mosta v Evropi so: London z 4 019 000, Pariz z 2 239 000, Borolin z
1	192 000 in Dunaj z 1 088 703 prebivalci.
— (Lek zopor kačji strup) jo izumil prof. Lakorda v kislom manganovom kaliju, katerega jo v množili slučajih vspešno zopor kačji pik rabil. Za to mu je brasiljanski cesar podaril 20 000 dolarjev.
— (Nadarjeni morilec.) Zarad umora pred kratkom obsojeni fotograf Vort v Parizu izumil jo v joči nov aparat, s čegar pomočjo jo mogoče človeka od znotraj razsvetliti. Na ta način so vsi notranji deli človeškega trupla vidijo, kar jo pri kakoj bolezni posebno koristno. Vortu so mnogi zdravniki k toj izumitvi čestitali, a ta jo vlado naprosil, naj denar za ta novi aparat za izgojo njegovega štirinajstletnega sina porabi.
— (Povodenj v Ameriki.) V Ameriki tako huda povodenj, da se ljudstvo ne more več n Siti. Mesto Ochio jo po polnem pod vodo. Mnogo h je voda razrušila. Tisoči življenj je poginilo, sin maštvo jo nepopisljivo.
—■ (Vislice — zopor konkurenco.) Ne ropar rekel je svojemu tovarišu: „Naša obrtnija 1 bila že dobra, at0 ne j,; vislic bilo.“ Tovariš pa od govori: „Neumnež, roVno vislice našo obrtnijo pod pirajo; ako no bi bilo visn« toliko tovarišev imel: da bi eden druzoga oropal."
— (Preseljevanje v Amerik« ) NaOgersker in v Galiciji se veliko število kmetov popravlja preselitvi v Ainoriko. Sleparji obdelujejo lahkovern ljudstvo ter jim gradovo obljubujejo v Ameriki. Tod; to se le iz tega namena zgodi, da ubogi kmetji svoj; posestva prav po ceni oderuhom prodajajo. Vlada j užo tem sleparjem rokodelstvo ustavljati pričela ii tudi duhovščina poučuje ljudstvo.
— (Po poroki znorola) je v Filadelfiji hč bogatega trgovca z imenom Berta Elear. Nesrečnica poročila se jo nodavno z možem, kateri se je kakor živeči skelet ljudstvu predstavljal. Vse branjenje od strani njenih starišev ni nič pomagalo, ker so je deklica v tega koščonjaka prehudo zaljubila. A po poroki spoznala jo strašen svoj korak tor zblaznila. Za ločitev zaročencev so jo uže potrebno ukronilo.
— (Zvost do groba.) Minule dni pokopali so v Kuli neko jako lopo sedemnajstletno deklico, katera je po komaj tridnevnoj bolezni umrla. Ko so rakov v gomilo položili, začul se je nedaleč strel in kmalo potem so našli mladeniča Androj Kovača mrtvega v svoji krvi ležečega. Nesrečnež, kateremu so z deklico tudi vse nade in ljubozon pokopali, zapodil si je kroglo v glavo.
— (Šest sto zaušnic.) Na Laškem nekje je to dni nek mož tožbo za ločitev vložil, ker ga je njegova žena protepavala. Pri sodniji jo rokel; „Moja žena me pretepa užo kakih deset lot in prejel som od nje več nego šest sto zaušnic". Sodnija gaje oprostila od hudo soproge,
— (Brez rok in nog poroana) so Jo pfed kratkim časom v Madridu izredno lepa deklica. Otrok so prav dobro počuti in upati se sme, da bode pri življenji ostal. Zdravniki kar dirjajo to čudesno bitje ogledavat.
Popravek.
V	zadnjej številki našega lista urinile so se dve pomoti. V članku »Novi kataster in zemljiški davki» se je po pomoti tiskalo, da novi davki 22'1 odstotkov čistega zemljiškega dohodka znašajo. Davki znašajo 22'7 odstotkov tega dohodka. Dalje naj se bere v dopisu iz Ljubljanske okolice mesto »Karlovška m dolenjska mitnica*: Sentpeterska in dolenjska mitnica.
Listnica vredništva.
Neimenovanemu prijatelju našega lista: Iskrena
hvala, željeno se je zgodilo. Prosimo vendar za Vaše ime, da se moremo osebno zahvaliti. — G. P. R. v K.: Za danes prepozno. — G. S. V. v S.: Mi ne vemo; vprajžajte pri dotičnem vodstvu. — G. P. M. v M-: Zdaj nimamo nič več Vašega gradiva. Ali pride kmalo zopet kaj ? Prosimo.
—	G. L. G. v B.: Zarad pomanjkanja prostora izostalo pride prihodnjič. — G. B. M. v P” Prosimo, vse se bo porabilo, ako ni zoper naš program. — G. F. K. v M.: Ni za nas, pošljite «Škratu», to je listič za kaj tacega.
Helena Semen naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da se je Bogu Vsega-i mogočemu v njegovi nesprevi<J|jiv' modrosti do-padlo, predrazega ji soprog»> oziroma očeta, deda, | brata in tasta gospoda
Ljudevit Semen-a
e. kr. upokai«ne9a okrajnega sodnika
danes ob 1- uri z.iutraj v 65. letu svoje dobe k I seW naholjži svet Poklicati.
Truplo dragega umrlega bode se pojutrajš-njem popoludan ob 4. uri od tukajšnje bolnišnice k sv. Krištofu preneslo.
Dragi, prerano umrli priporočen je vsem prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev.
V	Ljubljani, 18. prosinca 1884.
Poslano.
Želodec smo se pač gospodar in oskrbnik naših živ-ljenskih moči imonovati, ker le z njegovo pomočjo so za-viita jodila v tečnost spreminjajo.	...
Želodec je nevtrudljiv in priden dolavoc, kateri so nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjonje našoga zdravja skrbi.	....	,	.	,	,
Ce pa ta nesebični pridni minister nniega trupla lo nekoliko oboli, potem oslabijo takoj njesove moči, dobra njegova volja ne pomaga ničesar in pomore več svojo službo redno izvrSevati in vsled tega trpimo le mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni’ ima svoj vzrok v slabem že-
‘c^Prva skrb vsacesa človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!!
In kaj jr boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
P/ccoli-jeva želodečna esenca!
To esenco izdeljujo lekarnar Piccoli v Ljubljani „pri angelju." Dobre in koristno lastnosti te esence so pro-
dobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem le toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsako
ielodeCno bolezen gotovo pomagal
Gospodu Grat>i*ielii I^iocoli-jvL,
lekaraičarju v Ljubljani.
Z veseljem Vam poročam, da sera cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dno 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostinl, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lokarničaija Piccoli-ja. katerega sem velikokrat zapisoval bolnikom, jo jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žile.
Prouzročuje hitro izpraznjenje brez bolečin in no da bi dražil črova.
Trst moseca januvarija 1884.
Dr, Oambos, zdravnik za žensko in oči. Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lokarničaiju
uvei za žeiouec, lzueiau po izvrstnem loaarmcarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsom boleznim v želodcu in trobuhu, ki imajo svoj zvir v pomanjšanji živnih moči, zaradi čosar morem podpisani z najmirnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst meseca januvarja 1884.
Dr. Vitez pl. Soraouoohl, zdravnik c. kr. Lloydove družbo.
Veliko lot se zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo pa jo Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da prouzročuje mnogo izpraznjonj, no da bi dražil čreva.
Trst dno 1. oktobra 1882.
Dr. Fardo, praktični zdravnik.
Najlepša prilika za posestnike! Morast I Morast l
Prostovoljna prodaja.
Zarad pomanjkanja delavnih moči proda se neka blizo mesta ležeča, jako rodovitna lepa parcela močvirja (morasta). Pogoji so jako ugodni. Kupci naj se oglasč pri opravništvu »Ljudskega Glasu.»
»THE GRESHAHE"
zavarovalni zavod za življenje
■v Londonu.
Ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj, Gizele oeata štev. 1, v lastnoj hiši zavarovalnico
Ravnateljstvo za Ogersko: Budimpešt, Fran Jožefov trg št. 5, 6,
v lastnoj hiši zavarovalnico.
lmetjo zavarovalnico.......................................................
Letni dohodki glodč zavarovalnine in obresti z dnč 30. junija 1883 . Izplačalo so jo dotičnim zavarovancom od prvoga delovanja zavoda (1848)
več ko .................................................................
V	zadnjih dvanajstih mesecih oglasilo se jo novih društvonikov za . . Skupni znesek vseh od začetka društva vloženih zavarovalnih oglasil. .
Frankov 83 780 016 90 16 602 367 70
139 950 000 -65 726 17 V — 1 260 777 854 55
Pravila se dobijo in natančnojo poizvč pri
Klavnem zastopu v IJnblJanl:
Tržaška cesta štev. 3 v drugem nadstropji
pri
Valentinu Zeschko.
-Podpisani usoju si naznaniti, da je zalogo bruselskih klobukov in drugih stvari od gospoda -A.. FriToošiča prevzel ter priporoča p. n. občinstvu
vsakovrstne
posebno pa
CIlIfnonA IflnhlllfO (Lodenhitte) v raznih barvah, kakor svetlo-OUIVIIGIIC/ muuimo ali temnorjave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene i. t. d., po 2 gld. 20 kr.; trrln Iflnhlllro najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljši po 2 gld. 20 kr.;
svilnate CilindrB	in	najlepsi	izdelelek,	po
klobuke
za
4 gld. 50 kr.; dečke po 1 gld. do 1 gld. so kr.;
dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
i. t. d., i. t. d.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ljubljani, Gledališke ulloe št. 6.
_ _ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po <3lr.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se I rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval, j Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-•g^«“rfr,llču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zalivala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protlnskl cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protlnskl ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran Tvcg-, posestnik v Šmarji p. Celji.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
O. kr.
privilegij za zboljšanje šivalnih strojev.
lv!in .la v
Ljubljana, Marije Terezije cesta, kotel „Evropa“.
haloga
Hinlnl JU" ,rokodelce- ^ rabo vsakršnemu potrebnemu šivanii IzdelO-"top* la posameznih dolov. - ZS “JJJ
nrotPprav ma£w«s?k*?oSten tr8ovec’ ŠIVi]ja i" privalna ^eba dobi proti prav mai«j dopiači na mesečne obroke v znesku s «ria
njegovim zah evam pnmeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let
in zastonj poučujem. Tudi pri mfin; nfi kllni;pn(» šivalne stroie nonravi;.^.
Pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam.
Izd^jate^j in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik.
Pomuhljevo (I)orsck)
jetrno »
DO R S C H l
olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinj'stvu pogrešati in so se uže tisučkraf sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuliah a 21 l-r • jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jSen zavoj ’
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri ..Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Tiskala Ig. v. Kloinmayr & Fod. Bamberg.