OBČINSKI NAGRAJENEC JANKO BABOŠEK Za humanizacijo protez Nagrada za delo pri razvoju protetike in ortotike Janko Babotek j« prsjel latoi-n)o oMUnsko nagrado u dslo prl raivojU protellke In ortotlk« v Za-vodu 2i rahabliitacljo Invalldov tozdSota. "Pri protetiki gre za pomoC lju-» dem, M so Izgubili del uda m ga nadomesiimo s prolezami, pri orto-tiki pa ZA prlpomočke, ki sluzijo hot podpom deiom lelesa Ljudje s lo-vrstmmi težavami se najprej javijo zdravmku vZavodu za rehabilitaci-jo mvalidov, ki predpi&e potrebni prtpomoCak. nato ps siedi otjisk v SoGi. Tu Izdelamo oriopedski pn-pomoček, r.flkar se bolnik spet pre-seli v medtcmski del. gre v Šolo hoja. uči se uporabljati pripomoč-ke. Taka je pot v naAem zavodu, v na&em tozdu pa posamezniku na|-p«) vzamemo mere in potem za vaakega posebej izdelamo predpi-tsani pnpomoiek. Tu gre za skupin-sko delo. pri katerem sodetujejo poieg zdravnlka &e lizioterapevt, pslhoiog. socialni detavec in orto-pedski tehnik. l/deiava pripomočka je prece| zahtovna. enolnega mo-del« nt, pnpomofikt se od posa-mezntka do posamezmka razlikuje-jo; ko je provizorifina proieza izde-lana, }o uporabnik preizkuSa toliko 6aaa, da smo res preprifam, da je zanj prlmerna m pravilno izde-lana - 8pr*0ovorit« nska) o •voJBm d»lu prl ratvo|u orotatlk« In ortotlke. •a) vam je to delo prlnaslo tudi občtnako nagrado, -Se enkrat naj poudarim. da )e delo skupinsko in da obravnavamo vsakega poaameznika poseoej Za delo na tom področju sem se izučil leta 1947. leta 1955 sem opravil moistrski izpit, letos spomfadi pa sam diplomiral v prvl generaciji na beograjski vižji Soli za ortoiiko in protetiko Za nas je najpomemb-nejSe zadovoljstvo invalidov. to |e krona naSega dela in pnzadevan( Zato stalno stremimo za iem. da bi pdpomočke še izboljšaft in tako zmanjšali raziiko med pripomoiki in teleaom. Tako so v zadnjem iasu v svetu. pa tudr v naSem zavodu, zaCsli iz-delovati modulski sistem, ki omo-gofia nitro in enosiavno aplikacijo ter estetsko oblrkovanje pripomoft-kov. Modulske skeletne pnpomoč-ke oziroma proteze izdelujemo po-polnoma verodostojno zdravim udom in to je humanizacija protez. za katero si seveda vsi pnzadeva-mo. Zavedamo pa se, da tudi ti pri-pomočki 6e niso zadnja rešitev, saj je v medicini. pa tudi v protetiki tn orlotiki, vedno vse na zafietku Tehnologljo izdelave pripomoč-kov smo pri nas zelo pnbližali. Se ne že izenafiilt z evropsko ravnjo, zato nas zdaj tarejo predvsem teža-ve tehnlčne narave. Man|kajo nam polizdelki. ki jih je treba uvažati Gre pa za zelo majhne količine po-sameznih vrst polizdeikov. Izkazalo se je namrei, da izdelamo celo vrsto prolez in ortez, ki so sestav-ijene iz velikega Stevila polizdelkov, vendar je polizdelkov enake vrsle le malo. Letno naredimo okrog 800 pro-tez, nadkolenskih in podkolenskih, precej dela pa je tudi s popraviil. Temu je treba prtšteli Se orieza. pri katenh precej sodelujemo s stro-kovnjaki iz drugih ustanov Tudi sicer je izmenjava izhuSenj in mnenj s strokovnjaki iz sorodnih ustanov v naši in drugih repubtikah stalna metoda našega dela; tako prav sedaj pnpravljamo strokovno srBčanje na Bledu. ki nam bo vsem prav gotovo veliko korl3tilo-