518 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
B o r u t  B r u m e n,  Sv. Peter in njegovi ~asi : socialni spomini, ~asi in identitete v istrski vasi
Sv. Peter. Ljubljana : Zalo‘ba /*cf., 2000. 437 strani.
Terensko raziskovanje mediteranskih de‘el je v antropologiji postalo aktualno v petdesetih letih
dvajsetega stoletja, ko so socialni antropologi »odkrili« Mediteran kot prostor idealnih pogojev za
preu~evanje. Vendar pa temelji za raziskave tega prostora segajo v ~as, ko je skupina ljudi, zbranih okoli
~asopisa Annales, sku{ala nadomestiti tradicionalni pripovedni tok dogodkov s problemsko usmerjeno
analiti~no zgodovino. Leta 1949 je kot rezultat teh prizadevanj iz{la tudi {tudija Ferdinanda Braudela
Le Méditerranée. Ta je za junaka svoje raziskave izbral kar Sredozemsko morje samo, ga z ljudmi in
dogodki, ki so se dogajali okoli njega povezal v celoto in s tem dokazal, da lahko zgodovina naredi ve~,
kot le »prou~uje ograjene vrti~ke.«
Ta poziv k interdisciplinarnosti je v naslednjih desetletjih pomembno vplival na {tevilne {tudije
tega prostora. Ena od njih se je v okviru raziskovalnega projekta Med tradicijo in moderno od za~etka
leta 1993 odvijala tudi v vasi Sv. Peter v slovenski Istri. Projekt je bil zastavljen kot poskus multidisci-
plinarne histori~no-antropolo{ke raziskave, pri kateri naj bi doma~i raziskovalci s pomo~jo terenskega
dela in ob upo{tevanju vseh razpolo‘ljivih virov posku{ali izpeljati mednarodno primerljivo znanstve-
no raziskavo v tej vasi. Konec leta 1993 se je skupini sedmih raziskovalcev pridru‘il {e etnolog Borut
Brumen, katerega naloga je bila iz histori~ne perspektive raziskati proces spreminjanja va{ke skupnosti
iz tradicionalne v sodobno in analizirati klju~ne elemente identitete prebivalcev Sv. Petra. Zbiranje
statisti~nih podatkov in histori~nih virov o Sv. Petru je kmalu dopolnilo tudi spoznavanje z njegovimi
prebivalci. Prav zaradi neformalnih pogovorov in intervjujev z njimi je kot izhodi{~e za svojo raziskavo
izbral dejstvo, da prebivalci Sv. Petra dojemajo preteklost kot kolektivno izro~ilo, ki ga ohranjajo in
tudi prena{ajo naprej v obliki socialnega spomina. Na te dogodke, ki sta jih posameznik ali skupnost
do‘ivela in so bili dovolj pomembni, da so jih »Šupetrci« vklju~ili v svojo preteklost, je pomembno
vplival tudi zgodovinski spomin, ki je pri{el »od zunaj« preko {ole in drugih dr‘avnih institucij, razli~nih
medijev, knjig in jim je slu‘il pri povezovanju razli~nih lokalnih dogodkov v {ir{i okvir in s tem v
smiselno celoto. Na ta na~in so prebivalci Sv. Petra razdelili svojo preteklost na ~as starih, ~as pod
Avstrijo, ~as pod Italijo in ~as pod Jugoslavijo.
^as starih je povezan z nastankom vasi, takrat, »ko so stari pri{li v Šupeter«. To obdobje so prebi-
valci najve~krat idealizirali, ~eprav so se njihovi predniki morali spopadati s kugo, lakoto, raznimi
prekletstvi in veliko umrljivostjo otrok. @ivljenje so jim grenili {tregoni-~arovniki ter razna hudobna
misti~na bitja, kot so r‘, ~rna mora, okoldak, mrak in volkodlak. Proti bolezni in prekletstvu so se
branili s kombinacijo zagovorov in doma narejenih zdravil. Seveda pa so bili prisotni tudi prijaznej{i
dogodki, kot recimo poselitev vasi, graditev hi{ in cerkve, rojstva, poroke, cerkveni prazniki, iskanje
zakladov, dobre letine in razne legende o veselju in sre~i. Zaradi specifi~ne povezave med socialnim in
zgodovinskim spominom za~etek in konec posameznih obdobji ni mo~ natan~no dolo~iti. V zvezi z
za~etkom ~asa Avstrije se ve le to, da je takrat v Istri vladala huda lakota kot posledica Napoleonovih
vojn. Kljub temu pa je tudi temu ~asu socialni spomin zelo naklonjen. Vse do prve svetovne vojne naj
bi v Istri vladala precej{nja blaginja, obstajala je mo‘nost odloga pla~ila davkov zaradi slabe letine,
poleg olj~nih nasadov pa so v spodnjem toku Dragonje »Šupetrci« za~eli saditi {e vinsko trto. V vas je
pri{la prva {ola, dr‘ava je poskrbela za va{ki vodnjak, za red in mir pa so skrbeli avstrijski ‘andarji,
imenovani »indarmi«. Med ljudmi {e vedno ‘ivi prepri~anje, kako si lahko v Avstro-Ogrski »rekel, da si
Slovenc, Hrvat ali Italjan, vse je bilo prau; si kar si.« V tem ~asu so v socialnem spominu ostali ‘ivi tudi
stiki z obalnimi mesti. ^e so se tedanji prebivalci Sv. Petra po~utili doma~e v Bujah, kjer je bilo »bolj
po kme~ko«, so se Piranu in vzvi{enim »Piranesom« izogibali, skozi Koper pa so hodili prodajati ali pa
kupovati v Trst, ki je do danes ohranil polo‘aj najpomembnej{ega mesta v tej regiji. Nastala so pomem-
bna pri~evanja o ‘ivahni trgovini med Trstom in njegovim zaledjem, ki so pripovedovala zgodbe o
uspehu, vendar tudi o nesre~ah in naporih, s katerimi je bila ta trgovina povezana.
A va{ki prerokovalci-{troliki so s svojimi prerokbami ‘e pripravljali ljudi na hude ~ase. Blaginja se
je kon~ala z za~etkom prve svetovne vojne, za~elo se je obdobje pomanjkanja, trgovina je zamrla,
mo{ki pa so morali oditi na fronto. ^as Avstrije se je tako prelil v ~as Italije, za katerega v Sv. Petru
velja enotno mnenje, da je bil to ~as »nepretrgane mi‘erije«. Nova dr‘ava je uvedla svojo valuto, pove~ala
davke ter dolo~ila nove zamudne obresti na nepla~ano vsoto. Po vasi je za~el hoditi rube‘nik, ljudje so
519ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
pri{li na kant, zapu{~ali zadol‘ene domove in odhajali v obalna mesta ali pa v tujino iskat delo. Tudi
politika je agresivno vstopila v va{ki vsakdan. Ideologija vladajo~e fa{isti~ne stranke se je trudila vme{ati
v vsak trenutek posameznikovega ‘ivljenja in na ta na~in spremeniti zna~aj vseh tistih skupnosti, za
katere je menila, da niso del velike italijanske nacije. Vas je dobila novo ime »San Pietro dell’ Amata«.
Veliko se je spremenilo tudi na gospodarskem podro~ju. Tri obalne plinarne so za proizvodnjo plina
potrebovale premog, zato so v Se~ovljeh odprli rudnik, v katerem so delali tudi mo{ki iz Sv. Petra.
@enske so se lahko zaposlile v izolskih tovarnah ribjih konzerv. Tudi na delo v Trst je odhajalo ~edalje
ve~ ljudi, zato so uvedli nove ladijske linije. Ponovno je o‘ivela trgovina z obalnimi mesti, cvetelo pa je
tudi tihotapstvo. »Kontrabantarji« so najve~krat prodajali doma~e ‘ganje in koko{i. @ivljenje na vasi pa
je teklo naprej. Obi~aji, ki so se jih ljudje dr‘ali ob rojstvih, porokah, pogrebih, cerkvenih praznikih ter
v odnosih drug do drugega niso sledili naglim spremembam, s katerimi jih je presenetila nova dr‘ava.
Veliko stvari je ostalo »po starem«. Tako lahko sledimo opisom odra{~anja otrok iz Sv. Petra, spozna-
mo vlogo dru‘ine v ‘ivljenju posameznika in v ‘ivljenju vasi, sledimo plesalcem na plesih in zabavah
ter skozi agrarni ~as spremljamo kme~ka opravila, specifi~na za ta prostor.
Zadnje veliko obdobje, ki ‘ivi v socialnem spominu Sv. Petra se ni za~elo z datumom kapitulacije
Italije septembra 1943. Vmesno obdobje med ~asom Italije in ~asom Jugoslavije je zapolnil ~as, ko so
vas zasedli Nemci, po koncu vojne pa »Šupetrci« {e skoraj 10 let niso vedeli, kateri dr‘avi bo velika
politika zaupala njihovo prihodnost. Zaprti v coni B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja so ~akali na re{itev
tr‘a{kega vpra{anja. To so bili te‘ki ~asi, saj je bilo »treba bit tiho in ni~ zaupat. Pol nismo bli niti pod
Jugoslavijo, niti pod Italijo, smo bli cona B«. Tudi prvi vtisi o Jugoslaviji niso bili ravno pozitivni.
Hrana je bila na karte, trgovina z obalnimi mesti je usahnila, med ljudi se je vselil strah pred Upravo
dr‘avne bezbednosti (UDB). Sledili so prisilni odvzemi nekaterih pridelkov, od katerih je bil najbolj
bole~ odvzem olivnega olja. Vas je ponovno dobila novo ime. Sv. Peter so preimenovali v Raven. Po
letu 1950 naj bi se razmere za~ele popravljati, normalizirale pa naj bi se ob koncu leta 1954, ko je cona
B STO postala del Jugoslavije. Vas je dobila novo {olo, zadru‘ni dom, elektriko, pritisk UDB je popu-
stil, kon~alo se je izseljevanje vseh tistih, ki so pobegnili ali pa prostovoljno od{li v Italijo. Jugoslavija
je v Koprski okraj investirala precej{nja sredstva, gradile so se nove tovarne, odprla so se {tevilna
delovna mesta. Prebivalci Sv. Petra so kot najve~ji in najpomembnej{i dose‘ek ~asa pod Jugoslavijo
videli prav stalno zaposlitev in z njo povezano vi{jo ‘ivljenjsko raven in socialno varnost. Nastajal je
nov socialni razred delavcev – polkmetov, ki so poleg dela v tovarnah na svojih njivah proizvajali
predvsem pridelke za na trg, ne ve~ za lastne potrebe. Na ‘ivljenje v vasi je med drugim mo~no vplivala
tudi izobrazba, ki je postala dostopnej{a, mediji, ve~ja mobilnost prebivalcev in ponovna vzpostavitev
pretrganih vezi s Trstom. Prehod iz Jugoslavije v Slovenijo je vplival predvsem na mnoge sorodstvene
in prijateljske vezi ter na gospodarske odnose. Sv. Peter je tako postal {e bolj stisnjen med dve meji in
tako odvisen od dobre volje politike, ki se odlo~a, kako mo~no naj bi ta ~rta zarezala v ‘ivljenje ljudi ob
njej.
Zgradba knjige Sv. Peter in njegovi ~asi nam omogo~a, da jo lahko beremo kot zanimivo poro~ilo
vztrajnega terenskega dela, saj nam pri~evanja o preteklosti, prepletena z dogodki, ki jih je zabele‘ila
zgodovina, nudijo enkratno sliko dogajanja v tej istrskih vasi. Po drugi strani pa gre za zahtevno branje,
saj je Borut Brumen na osnovi predelane znanstvene literature razmi{ljal o {tevilnih problemih in o
njihovih vplivih na svoje raziskovalno delo. @e sam izbor uporabljene literature ka‘e, da je intenzivno
posegal v »razli~ne vrti~ke« in s tem potrdil Braudelovo tezo, da je kvalitetne {tudije o Mediteranu
mogo~e pisati le z interdisciplinarnim pristopom.
J u r e  G o m b a ~