Pogled na Solun,ki je največje pristaniščo na Balkanu in kjer ima po novi jugoslovansko-grški pogodbi tudi naša država 60.000 m'-' velik prostor kot svoj pristan. Seveda bo treba vsa potrebna skladišča na lem prostoru še sezidati ter zgraditi primerno luko. Tako je dobila Jugoslavija tudi proti jugu odprt vhod na morje in v svet, kar je za našo trgovino ogromnega pomena. Mesto Solun je bilo včasih slovansko. Bila sta lu doma tudi sv. Ciril in Metod. Izpod turške oblasti je po balkanski vojni I. 1912. prešlo v grško oblast. V Solunu so že od nekdaj naseljeni španski judje, ki pa so v turških časih zelo obubožali. Zato živi danes v Solunu veliko število judov zelo siromašno življenje. Ulica o solunskem predmestju, kjer stanujejo obubožani judje. Novo mesto v Solunu paje zelo moderno, kot vsa evropska pristanišča. To pa nič ne moti kmetskih vozov z visokimi kolesi, da ne bi počasi ropotala skozi prometne solunske ulice. (Slika na levi.) Spodaj. Korintski zaliv je globok, v skalo zarezan prekop, ki loči južni del grške države od severnega dela. Prekop za mnogo okrajša pot ladjam iz Egejskega morja v Jadransko. "¦¦• • •_!_..