Poštnine platana v gotovini.	Izhafa vsak Četrtek.	Posameina ilevllk« »tane 1 Mn.
Št. 4._ V Ljubljani, dne 24. januarja 1924.	Leto It?
GADI K AL SW GL A S NIK
OQC)AN NARODNE RADIKALNE JTRANlćE.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Naša „koncentracija".
Wr. Leopold Unard, Beograd.
Program stranko jo izražen mi kratko v njenem nazivu. Naša stranka je narodna in radikalna.
Besedo »narodnost« pa nc razumemo v onem smislu, kakor s« je med Slovenci razumevala pred vojno — marveč predvsem v 'jezikovnem pomenu: boj za jezik, uradovanje, šolo, napise itd. Vsled onega tesnega pojmovanja narodnosti smo imeli pred vojno marsikje občutne ncnspelie. Slovenski proletarec na Koroškem ni mogel razumeti, zakaj bi se boril za neki slovenski napis, ali za slovensko šolo, čc mn jc pa. nemška šola dajala mnogo večje koristi. Ako bi bili šli med ljudstvo z revo! u c i jon arnim radikalnim geslom: boj za politično in za socijalno svobodo, bi bili dosegli veliko več. Sedaj pa Ono staro pojmovanje narodnosti sploh nima nobenega smisla vec. Beseda »narod« vključuje za nas dva pojma: država in ljudstvo. Država je organizirano ljudstvo. Država ni neka sila, ki je poleg ljudstva in nad ljudstvom, država je organizirana sila ljudstva' samega. Mi smo za državo, ker hočemo, da naš narod živi, napreduje in se razvija. Mi smo za narodno državo, v kateri narod ni samo objekt, ampak tudi subjekt, ni samo predmet vladanja, ampak formalni princip države.
Narod je ljudstvo! Srbi v svojem jeziku sploh nhnajo dveh izrazov: • narod in ljudstvo. Oni poznajo samo »narod«, kajti ljudstvo in narod jc za nje eno in isto. Čc rečemo, da smo narodna stranka, ne razumemo tega izraza v smislu naših nekdanjih narodnjakov, nego ga razumemo v širokem pomenu, kakor se rabi med Srbi: stranka ljudstva, stranka širokih slojev, ki so formalni princip države.
Naša koncentracija bi se torej morala izvršiti na temelju narodnosti, to je /.brati vse one elemente, ki stoje na tako pojmovanem narodnem Stališču:	ljudstvo je država in
ljudst\H) je narod. Ker sta pojma ljudstvo in država eno in isto, je nasprotnik ljudstva vsakdo, kdor ruši temelje države.
Naša stranka ni srbska plemenska stranka. To očitanje je trelia odkloniti enkrat za vselej. Kdor to trdi, ali čisto nič ne pozna Narodne radikalne stranke, ati na brezvestno laže: Stranka, ki jc tako široko narodna, nc more bVti samo z.n eno pleme, ker
Srbi še niso narod. Narod jc celotno ljudstvo. Radikalna ideja je mednarodna, radikalne stranke obstoje pri mnogih narodih, pri drugih narodih pa obstoje pod drugimi imeni politične stranke, katere imajo soroden program. Po svojem splošnem programu je naša stranka intcniacijonalna, v kolikor je organizirana v niši kraljevini, je po svojem programu, svojih načelih, duhu in delovanju stranka za edo državo in za celotno ljudstvo. Pristaš stranke je lahko celo Turek, Nemec m Amaut, nc da bi se radi tega moral odreči svoje raso. Srbska je naša stranka samo v toliko, ker se je najprvo razvijala med Srbi in ker šteje še sedaj največ pristašev med Srbi. Pod avstrijsko vlado jc Mia med Slovenci stranka z narodno-radi-kalnian programom nemogoča tn kdor je imel take ideje, se je mora! ž njimi skrivati. Radi tega. sc je mogla širiti samo med Srbi, a še tam z Velikimi težavami in z boji. Toda po svojem programu in duhu ni Mia nikdar srbska plemenska stranka. Njen program je od prvih začetkov obsegal vse zemlje, na katerih prebivajo južni Slovenci. Narodnim radikalcem reči, da so srbska plemenska stranka, je ravno tako neumno, kakor čc bi kdo krščanskim socijaleem rekel, da so dunajska plemenska stranka.
Narodno- radikal na stranka po svojem bistvu ni monarhistična stranka. Njenemu duhu bi biki morda bližja republikanska oblika vladavine. Toda to zanjo ni bistveno. Bistveno je, da odloča ljudstvo suvereno nad svojo usodo in to jc poi tolmun n mogoče tudi v monarhiji. .Ko se je pred 50. leti začela v Srbiji razvija# radikalna stranka, se jc v svojih programatičnih izjavah skrbno izogibala, da se izreče za eno ali za drugo obliko vladavine, toda molče je priznala monarhijo, kot faktično obstoječo obliko, ter je bila pripravljena, da sodeluje z Obrenoviči, hi so takrat vladali v Srbiji. Ako bi kralj Milan ne bil začel borbe z radikalno stranko, katero je hotel na vsak način »pregaziti«, stranka bi ne bila zoper ObrenoVičc. Ko je dal kralj Milan zapreti in na smrt obsoditi člane glavnega odbora Narodne radikalne stranke, je Pera Todorovič, eden njenih največjih borcev in duševnih voditeljev, še v ječi zastopal idejo, da se mora stranka spravni z Milanom in p*►staviti na stališče
Obrenovičcv A njegov oče je bil odločen pristaš Karadjordjevičev in je vsako leto v svoji hiši prižigal sveče na dan smrti Črnega Jurija. Narodna radikalna stranka je sprejela borbo z Obrenoviči, ker je Milan vladal proti narodu in bil protivnik narodne svobodo. Salaj podpira dinastijo Karadjordjevičev, ker je dinastija narodna, demokratična in za svobodo naroda, Mi nismo monarhisti iz kakšnega abstraktnega principa, nego radi tegu, ker ta dinastija ni protivna svobodi naroda in bi bilo nepotrebno in škodljivo uživati težke borbe radi obliko vladavine, ko bi nam pa niti republikanska oblike ne mogla dad večje svobode. Ako bi imeli republiko, M najbrže še do sedaj ne mogli izbrati predsednika republike in notranje borbe M pretresale celo državo. Kdor jc pri sedanjih razmerah republikanec, on je protidiržaven, ker je naša monarhija demokratična, da hi niti republika ne mogla biti bolja, in ker je zločin proti državi, izzivati težke uove notranje l>ojc. ki bi mogli imeti fatalne posledice za celo državo.
Kdor jo za državo, mora biti za/ to, da ima država potrebno oboroženo moč, ki čuva njeno varnost i»i svobodo državljanov. Toda ta oborožena moč mora biti demokratični, narodna, ljudska. Nasprotnik države je vsakdo, kdor je protivnik te oljorožene moči ki hoče, da se ona ali popolnoma odpravi, ali pa tako demoralizira, da bi ne mogla vršiti svoje naloge. Nasprotnik naše narodne države jc pa tudi vsakdo, kdor bi hotel naši narodni vojski odvzeti njen demokratični narodni in ljudski karakter. Avstrija je bila militaristična država, ker je imela militaristično kasto. Mi pa nismo militaristi, ker imamo narodno vojsko.
Naša država ima neka utrjena načela, v zunanji politiki, katerih se moramo držati, ako nočemo izpostaviti države nepredvidenim nevarnostim.
Naša država more obstojati samo kot edinstvena država na podlagi načela, da so Srbi. Hrvati in Slovenci samo različna imena raznih delov enega in istega naroda. Kdor bi hotel osnovati državo na podlagi nekega trijalizma Srbov, Hrvatov in Slovencev, hoče nekaj nemogočega in taki poizkusi bi morali razbiti in upropastiti celo državo. Naj nam lulo odgovori, kako bi bilo mogoče razdeliti Srbe od Hrvatov in kje bi se potegnila meja? Ce pravijo Hrvati, da nočejo biti pod Srbi. jc čisto logično, dn bodo rekli uidi Srbi. da nočejo biti [kkI Hrvat#. V tak ran’
Slučaju tri mogel potegniti mejo samo boj in ta boj tri bli tako strašen, da bi uničil Hrvate |n tetko Škodoval tudi Srbom. Gospod predsednik Nikola Pašič je od konca vojne tolikokrat izzival, naj mu kdo pove, kje bi tekla meja med Srbi in Hrvati in nikdo mu te ni odgovoril. Kdor hoče ločitev, naj najprej povć, kako in kje naj se ločil Ako smo eno, potem razdelimo državo samo po prometnih in gospodarskih ozirih. Kdor pa hoče ločitev med Srbi in Hrvati, ta hoče boj na nož, ki bi imel za posledico propast naše države. Mi nočemo tega boja, nego hočemo bratski sporazum in slogo in vsled tega pravimo, da Je vseeno, kako se kdo imenuje: Srb, S'.ovenec, Hrvat, Ras ali Bezjak, vsi smo eno in vsi imejmo enake pravice, vsak po svojih zmožnostih in sposobnostih.
Edino mogoča koncentracija v Sloveniji bi torej bila, da se združijo na programu naše narodne, ljudske države, vsi oni, ki hočejo tako narodno državo, na onih načelih, ki so pri naših razmerah edino mogoča. To bi bila napođno-radlkalna koncentracija.
Vsako drugo koncentracijo moramo od-kianjaii. Odklanjati moramo napredno in protiklerikalno koncentracijo. Izrazi kakor: »napreden« in »klerikalen« bi morali že zdavnaj Izginiti iz političnega besednjaka. Med radikalci v Srbiji teh izrazov ne najdemo, pa se ne smejo zanesti v naše vrste niti v [Sloveniji. »Naprednjaštvo« so nekdaj prinesli naši študentje z Dunaja, kakor Judje preležano blago. Radikalcem tega blaga ni potreba. Pristaš naše stranke je lahko vsak fclerikaiec, pa naj bo, da govorim v žargonu ljubljanskih naprednjakov, »črn prav do mozga«. — Samo če sprejme politična in socijalna načela naše stranke! Naša stranka ni bila nikdar protiklerikalna, pa ne sme biti niti sedaj. Ko so 1. 188o radikalci dvignili znani upor zoper kralja Milana, je upornike vodil narodni poslance pop Marinko, ki je bil tudi ustreljen od prekega soda, a ž njim še nekaj drugih popov. Pop Djurič jt bil eden najsijajnejših borcev radikalizma dolgo let. Ce nismo protiklerikalni mod Srbi, ne moremo biti tudi mod Slovenci. Kdor je zoper naša načela, ta je naš nasprotnik. Ako ti bila med Slovenci lokalna politična stran-ka, ki bi bila v vprašanju monarhije, narodne vojske, zunanje politike, notranje ureditve države, socijalnega vprašanja itd., istih ali vsaj podobnih načel, kot radikalci, ix>leg tega pa hudo klerikalna, bi bili lahko ž njo zelo dobri prijatelji. Mi nismo proti Slovenski ljudski stranki radi njenega takozvanoga »klerikalizma«, nego radi njenih različnih političnih in socijalnih divergenc. Seveda nam nobeden klerikalizem ni simpatičen (ako razumemo pod tem izrazom politično grupacijo na verski podlagi in s pomočjo verskih sredstev), ker stojimo na načelu, naj se verska vprašanja rešujejo na drugem polju in E drugimi sredstvi, a država naj dobroiiotno podpira vsako versko organizacijo, kot koristno moralno silo naroda. Toda istotako 'nam ne more biti simpatičen protiklerika-Uzetn.
Odklanjamo torej napredno in odklanjamo protiklerikalno koncentracijo. Istotako je neumestna fraza v »centralističnem« bloku. Enkrat za vselej rečemo: mi nismo in nismo bili nikdar centralisti. Kdor to trdi, naj pogleda v zgodovino naših ustavnih bojev, naj pogleda spise Svetozarja Markoviča in »tare letnike »Samouprave«. Kdo se je bolj kot radikalna stranka boril za decentralizacijo. Prva In glavna točka njenega programa, ■leo Je nastopila, je bila: samouprava. Za to (načelo se Je borila z brezprimerno vztraj-(oostjo. zaradu'* njega je mnogo njenih prista-
šev trpelo po ječah ali pa celo moralo v smrt. Prvotni načrt samouprave je bA silno širok in se ni skoraj nič razlikoval od ruskega boljševiškega sistema. Tega načrta ni mogla uresničiti, deloma sam na sebi ni bil izvršljiv, deloma pa stranka ni imela dovolj moči. Toda od načela najširše samouprave ni odstopila nikdar. Mi hočemo najširšo samoupravo ljudstva. Ce nam bo v tem oziru ustava preozka, bomo gledali, da jo še razširimo. Ml hočemo popolno decentralizacijo uprave, torej smo decentralisti in ne moremo v nobeden centralistični blok.
Z našega stališča je mogoča torej samo taka koncentracija, v kateri bi se zbrali vsi nacijonalni elementi, to je vsi oni, ki imajo iste pojme o narodnosti m o državi, kakor jih ima narodno radikalna stranka.
Toda mi nismo samo narodni, mi smo tudi radikalni in naš radikalizem je takozvani ! radikalni socijalizein. Mi smo socijaha stranka. Mi nismo samo stranka, ki se hoče zavzemati za nižje sloje. Mi smo stranka uaj-nižjih slojev — kmeta in delavca, torej proletarca. Narod — to je proletarec, vsi drugi sloji so samo neki večalimanj potiebni do- j datek. Politika radikalne stranke v Srbiji Je * bila od nekdaj politika majhnega krnita, njena politika v Sloveniji more biti samo politika proletarca. Socijalizma ne moremo izvesti naenkrat. Najprej mora proletarec dobiti v roke politično moč. Ko bo dobil to moč v roke, potem bo moral to moč brezobzirno uporabiti, da uveljavi socijalna načela.
Mi smo narodni radikalci. Ml stremimo za koncentracijo vseh narodnih sil, a ta koncentracija se ne bo dala drugače doseči, kakor na narodno-radikalnem progamu.
Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo In razširjajmo 1 le lastno čisoplsje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti.
Zapiski.
Značilno...
Razne stranke v Slov. niH. ki jih veže vsaj skupno sovraštvo do nar< drlh radikalcev, se nikakor ne morejo zediniti za skupen nastop. Ena očita drugi, da je »v služnl radikalov«, da »Izdaja slovensko stvar« itd
Nas ti prepiri prav malo zanimajo. Ml gremo svojo ravno pot in se ne n.ci mo za medsebojna očitanja posameznih strank. Na vsak način pa je to zelo značilno za naše razmere, kajti ako se ne morejo zediniti niti Slovenci, ki (malo — kakor pravijo — lastne cilje, poten; ni čudno, da Še ni prišlo do sporazuma s Srni in Hrvati, kar tako »srčno želijo« vs! bivši avs.rijski državljani!
' »Razkol med rsdikalL«
Tako pišejo naši nasprotniki že c Jo vrsto let. Povsod In vedno vidijo samo razkol tako da bi mora:a biti radikalna stranka že davno vsa razklana. Toda ta srčna želja se jim pač ne bo nikdar izpolnila. Tak »razk d« vidijo n. pr. v akciji pristašev pokojnega Stojana Protlča, ki se trudilo, kako bi mogli zopet izdajati svoj list. Akcija samega Protlča je bila za časa. ko le še živel, brezdvomno intenzivnejša in vendar ni dovedla do razkola In toliko manj bo to dosegla akcija njegovih pristašev. »Razkol« vidijo tudi v »akciji« g. Rankovlča, toda kdor pozna g. Rankoviča, ta dobro ve, da le on kljub posebnemu mišljenju prepričan radikal.
Zlasti demokrati pišejo skoro vsak drugi dan o »razkolu«, kar ostan? sev da le prazna želja onih, ki so doživeP v resnici fatalen razkol, iz katerega nimajo druge rešitve, kakor da se poklonijo Stjepanu Radiču in ga prosijo ra njegovo republikansko milost.
O sporazumu z Itali°o.
»Samoupravan piše:	«
Sporazum med kraljevino Italijo in našo državo glede reškega vprašanja je izzval v inozemskem in domačem časopisju različna in često celo nasprotna tolmačenja. Časopisje prijateljske in zavezniške Francije enoglasno izraža radost radi tega sporazauma. Bolj hladno toda iskreno ga odobrava tudi časopisje Velike Britanije. Italijanski tisk imenuje ta sporazum zdrav in zanesljiv dobiček za obe državi. Splošno se veselijo vsi iskreni prijatelji našega naroda in naše države.
To dejstvo samo bi moralo biti za vse resne in trezne ljudi brezdvomen dokaz, da je ta sporazum dober, ker zaključuje resno politično krizo, ki je resno škodovala velikim in važnim interesom obeh držav.
V našem časopisju so mišljenja o tem sporazumu razdeljena. Vsi om, ki niishto resno o politiki, ki pri presoji zunanjepolitičnih vprašanj ne vmešavajo strankar-skopolltičnlli interesov, vsi, ki razumevajo potrebo konsolidacije naše države in znajo ceniti važnost tega državnega vprašanja, odobravajo ta sporazum in ga smatrajo kot uspeh vladine zunanje politike.
Nasprotno pa se upirajo doseženemu sporazumu časopisi z zagrizenimi strankarskimi tendcncamii, časopisi onih strank, ki imajo interes na tem, da se za vsako ceno ovira konsoliuacija naše države ier se v to svrho poslužujejo ceio intrig v inozemstvu, iu Končno časopisi, v katere pišejo ljudje z dobrimi nameni in težnjami, ki pa imajo to kardinalno napako, da smatrajo svoje želje za politične stvarnosti.
Sporazum je težko zadel vse naše zunanje neprijatelje. Madžarski listi so pobesneli od jeze nad tejn sporazumom. Ravno tako je verjetno, da bo ta sporazum kot mrzel curek deloval na mnoge bolgarske revanžne glave.
Kar se tiče naših separatističnih listov, oni že kažejo svojo nezadovoljnost s tem sporazumom, ker čutijo, da so se ž njim zaprla vrata za nadaljno varanje. svojih pripadnikov češ, da jih bo v akciji proti državnemu edinstvu podpirala mdi Italija.
Hrvatskim separatistom, ki se radi svojih volilccv sklicujejo na to, da je izguba Reke izguba za Hrvate, je ostal samo še ta argument za svojo separatistično akcijo. Da pa poje isto pesem tudi Mchmul Spaho, to je znak, da prevladujejo’ pri rajem separatistični interesi, kajti ako piše najbolj razširjen hrvatski list »Novosti«: Nismo izgubili Reke, ker je sploh nikdar nismo imeli, je žalna pesem g. Spahe brezdvomno neodkri-tosrčna.
Doseženi sporazum bo v kratkem predložen narodni skupščini kot najpristojnejši instanci. Tu se bodo slišali razlogi za m proti sporazumu. Pri razpravi o tem vprašanju se bodo resno upoštevala vsa mnenja, kakor to zahteva važnost stvari, toda o usodil sporazuma ne todo razsojevale ne lepe želje aii strankarski oziri, temveč resna razsodnost, ki ni nikdar zapustila akreditiranih predstavnikov našega naroda in ki jim je tudi v najtežjih prilikah in odnošajih omogočevala, da najdejo vedno najboljšo pot, ____________
Srbski narod, organiziran v ogromni večini v radikalni stranki, vzgojen v narodno-radikalni Ideji, da ne more biti kljub svoji svobodi srečen, dokler ne osvobodi onih Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki trpijo pod tujim Jarmom, je ustvaril Pijemont naše svobode.
Takih ljudi s takimi ideali pričakujeta naša Primorska in naša Koroška!
„Sredstia žrla“.
O takozvani politiki »zlate srede« oziroma »srednje črte«, ki io skušajo te raznih razlogov zagovarjati celo nekateri prijatelji Narodne radikalne stranke, smo povedali že zadnjič naše načelno stališče, ki absolutno odklanja vsako tako politiko.
O tej politiki razpravlja sedaj obširno »Samouprava«, ki Izvaja med drugim sledeče:
»Mislimo, da la akcija »srednje črte«, to forsiranje za revizijo vidovdanske ustave, danes ni na mestu. Z malo revizijo ne bi se ilzadovoljila hrvatska opozicija, na veliko revizijo pa bi Srbi ne mogli pristati iz državnih in plemenskih razlogov. Oni, ki tako skrbe za plemensko občutijivost Hrvatov, morajo vsaj toliko skrbeti tudi za plemensko občutljivost Srbov in morajo vrhu vsega imeti več obzirov do naših narodnih in državnih interesov. Toda gospodje ne delajo tako. V trenutku, ko agitirajo za kompromisno politiko, ko postavljajo »srednjo črto«, postavljata tudi g. Radič in g. Can-kov srednjo linijo, toda drugače. Ali jc mogoče v takem trenutku s forsiranjem ustavne revizije doseči pemirjeraje duhov? Absolutno ne. Zato bi bila mogla izostati ta po-lilika »srednje črte«. Tem bolj ker je naša najmočneja narodna stranka pokazala do sedaj dovolj gotovosti za vsak lojalno zamišljen sporazum. Samo tak sporazum more priti od vidovdanske ustave in mora sloneti na realnem pravu. Na taki podlagi se hrvatska opozicija do sedaj ni hotela sporazumevati. Ako bo borba šla šo naprej, je to v prvi vrsti odvisno od hrvatske opozicije.
Ni se treba bati, da bo vsled te borbe sporazum končno uničen. Ta borba se bo vodila kakor do sedaj, t. j. imela bo vedno pred očmi bodoči narodni sporazum. Samo taka borba ima smisel: samo v tem pravcu mora končno privesti do povoljnih rezultatov. Kadar bo hrvatska opozicija uvidela, da ne more upati ne na zunanjo in ne na notranjo pomoč, tedaj se bo odločila za narodni sporazum. Tedaj bo tudi uvidela, da Hrvatska nc more biti naša Bavarska že zato, ker v Bavarski ni Prusov, dočim Jc v Hrvatski skoraj en milijon Srbov.
Iz notranje politike
: Rekonstrukcija vlade. Beograjsko radikalno časopisje poroča, da zahteva radikalni klub čimprejšnjo rekonstrukcijo vlade, da pa se bo to vprašanje rešilo šele po sprejetju zakona o centralni upravi. S tem zakonom odpadejo nekatera ministrstva. Vlada želi istočasno z likvidacijo ministrstev Izvršiti tudi rekonstrukcijo vlade.
: Likvidacija pokrajinskih uprav. Pravosodno ministrstvo Je izvršilo likvidacijo poslov s pokrajinskimi upravami. Te dni bodo pri ministrstvu imenovani referenti za vse pokrajine.
: Prepovedani komunistični shodi Mirnih teden so napovedali beograjski komunisti shod komunističnega delavstva, na katerega ie prišlo več delegatov iz raznih krajev. Ker pa komunistični shodi niso dovolieni, ie morala policija razgnati sestanek in je bilo pri tem aretiranih več delavcev. Med aretiranci ie tudi bivši komunistični poslanec Nik. Kovačevič.
: Klerikalni načrti. Kakor poročajo Iz Beograda, se pripravljajo kPrikalcl na živahno delo v Hrvatski, ker računajo s popolnim polomom Radičeve politike. To se godi v času. ko orgaui-ziraio z Radičevo pomočjo federalistični blok.
Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na „Radikalski Glasnik*4!
Računi brei Ekržmaria.
Odkar so posetili voditelji opozicijonalnih skupin ubežnega predsednika hrvatske človečanske republike na Dunaju, nimajo njihovi pristaši već miru pred takozvanim opo-zicijonalnim blokom, katerega ustvaritev prorokuje njihovo časopisje že celo večnost. Da bo prorokovanje tem uspešnejše,- so se mu pridružili tudi »državotvorni« demokrati, ki nikakor nočejo zaostajati za Radičem in njegovimi prijatelji.
Sodeč po izjavi glavnega Radičevega namestnika dr. Mačka so Davidovičevi demokrati že prisegli, da na ljubo Radiču pomagajo vreči sedoaijo vlado. Ker tega sami ne zamorejo, zato je treba, da si izprosijo pri Korošcu in Spahi dovoljenja, da smejo stopiti v vrste nasprotnikov narodnega in državnega edinstva. Demokratsko hrepenenje po oblasti je tako veliko, da bodo raje pljunili na zadnji ostanek svojega strankarskega kredita, samo da morejo tipati na oblast. Ako so zatajili celo ustavo, na katero so še nedavno kazali s ponosom In zatrjevanjem, češ v ustavi j c največ našega dela, ako se družijo sedaj največji centralisti s skrajnimi separatisti, potem pač ni čudno, da so pripravljeni preklicati vso svojo dosedanjo politiko in pričeti z rušenjem temeljnih kamnov naše državne stavbe.
Blok, ki ga prerokujejo, naj bi tvorili predvsem radičevci, klerikalci, Spahini muslimani in Davidovičevi demokrati s slovenskim priveskom. Res, zanimivo bo videti naše demokrate v tej družbi! S tem se tudi potrjuje nezaupljivost narodnih radikalcev, ki so vedno dvomili v demokratsko »državo-, tvornost«. Kaj neki bi storila vse ta pisana j družba, ako bi res prišla kdaj do vlade! Vsestransko rušenje teh ljudi bi Izpameto-valo vse mlačne patrijote, ki bi se v interesu države zedinili in obračunali ž njimi tako, kakoT zaslužijo. Toda k sreči zidajo združeni nasprotniki naše enotne države na pesek in vsi njihovi načrti bodo izhlapeli v prazen nič.
Prepričani smo>, da je na strani države dovolj pametnih in resnih državljanov, ki ljubijo v resnici našo državo in ki bodo,’ sledeč zdravemu razumu našega ljudstva, znali prekrižati demokratske račune, predno zrastejo njihove želje do neba. Pravo plačilo pa čaka najnovejše demokratske separatiste pri volitvah v letu Gospodovem 1927!
— tn—
Seški ministri v pregnanstvu.
Balkanski dopisnik velikega angleškega dnevnika »Manchester Guardian« je obiskal g. Za-nelto, reškega »eksprezidenta«. Naravno on sam »e Hubi besede »cks«. Res je sicer, da je enkrat podpisal listlm'. v kateri obljublja, da se popolnoma umakne Iz političnega življenja, toda to je bilo pod grožnjami faš stovskega kluba in od ta-krat sem je večkrat dejal, da ga izjava, ki jo je storil pod takimi okolnostml, nikakor ne more vezati.
Zanella in njegova vlada živi življenje, ki ga smatraj« sami za dolgočasno, katero pa bi z delom preobloženi politiki večjih držav smatrali, vsaj za nekaj časa, za idilično. Izgnani iz svobod-ne roške države po fašistih, ki so jih Import'rali Iz Prsta m južne Italije, so se naselili v ljubkem maJem mestu ob hrvatski oba i, imenovanem Kraljevica. Tu so si sami sezidali najčistejšo, naj-dražestneišx) in najbolj soinčno vseli vladnih palač; to Je pobeljena hiša in vsako ministrstvo Ima v njei svojo sobo. razen tega je posebna soba za »parlament« Na vsaki sobi Je drug napis: »Ministrstvo za zunanje zadeve«, »Notranje min str-stvo«, »Ministrstvo za zdravje« itd. Iz okna vsakega ministrstva je krasen razgled na sinji Jadran in ljubke griče tn otoke.
Toda živllenle v KrallevtcI n’kakor ni prijetno pozimi. Divja bnrla brile čez skale in pregnani ministri prezebavajo po svojih sobah...
Iz zunanje politike.
+ Sporazum z Italijo. Do seda) še niso zium
službena določila naše pogodbe z Italijo, ven ! se more reči, da je s to pogodbo storjen velik ko-’ rak v splošnem evropskem interesu. Sporazum so pozdravih z zadoščenjem vsi svetovni Usti. Dogovor se podpiše te dni v Rimu.
+ Zveza med našo kraljevino in Francijo. V kratkem se prično dogovori o sklenitvi zveze, ki jo Je namerava a skleniti Srbija žc leta 1914 s Francijo, ki pa je bila onemogočena vsled izbruha svetovne vojne.
+ Volitve v ItalUi sc vršijo <>. .iprila. Razpust parlamenta se razglasi te dni.
+ Grška In Italija. Italijanska vlada sc Je odtočila, da vzpostavi zopet diplomatske odrtošaje i z Grško.
+ Grški parlament je pričel zborovati v pon-
deljek 21. t. m.
+ Ljenin umrl. Iz Moskve poročajo, da ie umrl boljševiški diktator Ljenin. Njegova najbrže ne bo spremenila položaja v Rusiji.
+ Nemške reparacije naši državi. Ker nemška vlada vztraja na tem, da ne more več nada^ Ijevatl dobav naši državi na račun reparacij, namerava naša vlada izvesti gotove represalije na-pram nemškim državljanom v naši kraljevini.
+ Zaupnica Polncareju. Po končani razpravi o Interpelacijah glede zunanje politike ie s^ivil min. predsednik Polncare parlamentu vpi. mie zaupnice. Parlament Je s 446 glasovi pro,> 122 odobril vladine izjave o okupaciji Poruhrja.
+ Pred delavsko vlado na Angleškem. Na seji poslanske zbornice v Londonu 2!. t. m. je ministrski predsednik Baldvvin branil delovanja svoje vlade in poudarjal, da Je njegova vlada uredila vprašanje izplačila dolgov Ameriki, sklenila tangerski sporazum, dosegla mir s Turčijo v , Lausanni. Naglašal ]e, da bo konservativna stran* ka še nadalje vodila kritično opozicijo. Zatrjeval Je, da le bodočnost Anglije v rokah konservativcev in da smatra liberalno stranko za propadlo. Pri glasovanju Je bila Baldwinova vlada poražena s 328 proti 256 glasovi.
4- Poljska In Rusija. Sovjetska vlada Je ponu-dila Poljski pogajanja za sklep žcleznišlte konvencije. Poljska vlada je sprejela predlog. Pogajanja se prično prihodnji mesec.
T Komunistična propaganda na Poljskem. Policija v Varšavi je izvedla preiskavo v prostorih komunistične mladine, kjer jc našla velike množine komunističnih oklicev. Aretiranih je bio večje število komunistov.
-f Komunisti v Bolgarski skušajo reorganizirati svojo stranko pod imenom stranke dela.
4- Makedonski emlgiantl so sklicali te dpi velik kongres v Sofiji, na katerem so hoteli demonstrirati za neodvisnost Makedonije, toda bolgarska vlada le kongres prepovedala.
+ Volitve na Finskem. Finski državni zbor le razpuščen in se v kratkem razpišejo »rov« volitve.
Angleška delavska stranka.
Prvi delavski kandidati v Angliji so nastopili pri volitvah 1. 1868, prvi delavski poslanci pa so bili izvolieni 1. 1874, ki so se pa popolnoma naslonili na liberalno stranka Prva delavska poslanca Aleksander Macdo-nald in Tomaž Bart sta bila liberalca s delavskim mišljenjem. HarJy jc bil prvi poslance, ki je bil v opoziciji napram konservativcem in liberalcem. To je bilo šole 1. 1892.
V zbornici 1. 1895 ni bilo niti enega delavskega poslanca. Pri volitvah 1900 Je kan- ! didirala delavska stranka petnajst kandidatov, od katerih sta bila izvolicna le dva In ; sicer Hardv in Bell Pri naknadnih volitvah jc bil izvolien David Shacklcton. Vse do leta 1906 so bili delavci neopaženi v široki Javnosti.
Stranka se Je razvbida tako-le:
Volitve:	Kandidati;	Pc stanci:	Glasovi;	
1900	15	?	62.698
1906	50	29	323.195
1910 (lan.)	78	40	505.690
1910 (dec.)	56	•rt	370.802
1918	361	«7	2,244.945
1922	414	14?	4,236.733
1923	421'	192	<348.379
Iz teh številk je razvidno, da le delavska			
stranka stalno rastla.		razven	pri volitvah v
decembru 1910
Slovansko-sermanski spopad v Aziji.
(Rusija ■— Velika Ih ilanija. >
?.<s dolgo i>icd sveloviui vojno su se križali slovansko-germanski, to se pravi rusko-iirita'tiski Interesi v vsej Aziji, od Carigrada preko KaspiSkega ijHn ja, Afganistana iu Pamirja, pa tja do Port-Arturja in Vladivostok a.
Narašćujoći ruski vpliv, prodiranje ruskega seljaka iti z nitart ruske vojslte ln raz-Sirjiinjc ruske govorice tla tlo vrat Indije in Jaiionske ic vedno' bolj vž-iemir.inl Angleže. Čutilo se je, du se bo ta dotik dveh ogroin-mli interesnih ^ier morat končati ali z icih todnbn ograničenjem, rdi pa s spopadom.
Puskioiapoiiskii vojna je bila le pred-spopad, le prvi takt tega glgamskega boja, ki smo ga pričakovati z gotovostjo v bližnji ali daljni bodočnosti. Za Angleže, ki so tičali xa Japonci, šo je ta prvti spopad končal ugodno, ne samo radi tega, ker so Japonci zmagali, lomveč tudi, ker jo nekdo drugi Sel zanje iskat kostanj v žerjavico...
Svetovna’ vojna je spravila zavmnanje celotnega človeštva v sw>|o smer. o .nasprotovanju rusko-brltanskih interesov v Aziji se id več govorilo.
Prošti mesec se je pa to vprašanje na irctvo iKzživilo in sicer v zelo akutnem Stadiju. Ure za Afganistan, svobodno državo, ki leži med britansko Indlijo in ruskim azijskim ozemljem. Britanci kakor tudi Rusi skušajo dobiti nadvlado v tej napol divji državi, katere kralj, imenovati emir, uprav mrzlično naglo skuša svoje prelrivalce civllilairatL
Prod neka i meseci je bilo na aigausko-Imlijskl meji več Angležev umorjenih In radi tega se je pisalo, da jc Anglija poslala Afga-nkslamt nekak ultimatum, Iti ne zahteva samo, da se morilci poiščejo in kaznujejo, temveč tudi, da Afganistan pretrga vse zveze s sovjetsko Rusijo. Kakor sc je pozneje zvedelo, ta angleška nota ni bila stavljena v obliki ultimata.
Gospod Čičerki, sovjetski zunanji »koini-sata (lK> evropsko bi rekli: minister) je v razgovoru z nekim angleškim časnikarjem kritiziral britansko postojianje uaprani Rusiji in predvsem la>rd Cur/onovo zadržanje v tej zadevi. Gosimd Cičerin je mnenja, da skuša Lord Curzon uničili svobodo Afganistana, kakor je uničil nevtralnost morske ožfne Straits Settments, kjer da v Singapurju graditi ogromno vojno luko. »In vendar sta bila,« tako je dejal g. Cičerin, »svobodni Afganistan in nevtralni Straits dve zapreki, ki Jih je postavila stara angleška politika za So, da se onemogoči anglo-ruski spopad.«
Iz vznetnirjamja angleškega časopisja v zadnjih mesecih je razvidno, da pripisujejo prodiranju ruskega upliva v Afganistanu veliko važnost.
»The Manchester Guardian« ikonstatira: Sovjetska Rusija jo čudno podobna stari Rusiji v svojem pritisku proti vzhodu.
Ko je bil afgamskl poslanik v Moskvi sprejet od ruske vlade, je med drugim dejal: »Afganska vlada je sklenila pogodbo s Sovjetsko Rusijo, prodno je to storila z Anglijo, vkljub napadom zadnje, ki je skušala onemogočiti sporazum med Afganistanom in Sovjetsko Republiko. Današnji odnošajl med tema dvema državama, diplomatski, kakor tudi drugi, so izredno stalni In afganska vlada jih nikakor ne misli prekiniti.«
Anglija Je sovražnica Sovjetske Rusije ne samo radi tega, ker vladajo v Rusiji komunist*, temveč nie sovraštvo }e mnogo sta-
rejše. Cim bolj je Rusija slaba, tem dalje času bo trajal britanski upliv v Aziji. Zato je tudi Anglija rade volje podpirala, vse pro-tirevolucijanarue upade v Rusijo (Denikin, Kolčak, Wrangel, itd.) ki so bili financirani in oboroženi od Anglije in Lrancije.
Francija je imela pri vsem tem predvsem denarne interese, kajti upala je, da ji bo nova, nesovjetska Rusija priznala in plačala predvojna posojila, ki jih ji Rusija dolguje m ki znašajo 900 milijonov angleških funtov. Politična Francija nikakor ni zalnteresovana v Rusiji, kajti nje ostali interesni krogi se nikjer, niti v Evropi, m d kje izven Evrope ne dotikajo.
Kako se razvijajo dogodki v Afganistanu, jo težko določiti, novice, ki prihajajo od te oddaljene in osamljene dežele, ki leži daleč sredi A /kje, so ali angleško alt pa sovjetsko-rusko pobarvane, tako da natančna ugotovitev rusko-britanskoga konflikti na tej točki ni lahka.
Tedenske vesti.
- Deputacija belokranjskih kmetov v Beogradu. V nedeljo 20. t. m. je predstavil min. n. r. dr. Niko Zupanič ministru Srškiuu deputacijo belokranjskih kmetov, tet se je prišla pritožiti radi neracijonelnega sekat j a buk<»-v4h gozdov s strani gotovih zagrebških in dustrijadčev. Dr. Zupanič jo pojasnil g. ministru, koliko zaslužijo ti izkoriščevalci gozdov na škodo države ter na škodo kllmatičnih in gospodarskih interesov. Med beHokranj-skimi kmeti so bili tudi Bojanci, t. j. Srbi, ki so so pro.1 400 leti priselili iz Bosne. G. minister je obljubil svojo )>omoč.
Za iom) študentskega Rad. kluba »Slovenski Jug« so darovali: g. Inž. Wltold Blskuipskl, ravnatell rudnika v Kočevlu 100 Din. In g. Fran Kotnik, tovarnar, 100 Din. Uprava kluba se darovalcem najtoplcle zahvaljule.
— Akcija proti draginji. Iz B^igrada ix>ro-čajo. da bo itnančnl minister dr. Milan Stnjudluo-vlč sporazumno z mlnistroih za socijalno politiko dr. Pelešern izdelal stroge odtedbe Za pobijanje draginje. Naše uradništvo in drngl trpeči stoji bodu brezdvomm) z veseljem pozduavi.l to odredbo. s katero hoće vlada doseči primerno znižanje cen, kar bi sc bilo moralo že. davno zgoditi, saj se je Stanje naše valute žb davno stabiliziralo in ni nobenega pravega vzroka, da bi morale cene življenjskim potrebščinam ostati ravno tuko visoke, kakor so bile za časa, ko je naš dinar vsled brezglave finančne politike demokratskega ministra padal vedno nižje.
— Odmera predujmov državnim uradnikom. Generalna direkcija državnega računovodstva Je odločila, da je pri odmeri predujmov smatrati z.a višje uradnike vse uradnike od vštetega VII. čl-novttega razreda navzgor, ostale pa za nižje.
— Vozne olajšave na železnici. Prometno ministrstvo je odredilo, da se smelo olajšave za vožnlo članov posameznih društev v svrho udeležbe na občnih zborih dovoliti samo enkrat v letu.
Žalostni pojavi Naši javnosti je znano, da hočejo slovenski demokrati zanesti strankarsko politiko tudi v razna kulturna društva. V tem so popolnoma podobni radičevcem in drugim hrvatskim separatistom, ki vprizarjajo razkole predvsem v sokolskih društvih. Dočlm le pri radičev-cih to kolikor toliko razumljivo, ne more biti to razumljivo pri naših demokratih, ki so do zadnjega »propagirali« državno misel, katere najodličnejši nepolitični z.astopnik je ravno jugoslovenski Sokol. Da vodi demokrate pri nllhovem razdiralnem delu edinole strankarska zaslepljenost, ni treba poudarjati.
— Eksistenčni minimum S0U0 Dlu. Finančni odbor je zvišal za Slovenit* in Dalmacijo eksistenčni minimum na 5000 Din.
— Prehrana pasivnih krajev. Ministrstvo za agrarno reformo je nabavilo v Vojvodini večje količine žita za prehrano pasivnih krajev.
— Preselitev državne protezne delavnice. Te dni se preseli državna protezna delavnica v Ljubljani le svojih sedanjih prostorov v Aškerčevi ulici v nove prostore v šentpeterskl vojašnici.
~ Nov dnevnik v Beogradu. V kratkem i»r(-čne Uhajati v Beogradu dnevnik »Beograd«.
— Podružnico Protltuberkulozne lige so ustanovili v St. Jurju ob južni železnici.
— Po devetih letih se je vrnil iz vojnega ujetništva železničar Josip Kovač iz Subotice, ki pravi, da jc na Kitajskem še okoli 5000 avstro-ogrških ujetnikov, rned njimi okoli 4000 Jugoslovanov.
— Huda kazen. V Subotici Je živel neki St-mon Uugerlelder kot zastopnik neko veitke dunajsko tvrdke katero je zalagal z jajci in drugimi živili, poleg tega pa je trgoval •/ devizami in valuto. Finančno ministrstvo ga je kaznovalo s JOO tisoč dinarji globe in na 10.000 Din za stroške n|c-govega izgona v Avstrijo.
- Morilec Paskijevlč jo bit kot mladoleten obsojen na deset tet ječe in na povračilo: ženi umorjenega Jeličiča 25.000 Din, pogrebne stroške 1500 Din. njenemu odvetniku 11.000 Din, ženi umorjenega Kanajeta 25.000 Din, njenemu prvemu otroku 25.000 Din, drugemu otroku 25.000 Dlu, odškodnina za oropani denar po 75.000 Din, njenemu zastopniku 11.000 Din in sodne takse po 400 Din. Državno pravdulštvo pa ic uvedlo prott njemu So kazensko postopanje radi zločina trbre-kovanja ker je dtdžH Thierrjrja soudeležbe pri umoru.
.	— Živ v ognju. Te dni se jo zgiKiiia v bao-
grajskpm gledališču strašna nesreča. V centralni kurilnici je bil zaiioslen .0)1 otet Nikolaj Mačklč, ki ie trpel na padavici. Med deAom ga jo večkrat napadlo, toda kljub temu so ga pustili na svojem mestu. Minuli petek opoldne pa ic slišal gledališki ekonom iz kurilnice strašen krik. Ko je prihitel v klet, je smrdelo povsod po sežganem mesu in tkaninah. Prišli so še drugi in videli nesrečnega Mačklča, ki le ležal v peči na ognju in s# živ iHjkol. Potegnili so ga Iz pečk toda par ur nato |e mart v bolnišnici v groznih mukah.
Dopisi.
— Laško. Krajevna organizacija JDS v Laškem išče backe in Mine. Te dni rar/.naš* po trgu neki fant polo, kjer sem videl napisanih 36 imen. Smejati sem se moral, kotfa vse štejejo demokrati mod svoje ljudi, ker videl sem napisana Imena klerikalcev, Nemcev in radikalov. Naši so polo seveda, odklonili. Zbirali so ob tej priliki milodare po 5 Din pa so lwe malo nabrali. Je pač težko* da piskajo laški demokrati s svojo flavto na zadnji luknjici Užalil nas je odkrito rečeno iz Laškega neki dopis, ko hvalijo in povzdJgavajo nekega Geiselreiter, ki sc je « njihove vrste poslovil. Ta gospod je bil v Laškem pravi tenorist in brezsrčni paša za pivovarniške delavce, ki so si vsi hvaležno oddahnili ob slovesu. Gospodje demokrati; ob času take Vaše jercniijade v kakršni ste sedaj, nimamo za Vas drugega loka, kot usmiljeni: Bog Vam pomagaj!
Socijalni vestnik.
» Mednarodni kongres za soclialno politik«
se vrši meseca septembra v Pragi in sicer na povabilo češkoslovaške vlade.
s 1u]l delavci v Kumunijl ne dobijo dela, ker je dovolj domačih. Kdor bi hotel v Rumunljo, nai sl preje preskrbi pravilno delavsko pogodbo.
s Število brezposelnih v Nemčiji je znašalo koncem minulega tedna nad 3 milijone.
g Češkoslovaška plačuje dolgove. Koncem decembra je plačala Češkoslovaška svoj zadnji obrok angleškega dolga v znesku 500.000 funtov.
g Produkcija »ladkoja v Češkoslovaški bo po dosedanjih podatkih večla nego se je računalo. Nai več sladkorja se je izvozilo po Labi v Hamburg.
g Vljesnik »Zagrebačkog Zbora«. Prhnili smo drugi broj ove propagandističke smotre Zagrebačkog Zbora sa slijedećim sadržajem: Dr. Val-domar Lunaček: »Pitanje Kapitala u našoj indiH striji«. A. Vodvfka: »Država 1 privreda«. Dr. G. D.: O važnosti iZagrebačkog Zbora«. Dr. Slin. Bukvić: »Tehnika i ekonomija reklame«. — Naša taninska Industrija. — Sajmovi I izložbe. — Vijesti. »Zagrebačkog Zbora«. Smotru Izdale 1 uredjuj« propagandistički odio ZZ. Tiska sc u 20 hiljada primjeraka, I badava razašllje po djetoj državi.
Pokret Narodne radikalne stranke.
Radikalom ljubljanske	;
in mariborske oblasti, j
V /adujeiri času so opaža v ljubljanski In, v manjši meri, v mariborski oblasti ne- : opravičeno in škodljivo nesoglasje v vr- , stali pristašev Narodne radikalne stranke, j Z ene strani organizira Akcijski odbor, —
V VKH O
na občni z5x>r luajevnic mestne organi-•■u-iio ] Narodne radikalne stranke Kočevje.
V smislu člena 58 statutov Narodne radikalne stranke je sklenil krajevni mestni odbor NRS Kočevje na svoji seji doe 19. jar nuarja 1924, da se vrši občni zbor krajevne mestne organizacije NRS Kočevje Uiie 26. januarju 1921 alt H. nri zvečer
ki je pooblaščen za pripravljalno delo v s vrbo ustanovitve strankinih organizacij v vseh po statutih predvidenih Instancah,
* druge strani pa »Glavno tajništvo«, ka- ! terega ustanovitev ul dobila potrebne sankcije Glavnega odbora — strankine pristaše odvojeno in v medsebojnem pobijanju, pri čemer se poslužuje često brez vednosti in odobrenja avtoritete Glavnega odbora. Da se temu napravi konec Ja da se privede organizacija stranko v ljubljanski in mariborski oblasti na pravilno pot, naznanja Glavni odbor Narodne radikalne stranke strankinim pristašem v ljubljanski in mariborski oblasti sledeče:
1.	Edino Akcijski odbor v Ljubljani je pooblaščen, da čim preje Izvede organizacijo Narodne radikalno stranke v ljubljanski in mariborski oblast).
2.	Da ima ta odbor po formiranju oblastnih odborov likvidirati, ker preneha šele s tem njegova funkcija.
3.	Glavno tajništvo kot tako ni priznano in ne pooblaščeno za kakršnokoli akcijo.
4.	Glavni odbor je za sedaj v zvezi samo z že izvedenimi organizacijami z Akcijskim odborom.
Obenem nalaga Glavni odbor vsem strankinim organizacijam v ljubljanski lu mariborski oblasti dolžnost, da mu čim preje pošljejo, v kolikor tega še niso storili, poročila o svojem formiranju z označbo sreza in oblasti, h kateri pripadajo.
V	Beogradu, 1. jan. 1924.
Za Glavni odbor Narodne radikalne stranke Dr. Voj. .Janič,
Sprejemanje članov.
V	smislu čl. 5 strankinih statutov poziv-Ijcmo vse krajevne radikalne odbore v ljubljanski in mariborski oblasti, da na svoji prvi seji sprejmejo sklep o sprejetju onih članov, ki so se prijavili dotičnemu odboru in so podpisali izjavo o vstopu v stranko.
Prepis zapisnika o sprejetju članov morajo poslati vsi odbori Glavnemu odboru v Beogradu, in sicer potom akcijskega odbora v Ljubljani, odnosno potom okrožnega radikalnega odbora v Mariboru. Poleg prepisa zapisnika je treba poslati tudi točen popis članov.
Glavni odbor mora vse sklepe krajevnih radikalnih odborov v smislu točke II. 5 čl. strankinih statutov odobriti, nakar se bodo imena onih članov, ki so bili sprejeti, objavila v strankinem organu na podlagi podpisov strankinih statutov.
Prosimo vse predsednike krajevnih radikalnih odborov, da izvršijo to čimpreje.
Istočasno pozivamo vse krajevne in srez-kc radikalne odbore, da se preskrbijo z obrazci A in B, ki jih morajo točno izpolniti in takoj poslati Glavnemu odboru v Beograd potom Akcijskega odbora v Ljubljani, odnosno potom okrožnega radikalnega odbora v Mariboru.
V	Ljubljani, 7. jan. 1924.
Za Akcijski odbor:
Dr. Niko Zupanič, 1. r., predsednik.
Ljubo D. Jurkovič. 1. r.. tajnik.
v veliki dvorani bolela »T r s t« v Kočevju s sledečim
• DNEVNIM REDOM:
1.	Pozdrav, predsedstva.
2.	Referat o zima ujem in notranjem političnem položaju ter o smernicah roliiike NRS (Dr. Sajovic).
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo tajnika s predlog«.
5.	Poročilo revizorjev.
6.	Prijava, sprejem in publikacija elanov mestne organizacije NRS Kočevje.
7.	Volitev novega mllr n i-rfc^oc organizacije.
8.	Slučajnosti).
K točkama l. in J. dnevnega reda imajo dostop tudi elani, ki se izkažejo z vstopnico predsedstva krajevnega odbora, katera sc Jtrn na željo izroči. Prijave članov za vstopnice se sprejemajo do 36. Januarja I'>24 opoldne.
j Iz naroda za narod!
Za kraje\’ni mestni otfttor narmlnc radikalne ! stranke Kočevje:
Tajnik:	Predsednik:
Prano Krainer.	Ur. Ivan Sajovic.
— Srezki odbor NRS v Doijni Lendavi je
imd 13. t. m. svoje prvo zborovanje, ki ga je otvorit predsednik g. Josip Kiraly. Podal je obširno poročilo o velikem uspehu NRS v Ptekmurju. Pri volitvah so bili izvoljeni enoglasno: predsednik Josip Kira:ly, rvodpred-sednik Marko Roj, tajnik Ljudevit Halos.
Organizacija NRS v Zagrebu.
Demokratsko časopisje silno rudo poroča izmišljene vesti o prepirih v nasprotnih strankah. To demokratsko pisanje irna dva namena: prvič hočejo demokrati odvrniti s tem pozornost od mnogoštevilnih korupcijskih afer, ki so sc pokazale v pravi luči šele potem, ko so morah iz vlade, drugič pa hočejo s tem vplivati na posameznike v svrho ojačanja svojih vrst. Posebno pa Jim leži na srcu Narodna radikalna stranka, kateri so se tako ponujali in s katero so hoteli za vsako ceno stopiti v koalicijo.
Zadnje čase piišejo predvsem o nekom razdoru v organizaciji NRS v Zagrebu. Da bi naša javnost zvedela resnico, je poselil naš dopisnik predsednika zagrebške organizacije NRS g. Ivana Frančiča - Požežanina, ki je Izjavil sledeče:
O kakem nesoglasju v organizaciji no more biti govora. Naša organizacija v Zagrebu ima nad 800 članov, od katerih jo okoli 600 Hrvatov. Ker je v organizaciji velika večina Hrvatov, je bil Glavni odbor NRS mišljenja, da mora biti v Zagrebu predsednik organizacije Hrvat. Zato se je na letni skupščini 30. decembra izvolil nov odbor, ki ga je enoglasno predlagal akcijski odbor. Proti je glasoval samo en član. Zagrebška organizacija NRS je v svoji notranjosti edinstvena In dela sedaj v glavnem na organizaciji razdelitve na okraje, ker voli Zagreb na | podlagi volilnega zakona dva narodna poslanca.
Kut sicer tiče ojačen ja stranke, se opažu ravno v zadnjem ča»u velik napredek zlasti v Primorju, kjer so se ustanovilo številne nove organizacije med tamkajšnjimi Hrvati. Radikalni tednik »Odjek«, katerega jo Izšlo do sedaj samo še 5 številk, se je tako razširil, da je trebi zvišati njegovo naklado. Najvažnejše je, da ravno v zadnjem času vstopajo v radikalne organizacije predvsem neodvisni elementi,
Iz našega časopisja.
Neodrešeni bratje.
»Vreme« (Heograd); Res je, na je oslakj mnogo naših bratov še neosvobojuiih. Ali sr* mar oni včeraj bili svoIkhIiu in so izgubili svojo svobodo? Ati ne trdi Radič in njegovi pristaši, da so Hrvati in Slovenci samo /.amoniak verige in da »o mestu* Dunaja hi Fešte dobili ua vrat Beograd? Zakai se potem upirajo? Su/.nnst je jmivscrI enaka, toda oni naši bratje, kt ne mislilo z Radičem, vedo, da jih nismo mogli osvoboditi In gotovo ue bodo zahtevati, da težemu mi svobodni radi njih v grob. Kakor so do sedaj ohmnili svojo narodi«* tradicijo, tako jo bodo tudi v bodoče. Vko jo Izgubijo, bi fo pomenili), da so slabi in da jim tudi nri ne moremo več pomagati.
Država in ljudstvo.
Zastava« (Novi Sad): Država potrebuje resne državljane, dobre delavce, palriotično prebivalstvo* a vse to ustvarja politika; to je skrb z« sphvšne zadeve. Ljudstvo mora vedeti, kam gro denar, zakaj; se dela itd. To pa more samo tedaj, ako se zanima za javno življenje. V interesu države je. da ljudstvo kar največ sodeluje prt del* /.ase, za svoje družine, občine in državo. Ako M videli državo In v tei sebe, potem bi hbn *a vse boljšo stanje.
Razmere ua Hrvatskeiu.
»Stra/a« (Osiiekl:	Pri nas ua Hrvatske«
vlada popotna svoboda. Naše gospodarsko lienie irguldju one ostrine, ki so jh izbrusili rund naši separatisti in plemenski zagrizene!. Hrvatska, oziroma nekateri Hrvati bolehajo danes na politični, upraVnl la kulturni abstinenci, dočtm m stare generacije popolnoma i/.iimne.
Odrešilna ideja.
'Odjek« (Zagreb): Vsak vptjo iu ječi, ko mu gr« za življenje. Tudi naši nasprotniki vpijejo, ker umirajo. Umrli pa bodo v trenutku, ko naS narod spozna resnico, da mu je radikalna stranka pravi prijatelj, da ic v resnici ljudska in da iskreno želi njegov blagor. Zato nas ne sme vznemirjati krik in vik umirajočih demagogov ht nas ne sme ovirati na pravi poti. na poti ideje, ki je prinesla našim bratom Srtxnu stvarne uspehe in ki je dala osnovno misel in ustvarila podlago z* naše osvobojenjc in ujedinjenje, a to je radikalna stranka.
IZJAVA.
Podpisani Franc Plohl, oskrbnik v Marij* G ml it izjavljam v ozirom na dopis k Hrastnika, objavljen v štev. 4. Štefanovičevoga Radikala to-le:
Dne 6. januarja 1924. sem bil kot zastopnik organizacije Laško, Hudcjame in Jur-klošter v Hrastniku na seji srezkega odbora Laško.
1.	NI se sklepajo pozdravljati taktiko Etuda Stefanoviča, nasprotno se jo pa pozdravljala taktika akcijskega odbora.
2.	Ni se sklenilo propagirati razširjanje Radikala, ampak sklenilo sc je agitirati za razširjanje Radlkailskega Glasnika.
Laško, dno 22. januarja 1924.
Franc Plohl.
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasniku!
Gospodarstvo.
Početek borza.
Ime borza izvajalo od trga »đes bause« ati »de bourse« v Briigga. Borza pravzaprav ni nič drugega, kakor kraj, kjer se sestajajo kupci in prodajalci takozvanih zamenljivih stvari. Te stvari so n. pr. žito, vino, les itđ., blago, kl individualno ne igra vloge, ampak pri katerem gre ie za kvantiteto in kvaliteto.
2e v starih časih so se shajali trgovci in konzumenti na določenih krajih. Tam se je prodajalo in kupovalo na debelo in drobno. Iz tega so se polagoma razvili veliki semnji, ki so se v posebni meri razširili posebno po vojni. Na semnjih so prodajali in kupovali blago, ki se je tamkaj tudi nahajalo. Spočetka se je prodajalo le ono, kar je bilo na semnju, pozneje pa je prodajalec pripeljal s seboj na semenj samo vzorce In je prodajal blago, ki Je odgovarjalo vzorcu na semnju, ki pa ga je dobavil kupcu šele kasneje.
Na borzah pa se ne prodaja blago, ki bi bilo tamkaj nameščeno v celoti ali v vzorcu. Ravno to pa tudi razlikuje borzo od semnja, kajti blaga, ki se kupuje In predaja na borzi, tam sploh ni. Pač pa veljajo za vsako blago gotovi tipi, tako da je tudi borzno blago do-točeno.
Bočim posečajo semnje poleg trgovcev v velikem številu tudi konzumenti. Sicer pa se na borzah ne trguje samo z gotovim blagom, temveč tudi z valutami, devizami, akcijami itd.
Prve začetke nekaterih Itorz (kot krajev za kupčevanje z zamenljivim blagom) je opaziti že pri Babiloncih, Asircih, Egipčanih to Feničanih. Tudi sestanki rimskih menjalcev (argentarci) so imeli značaj nekake borze, seveda v najprimitivnejšem smislu.
Prva mednarodna svetovna borza je bila »tvorjena v Anhverpnu. Tu so se shajali trgovci iz Francije, Anglije, Italije itd, in to v zelo obilnem številu. Zato se je tudi ta borza hitro razvijala.
Borzni pregled
12. do 24. januarja.
Kakor smo predvidevali že v zadnjem pregledu, }e izboljšani zunanje politični položaj naše države zelo povoljno vplival na naš dinar, ki se |e močno učvrstil. Konferenca Male antante je dosegla lepe uspehe, ki so zelo ugodno vplivali tudi na češkoslovaško krono; celo romunski lej Je nekoliko oživel radi predstojeće ureditve romunskih zunanjepolitičnih vprašanj.
S konferenco Male antante se ie pečalo vse svetovno časopisje; komentarji so bili mnogokrat netočni in celo naravnost zlagani. Vendar je potovanje dr. Beneša v Pariš In London paraliziralo vse te tendencijozne vesti, ki radi tega niso Ikodovale niti češkoslovaški kroni niti našemu flnnrju.
V šc večii meri pa je vplival na dinar sporazum z Italijo. Razpoloženje le postalo žlvah-lejše tako med domačimi gospodarskimi krogi tak or tudi v inozemstvu. Sporazum pa je vplival flno ugodno tudi na liro, ki se je zelo učvrstila.
Vsi ti zunanjepolitični dogodki so ustvarili zanesljivo situacijo, pumirienjc, ki sc Izraža zlasti v borznilt tečajih. Dinar se je povzpel in obdržal na 6.65 v Curihu; zaznamoval je celo 6.70. Tudi v Trstu se je dinar dvignil od 25.55 na 26.20 in celo 26.42. Napredoval pa je tudi v Pragi, Budimpešti (od 322 na 344), Dunaju (od 800 na 816) in Parizu. V Londonu in New Vorku se je dinar »početka močno dvignil, potem pa je sledila reakcija vendar se je obdržal na višji točki, kakor Je bil začetkom poročane dobe.
Na domačih borzah prevladuje Izdaten optimizem Blaga je vedno dovolj, kupd pa so zelo previdni, ker pričakujejo nadaljnega učvrščenja dinaria. Kakor vse kaže (tudi naš izvoz zopet narašča), se bodo pričakovanja tud) Izpolnila.
Produkcija olja v aaši državi.
Največ olja se proizvi-a v Dalmaciji, kjer je po statističnih podatkih okoli 4,000.000 oljk, raztresenih v prostoru od 4800 hektariev Vsako drevo daje povprečno na lete okoli 1300 kg olja. Srednje dobra letina v Dalmaciji daje okoli pet milijonov kilogramov ©'la. Kraji v Cini gori, kjer rastejo oljke, zaostajajo Uede proizvajanja olja daleč za Dalmacijo. Črna gora daje letno okoli 1,000.000 kg olja. Pred vonj je proizvajalo v črni gori nad 3,000.000 kc olia, od katerega se le izvozilo v inozemstvo okoli 350.000 kg. Naše olje je kvalitativno odlično, toda na naših tržiščih se ne prodaja v zadostni meit zato, ker naši konzumenti kupujejo predvsem olje, ki Je brez vsake dišave.
V	Južni Srbi)' se proizvaja olje večinoma iz makovega semena in sicer v brega trškem, skop-Ijanskem, tikveškem in kumanovskem okrožju. Kvaliteta ie dobra.
V	Vojvodini proizvajajo olje iz repnega semena. Imajo tudi več tova n za predelavo m prešanje olja. Tovarne so v Vet Bečkereku, Vrbasu, Kikindi in Sombora. Tudi na Hrvatskem in v Slavoniji se proizvaja olje iz repnega semena toda v manjši množini.
V	Sloveniji se proizvaja laneno olje v zelo veliki množini, ki se izvaža v inozemstvo, kjer je na zelo dobrem glasu.
Merodajni industrijski iUori so prepričani, da se bo industrija z oljem v naši državi zelo razvila in da bo dosegla ve ike uspehe.
g Češkoslovaška kupuje naš tobak. Naša monopolna uprava le sklenila s češkoslovaško dogovor glede prodale 206.000 kg makedonskega tobaka iz ljubljanske zaloge.
g Naš promet. Prometni minister dr. Dragutin Kojič je izjavil, da se ko njegov delovni program osredotočil v slavnem za izboljšanje in napredek našega prometa. Predvsem se morajo popraviti stare železniške proge, ki se med in po vojni sploh niso popravljale. To so večinoma proge, ki služijo že skoraj 50 let. Dolžina teh prog znaša okoli 900 km. Začete proge se morajo dovršiti in zgraditi sc morajo še marsikatere nove, ki naj bi jih zgradila privatna podjetja. Železniška uprava v posameznih pokrajinah se mora zenačiti.
g Jesenska setev. Izgledi za jesensko setev v naši državi so zelo dobri. V Srbiji je posejana 75% večja površina kakor lani na Hrvatskem 25%, v Bosni 20. V Bački 10%, v Sloveniji in Dalmaciji pa je ostala posejana površina ista. Do sedaj je bilo povsod dovolj potrebne vlage.
g Uvoz vinska trt«. Generalna direkcija carin je izdala stroge naredbe carinarnicam da oproščajo uvoz vinske trte v našo državo vseh državnih in občinskih dajatev. Odobrenje za svoboden uvoz vinske trte daje samo ministrstvo za poljedelstvo. Uvoz vinske trte, ki ne uspeva pri nas, ni dovoljen.
g Produkcija fosforja. V naši državi je več tovarn za vžigalice, ki uvažajo fosfor. Ker so pri nas dane možnosti, za proizvodnjo fosforja v Sr-bi i in Bosni, namerava trgovinsko ministrstvo ob priliki podelitve koncesij za izkoriščanje Vodnih sli podeliti tudi eno koncesijo za ustanovitev tvonice za predelavo fosforja. Uvoz fosforja v našo državo znaša letno do 15.000 kg.
g Zadruge v naši državi. V naši državi je 5000 raznih zadrug s 60.000 člani. Polovica zadrug pripada zvezi zemljoradnikov, ostale pa so kreditne in produktivne zadruge.
g Nova tovarna vagonov. Ministrstvo za trgovino in Industrijo Je dovolilo subotiški tovarni uFerrum« zgraditev tovarne za Izdelovanje in popravljanje vagonov v Novem Sadu. To bo četrta tovarna vagonov v naši državi.
g Trgovina z jajci- Minuli teden so plačevali za Izvozno blago povprečno po 2.55 Din komad. Zaključki so bili razmeroma majhni ker se pričakuje znižanje cen.
g Šola za optične potrebščin«. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo ustanovitev šole za privatne in vojaške optične potrebščine.
g Vzorčni velesejm v Beogradu. Poietl sc vrši v Beogradu prvi vzorčni velesejm.
g Produkcija alkohola. V naši državi Je 7 velikih in 70 manjših alkoholnih tovarn, ki produciralo skupno 270.000 hi. Alkohol se producira večnoma iz koruze, krompirja in sladkorne pese. Največ tovarn le na Hrvatskem. Večji del produkcije se porabi doma.
g Število koz v naši državi Je znašalo lani 1,681.219 komadov v letu 1922 pa 1,728408.
g Tovarno za margarino. Neki nemški konzorcij tovarn za margarino namerava zgraditi v naši državi več tovarn. Na)večja tovarna za margarino nai bi bila v Sloveniji.
g Prvo kmetijsko šolo v Črn Igor! »stanovi generalno ravnateljstvo državnih posestev v Topolovcu pri Baru. ki je bil preje last črnogorskega kralja Nikite.
g Carinski dohodki so lani znašali 1.698,554.309 Din napram 1.143,434.878 Dio V letu 1922.
g Francoski Irank. Finančna komisija francoske zbornice je sprejela v$e vladine odredbe glede sanacije franka. Hitri ukrepi vlade In parlamenta bodo gotovo zopet okrepili francosko valuto.
g Nemška marka. Odbor Izvedencev namerava teme lito proučiti stanje nemških železnic, katerih dohodke bo uporabil za stabilizacij marke.
g Trgovinska pogodba med češkoslovaško ia Italijo je bila podpisana 20. t. m. v Rimu.
g Lanska žetev v Bolgarski. Lani so pridelali ▼ Bolgarski 1.324 150 ton žita napram 1,102.500 tonam v L 1922 Pred vojno je Izvozila Bolgarska okoli ene četrtine žita. Sladkorne repe so pridelali lani 35.000 vagonov.
g Draginja na Poljskem se Jc tekom prvih dveh tednov tega meseca povečala za 103.65%.
sRadikalski Glasnik« jo gkudlo vseh onih, ki sltiži'o resnici, iščejo pravico ta Ljubijo svoj narod.
Kako se doseže visoka starost?
Kot posebni ponos moderne higijene le smatrati napredek, da se je posrečilo dodati človeški življenskl dnbi precejšno število let in s tem po-dal.šatl naše življenje. »Povprečni« človek živi dandanes 10 do 15 iet več, kot pa njegov stari oče. Toda ta statistika zanima posameznika samo v toliko, če ima kot poprečni človek sam zase tudi izglede, da si lahko podaljša žlvl enje. V tp svrho je potreben gotov trening, ki ga predlaga neki angleški zdravnik v svojem »navodilu kako postanemo stari 70 let«. Njegova Izvajanja gredo iz stališča statistike poklicev, ki povdarjato pri gotovih poklicih dolgo življenje. Med tiste, ki lahko gojilo nado, da postanejo Metuzatemk prišteva duhovnike, vrnarje, izdelovalce mila. Sploh vse, ki se veliko gibljejo v prosti naravi in se-ukvarjajo z lažjim delom. Ti srečni Ima!© 60 odstotkov več izgleda si podaljšati življenje in doseči visrko starost; 50 odstotkov manj izgleda pa livarji cina, kovinski delavci, prodaialcl življcn. sklli potrebščin, krošnjarji in druge Na'boll važna za dolgo življenje je dobra konstltueia. Ta pa ne leži v velikosti ali pa v obsegu dotične osebnosti Popolnoma nepravilno so pred kratkim zaznamovali debeluhe v Ameriki za »smrtne kandidate«. »Debeli ljudje,« pravi dotični zdravnik, »Imalo po mojem mnenju ravno toliko Izgleda si podal šati življenje, kot pa suhci. Če pa mož ali žena v svojih srednjih letih nenadoma edebcli, ne izhaja to deheluštvo iz telesne konstitnci'-e, ampak ie samo znak slabega kroženja krvi. Taka debelost )e navadno v zvezi s kratko sapo in splošno zaspanostjo. Toda celo v takih slučajih nam ni treba črno gledati v bodočnost. Če laki ljudje skrbijo, da si s telovadbo razširjajo prsni koš in dovajalo krvi več kisika, postanejo v velikih slučajih lahko zopet suhi, kot so bili poprej.. Potem lahko zopet upajo, da sl ohranijo dblgo življenje. Pomanjkanje telesnih vaj ic pri ženskah bolj pogosfo kot pri moških. Ako bi bila telesna’ delavnost predpogoj dolgega življenja, p^tetn bi imeli veliko več vdovcev, kot pa vdov. Toda v tem slučaju Je ravno narobe. Možje žlvth) povprečno man) časa kot pa ženske, ker sp boli Izpostavljenim življenskim nevarnostim. Leta 1922 je umrlo na Angleškem na 1000 moških 13, žensk pa samo 11. Iz tega vzroka živijo tudi poročene žene dali česa kot pa neporočene. Zakon tn materinstvo skriva posebne nevarnosti, ki so pi vSled zdravniške umetnosti manjše, kot so blh? v pre šn.ih časih. Omožena žena, ki živi večinoma doma med štirimi stenami, Je manj izpostavljena piehlajcnju In drugim zlom, ki jih nudi življenje v boju za obstoj. Oženjen mož ima sl er več e boje z življenjem kot pa samec, toda prednosti zakona prekašajo vse slabe posledice, ki Uh toia vslcd iivljensklli naporov. Zena in družina mn dajejo vedno novo vzpodbudo, da porabfa svoje moči; In to pomore veliko k dolgemu življenju.
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: tvan Podržaj. Odg. urednik:	Ivo Kisovec.
Tiska »Zvezna tiskarna*.
Nov Sherlock Holmesov doživljaj.
A. Conan Doyle: Hudiževa noga.
(h angleščine prevet P. V. B.)
Kadarkoli sem hotel Javit znamenit dogodek ali zanimiv doživljaj iz časa mojega intimnega prijateljstva z g. Sherlockom Holmesom, sem zadel na velike ovire, kajti silno jo sovražil javnost. Ta temačni in cinični duh se je vodno z grozo odvračal od ploskanja množice.
Zato sem se silno začudil, ko sem proSH torek prelci od njega telegram — kadar je le mogoče, namreč pošilja telegrame mesto pisem — ki se je glasil: »Zakaj ne bi napisal strašne cornwalliskc afere, najbolj grozne v mojem življenju?« Predno da drugi telegram ne prekliče prvega, hočem naglo potekati v svojih zapiskih natančne beležke o tej zadevi in jih razložiti svojim čitateljem.
Stvar se je dogodila pred nekaj leti spomladi. Krepko Holmcsovo telo je b lo radi preutrudijlvega in neprestanega dela tako izmučeno, da mu je meseca marca doktor Moore Agar Iz ulice Har!ey Street (ki je imel priliko, da so ga prejsravili znamenitemu detektivu v dramatskih okolnostih, ki jih bom še enkrat popisal), zapovedal, da mora trnek pppoiu mir in prenehati z vsakim delovanjem, ako se hoče ogniti katastrofi. In tako sva se znašla, on in jaz, početkom krasnega letnega časa v mali naselbini poleg poidhuškcga zaliva, na zadnjem koncu corn-vvaflltsirega polotoka.
Izreden kraj, ki se je ravno skladal s slabo voljo mojega bolnika. Mala pobeljena hiša jo 8tala na zelenem rtiču. Z okna sva videla na temni polkrog Mounts Bay, ki je bila vedno smrtna past za jadrnice s svojimi vrstami črnih skal in čeri, na katere je butalo valovje in kjer se je pogubilo toliko mornarjev, če veje veter od severa, je ta zaliv v zavetju in vabi ladjo, ki beži pred neurjem, da se umakne v njegovo mirno vodovje; a gorje, če se veter zasuče in začne pihati od jugo-zapada: ladja se iztrga sidru in vihar Jo vrže med pečevje, kjer se razbije srodi pečenega se valovja. Pametni mornar se umika tem pogukonosnim krajem.
7. morske strani dežela ne kaže ničesar privlačnega. Na valoviti rjavi pustinji se dviga tu in tam zvonik in kaže mesto stare vasi. Povsod se nahajajo sledovi zginulega naroda* Jr! «; pasti! za spom'n čudne kamenito spomenike, griče, v katerih sc nahaja mrliški pepel, in čudne jarke, priče predzgodovinskih bojev. Misterij je temačrna privlačnost tega kraja, kjer plava duša pozabljenih narodov v ozračju, sta ugajala mojemu. prijatelju, ki je posvetil velik del svojega časa dolgim izletom in samotnemu premišljevanju v pustinji. Razen tega ga je začel zaminaU stari cornwalliski jezik. Našel je v njem sorodnost s Kaldejskim in menil, da prihaja od Feničanov, ki so trgovali na bregu s kositrom. Nenadoma sva pa bila v mojo velllio nejevoljo in njegovo očito veselje iztrgana iz najinega mirnega življenja in vržena v vrtinec dogodkov, ki niso razburjali samo Cornv/allis, temveč ves zapad Anglije, Precejšno število mojih čitateljev se bo morda spominjalo še dogodka, ki so ga takrat Imenovali »strašno dramo v Cornvvalli-su« in o katerem je imel londonski tisk zelo nejasne pojme. Mnogo let je že tega. Danes Pa hočem odkriti resnico v tej nerazumljivi zadevi.
Dejal Men že, da so po tej deželi raztresene vasico^ ki jih javljajo cerkveni stolpi. Ena najvažnejših, z imenom Tredannick '■VartSBc, je ležala okoli stare, z mahom
obrastie cerkve in imela je kakili uvesto prebivalcev. Župnijski vikar, gospod Round-hay, se Je hvalil, da se spozna v starino-slovju in tako se je Holmes seznanil z njim. Povabili naju je na čaj in tu vsa tudi spoznala nekega gospoda Mortimcrja Tregeuniša, kateremu je dal dve sobi v svoji hiši, s čimur si je povečal svoje skromne dohodke. Bil je razen tega samec in ker je tako imel preveliko stanovanje, mu je ta ureditev osebno ugajala, čeprav ni imel nič skupnega s svojim najemnikom, ki je bil rjav in suh in nosil naočnike in bil tako sključen, da je bil skoraj grbast. Spominjam se, da je med najinim obiskom, medtem ko se je vikar živahno zagovarjal, gospod Mortlmer Tre-gcunis žalostno molčal iu s svojimi raztresenimi očmi menda premišljeval vse kaj drugega.
V torek 16. marca sva Holmes in jaz ravnokar končala svoj zajutrek .n kadila, ko sta vikar in g. Tregeunis nenadoma vstopila v najin mali salon.
— Mr. Holmes, je dejal Rouudhay z razburjenim glasom, po noči se je dogodilo nekaj tragičnega. To je najneverjetnejši, naj-izrednejši dogodek. Previdnost Božja vas je privedda sem, kajti razen vas ni nikogar v Angliji, ki bi nam mogel pomagati.
Nisem ravno s preprijaznim pogledom meril prišleca, toda Holmes jc potegnil pipo iz ust in se vzravnal na sedežu, kot star lovski pes, ki začuje rog. Z roko je pokazal ka-napč in oba obiskovalca sta se vsedla. O. Mortimer Tregeunis se je bolje obvladal kot clergyman, toda roke so se mu tudi tresle in oči so’mu žarele. Bil je razburjen kot vikar.
— Ali hočete vi govoriti, je dejal svojemu .spremljevalcu, ali pa imate raiši. da jaz govorim?
Holmes se je umešal.
— Za karkoli že gre, ker ste vi morali razkriti stvar in je vikar obveščen le iz druge roke, je morda bolje, da govorite vi.
Ogledal sem si oba možaka: clergyma-nova toaleta je kazala, kako se je bil naglo oblekel, med tem ko je bila najemnikova korektna. Presenečenja, ki sta ga kazala vsled enostavne dedukcije mojega prijatelja, me je zelo zabavalo.
— Jaz mislim, da je najbolje, je dejal vikar, če govorim najprej sam; potem se pa lahko odločite, ali boste poslušali potankosti, ki vam jih more dati g. Tregeunis, ali pa se bomo rajši podali na lice mesta te nerazumljive drame. Vedite torej, da je naš prijatelj prebil včerajšnji večer s svojima dvema bratoma, Ocvenom in Georgesom, in s svojo sestro Brcndo v njih hiši v Tredannick Wartha, poleg starega križa, ki se dviga visoko nad planjavo. Zapustil jih jc okrog desete ure v jedilnici. Sedeli so okoli mize, bili so zdravi, prav dobre volje in kvartali. Danes zjutraj jc zgodaj ustal, kot po navadi, in se je sprehajal pred zaiutrekom v smeri proti Tredannick MVartha. Naenkrat pa se je doktor Richards pripeljal za njim in mu povedal, da ga nujno kličejo. Naravno, da je g. Mortimer Tregeunis takoj odšel z doktorjem. Strašen pogled ga je čakal. Njegova dva brata in sestra so še vedno sedeli okoli mize na istih mestih, kjer jih je bil zapustil prejšnji dan. Karte so ležale raztresene pred njimi in sveče so bile dogorele do svečnikov. Toda sestra je ležala sklonjena v svojem naslonjaču in je bila mrtva, oba brata sta pa poleg nje kričala, se smejala in prepevala, bila sta blazna.
Vsi trije, oba brata In mrtva sestra, so imeli1 na obrazu izraz groze, njih poteze so bile ođ strahu naravnost spačene. V hiši je bila samo še ena oseba, gospa Porter, stara kuharica in guvernanta: izrazila sc je, da je celo noč izborno spala in je ni bil motil nikak ropot Ukradenega ni bilo ničesar, v neredu pa tudi prav nič. Nemogoče si je predstavljati, kaj je tako strašno preplašilo žensko, da je od groze umrla in dva krepka možaka, da sta zblaznela. Tak je v kratkem povedan ta položaj. Mr. Holmes. Ce nam ga pomagate razjasniti, boste storili veliko delo.«
Ce sem si domišlial. da sem zadovoljil Holmesa z mirom, ki sva ga bila prišla iskat sem, je bilo samo treba, da sem ga za trenutek pogledal, In spoznati sem mogel na njegovem resnem obličju in namršenih obrvlh, da je bil ves moj up zaman. Molčal je za trenutek, izgubljen v misli na čudno dramo, k', je ravnokar prekinila najin mir.
— Premišljati hočem, je dejal slednjič. Na videz se mi stvar dozdeva precej izredna. AH ste bili tam, g. Roundhay?
— Ne, g. Holmes, ne. Vem samo to, kar ml je povedal g. Tregeunis pri svoji vrnitvi. Sla sva takoj k vam. da vas vprašava za svet
— Kako daleč je do hiše, kjer se je to
zgodilo?
— Podali se bomo vsi skupaj tja. Toda i najprej vam moram staviti nekaj vprašanj, g. Mortimer Tregeunis.
Do sedaj je bil g. Tregeunis molčal. Nisem pa prezrl, da je bila njegova razburjenost čeprav jo je brzdal, mnogo večja, kot vikarjeva. Bil je bled in upadlega lica in preplašeno je strmel v mojega prijatelja. Njegove roke so krčevito stiskale druga drugo, njegove blede ustnice so se tresle med pripovedovanjem o strašni nesreči, ki je zadela njegovo rodbino. Iz njegovih oči je <1 '^la groza, ki jo je bil videt
— Sprašujte me, kar mi je drago, g. Holmes. Zadeva mi je mučna, toda odgovarjal bom odkrito.
— Pripovedujte mi o včerajšnjem večeru.
— Kot vam je že povedal vikar, sem bil večerjal skupaj s svojci. Po končani večerji je moj starejši brat Georges predlagal partijo whista. Ura je biia devet Ob četrt na enajst sem ustal in odšel. Zapustil sem jih v jedilnici, sedeče okoli mize. vse silno vesele.
— Kdo vas je vedel nazaj.
— Nihče. Gospa Porter je že biia šla spat, šel sem torej sam do vrat in jih žanri za seboj. Okno jedilnice je bHo zaprto, toda zastora še niso bili izpustili doli. To jutro ni bilo nič spremenjeno pri vratili niti pri oknu. Nikakega povoda nimam, da bi sumil, da se Je kak tujec bil splazil v hišo, In vendar sta bila moja dva brata še vedno na istem mestu blazna vsled gioze. glava mrtve Brende pa je slonela na ročaju naslonjača. To je bil pogled, ki ga ne bom pozabil nikoli, kakor dolgo bom živel.
— Stvari, ki jih tu razlagate, so v resnici zelo čudne, Je dejal Holmes. Vrag mora imeti svoje prste vmes, da, sam vrag! Kaj se je moglo dogoditi v tej sobi. da sta moja dva brata zblaznela? Ali je mogel človeški vpliv imeti ta uspeh?
— Če jiri. tej stvari niso bili udeleženi
ljudje, potem tudi jaz ne bom ničesar mogel storiti, jc odvrnil Holmes. Treba je pa najprej poskusiti, da se razloži zadeva naravnim potom, predno pridemo do te teorije. Kar se pa tiče vaše osebe. g. Tregeunis, menim, da niste bili v preveč dobrih od noša jih s svojo rodbino, ker ste živeli ločeni od nje.
TTnlie sledi.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 , 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . .	„
„ 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama „
4.	C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi »
5.	F. Milčinski: Frtdolin Žolna, humor. „
6.	Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk, „
7.	Utva: Andersenove pripovedke,
8.	Gaboriau: Akt št. 113, ronian	„
„ 9. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije ,
,10. 1. Albreht : Andrej Ternouc, povest ,11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje ,
, 12. Fr.Milčinski: Mogočni prstan, nat.prav. „
„13. V.M.Garšin:NadežnaNikolajevna,pov. ,
„ 15. E in I. Goncourt: Renče Mauperin, rom. „
('ene *e rjr/umejo brez poštnine.
ZHEZHH	Maripn trg 8 in po uszfc linpprnaL
4-
f
r*	Ifl	»	n	22
a*	12	n	tt	17
tf	20	n	m	26
n	8	n	tt	13
»	16	n	n	23
n	12	n	n	17
H	22	n	tt	28
tt	24	H	tt	30
m	6	n	m	11
	12	n	tt	17
n	12	n	tt	17
n ‘	10	n	rt	15
n	15	n	tt	21
f
f
T
&
-i-
rk-
T
7^
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
STOE WER ^ R E C 0 R D
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana,
Šetenburgova utica štev. 6||.
Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,585,000
		Podružnice:		
Bled		Jesenice		Metković
Cavtat		Korčula		Prevalje
Celje		Kotor		Sarajevo
Dubrovnik		Kranj	mmm	Split
Ercegnovi		Ljubljana		Šibenik
Jelša		Maribor		Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliram zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wlen, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York Cltjt.
BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Vaiparafso, Antofagasta, Punta Arenas,
Puerto Natales, Porvenir.
Praktična darila
so čevlji z znamko ,
Prodaja»Ljubljani: —jjgjgjj
Breg št. 20
Usendrovfl c. 1 Prešernovo ulico
Seljak
v vsaki večji trgovini s čevlji I
Na veliko razpošilja tovarna
Peter Kozina & Ko.
Tržič — Gorenjsko
■9* 111 Ceniki na zahtevo brezplačno 111
Najcenejši
pisalni stroji
stari ali novi
v mehanični delavnici
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Selenburgova ul. 6/1.
Pisarniške potrebščine I

Brzo - brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Sieraieckl, kjer kupite letos
sukno
••
s
:
*» moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE.
aar Trgovci engros-cene. '9*0


Wolfova ul. 1
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah
Moderna knjigoveznica.