499 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) pojavlja v listini {tevilka 60, s katero cesar Friderik II. sporo~a, da je zaradi svoje odsotnosti na [tajer- skem postavil za svojega namestnika gori{kega grofa Majnharda III., prevaja dobesedno kot generalni kapitan. Po mojem mnenju ni potrebe, da bi tudi v sloven{~ini terminolo{ko diferencirali termine capi- taneus generalis, capitaneus terae in capitaneus. Vsi trije termini dejansko ozna~ujejo funkcijo de‘el- nega glavarja. Argument o identi~nosti izrazov potrjuje tudi kasnej{a raba v listinah. Majnhard III. Gori{ki je tako v listini, s katero je Hermanu Ortenbur{keum zastavil nekatere dr‘avne domene ozna~en kot capitaneus Stirie (prim. Baraga 6/1 {t. 93) in ne kot capitaneus generalis. Identi~ni izraz je upora- bljen tudi v dveh mandatih Friderika II., s katerima capitaneo Stirie daje navodila v zvezi s svojim sporom s pape‘em Inocencem IV. Baraga v tem primeru prevaja izraz kot [tajerski de‘elni glavar. Vsebinsko sta termina torej identi~na. Tezi, da je bil izraz capitaneus generalis uporabljen v listini iz 1248 zgolj izjemoma, pritrjuje tudi dejstvo, ki ga navaja Baraga sam v dodatnem pojasnilu pod rege- stom omenjene listine. Glede na navedbe Winkelmanna lahko domnevamo, da so se pri izdaji omenjene listine naslonili na formular, ki je bil pogosto uporabljen pri imenovanju cesarskih uradnikov v Italiji. Tudi Janez Vetrinjski je v svoji Knjigi resni~nih zgodb ne diferencira med posameznimi pojmi. Kot capitaneus generalis ozna~i zgolj Ulrika iz Durenholza, ki ga je na mesto dele‘nega glavarja Koro{ke in Kranjske postavil Otokar PVemisl. Baragovo Gradivo je vsekakor dragocen pripomo~ek za bodo~e delo. Uporabljati ga bo moral vsak, ki bo ‘elel resno pristopiti k razre{evanju vpra{anj povezanih z za~etkom interregnuma v na{ih krajih in drugimi vpra{anji iz tega ~asa. Izdaji gre o~itati eno samo slabost, na katero opozarja ‘e Baraga sam. Knjiga namre~ ne vsebuje niti krajevnega niti osebnega indeksa, ki je eden bistvenih pripomo~kov v takih izdajah. Baraga obljublja, da naj bi bil objavljen v naslednjem zvezku. Enako pogre{amo dopol- nilo gradiva, ki sta ga objavila France in Milko Kos. V letih po izdaji prvih petih zvezkov Gradiva je bilo namre~ odkritih precej dokumentov, ki bistveno spreminjajo podobo in interpretacijo ~asa do 1246. Kljub vsemu gre Francetu Baragi ~estitati za opravljeno delo. Ob stoti obletnici izida prve knjige Kosovega Gradiva in po skoraj petinsedemdesetih letih objave petega zvezka lahko samo upamo, da bo do izdaje naslednjega zvezka pri{lo hitreje kot se je zgodilo v tem primeru. Slovenska medievistika ga namre~ krvavo potrebuje. Janez Mlinar Christian Lackner, Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichi- schen Herzoge (1365–1406). Wien : R. Oldenbourg, 2002. 471 strani. (Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung. Ergänzungband; 41) Obse‘na monografija iz Spittala ob Dravi izvirajo~ega in na In{titutu za avstrijske zgodovinske raziskave delujo~ega dunajskega medievista, se ukvarja s fenomenom dvora. Do pred dobrim deset- letjem je bil dvor predvsem domena literarnih in umetnostnih zgodovinarjev ter muzikologov, saj je bil zaradi mecenstva, delavnic, naro~il in na njemu delujo~ih umetnikov obravnavan predvsem ali pa kar izklju~no kot kulturni pojav. [ele postopoma se je uveljavilo spoznanje, da je bil dvor ena najpo- membnej{ih politi~nih, socialnih in celo konzumentno-gospodarskih institucij srednjega in novega veka. Polivalenca dvora je bila vsekakor ve~ja kot se je mislilo. Med njegove glavne »naloge« je spadalo, da je organiziral vsakdanje ‘ivljenje, da je skrbel za pristop do kneza in za njegovo varnost, da je vzdr‘eval in pove~eval njegov presti‘, da je nevtraliziral in integriral elite mo~i in seveda, da je vladal in upravljal. Tako je v zadnjem ~asu nastala v nem{kem prostoru vrsta del, ki so se z dvorom kot oblastno-politi~nim in tudi socialnim fenomenom poznega srednjega veka ukvarjala na primerih kraljevskega dvora Luk- sembur‘anov ter de‘elnokne‘jih dvorov renskih palatinskih grofov, bavarskih Wittelsbachov in tudi Wettinov. Pri tem so se v konceptualnem oziru oblikovali trije raziskovalni pristopi k temi. Prvi, ki je dal pe~at vrsti münchenskih disertacij o dvoru bavarskih Wittelsbachov, obravnava v svojem sredi{~u dvorno pisarno in njeno pisno produkcijo, medtem ko so dvor, svèt in sistem vladanja obravnavani bolj postransko. Ta »zgodovinsko-pisarni{ki« koncept, ki je s svojimi raziskavami razli~nih pisarni{kih rok in notranjih ter zunanjih zna~ilnosti listin izrazito paleografsko in diplomati~no usmerjen, je do‘ivel ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 500 kritiko v smislu, da je s tem, ko je v sredi{~e postavil pisarno, postavil stvari na glavo; pisarna namre~ – kljub najve~ji mno‘ini sproduciranega gradiva in s tem ohranjenih virov – na dvoru ni bila najpo- membnej{a institucija, saj ni bila niti center politi~nega odlo~anja, niti ni imela najve~je politi~ne te‘e: tu je bil ob knezu zlasti pomemben dvorni svèt. Drugi pristop je v sredi{~e svojega raziskovalnega zanimanja postavil proces oblikovanja kne‘je rezidence, ki pomeni premik od vladanja s poti do vla- danja z enega mesta. Prou~evanje in raziskovanje kne‘jih itinerarjev je znotraj tega sklopa razumljivo dobilo enega osrednjih mest. Tretji konceptualni pristop razume dvor predvsem kot socialni sistem, ki ga tvorijo med seboj povezani posamezniki (Personenverbände). Ta pristop je usmerjen v raziskovanje konkretnih na dvoru delujo~ih histori~nih oseb, mehanizmov njihovega rekrutiranja, socialnih mre‘ iz katerih so izhajali in v katere so se povezovali ipd. Temeljno za ta osebno-zgodovinski in prozopo- grafski pristop je spoznanje, da je poznosrednjeve{ke upravne institucije mo‘no razumeti samo iz zgodo- vine njihovih nosilcev, da je urad manj pomemben od patrimonialnega odnosa slu‘abnika do gospoda. [tudija Christiana Lacknerja je sku{ala povezati vse tri sodobne konceptualne pristope in se – kot je razvidno ‘e iz kazala – ukvarja tako z nosilci posameznih uradov, kot tudi s kne‘jim itinerarjem in dvorno pisarno. V sredi{~u knjige stoji dvor kot »politi~na tvorba«, kot sredi{~e odlo~anja in kot instrument vladanja in upravljanja. Gre za urade in funkcije v smislu strukturne analize dvora, za svèt in za pisarno, pa tudi za dvor kot »socialno tvorbo«, kot vsoto vseh tistih oseb, ki so skozi svoje urade in funkcije tvorili kne‘evo najbli‘jo okolico. Tematsko se delo ve‘e na habsbur{ki dvor v drugi polovici 14. stoletja, natan~neje na ~as od smrti Rudolfa IV . Leta 1365 pa do smrti njegovega ne~aka Viljema v letu 1406. Vsega skupaj gre torej za dobrih {tirideset let, v katerih sta bili osrednji politi~ni figuri Rudolfova brata Albreht III. († 1395) in Leopold III. († 1386) in za obdobje obenem, ki je zaradi notranjedinasti~nih sporov in delitev habsbur{kega dominija dobilo v historiografiji bolj mra~en pridih. Toda hkrati gre tudi za obdobje, ki se s strukturnozgo- dovinskega zornega kota vendarle ka‘e tudi kot prelomno-prehodno, v katerem so prvi~ opazni nastavki moderne dr‘avnosti in dualizma med knezom in de‘elnimi stanovi. Materialna podlaga raziskavi, ki je zahtevala ve~ let intenzivnega dela, so v najve~ji meri kne‘je listine. Tu je avtor opravil gigantsko delo: dokumente je zbiral v skoraj sedemdesetih arhiv, raztresenih v prostoru, ki je bil interesna sfera Habs- bur‘anov in je segal od severne Italije in dana{nje Slovenije preko Avstrije do [vice in ju‘ne Nem~ije. Rezultat je impresivna zbirka 2250 originalnih listin avstrijskih vojvod za ~as 1365–1406, tako, da se raziskava lahko opira na res izjemno solidno podlago v virih. Po uvodnem pregledu, ki uokvirja habsbur{ko politiko obravnavanega ~asa, je prvi del {tudije na- menjen dvoru v vsej njegovi politi~ni, socialni, gospodarski in tudi kulturni kompleksnosti, ki ga je okvirno sestavljalo okrog sto oseb. Najvi{jo dvorno {ar‘o je predstavljal dvorni mojster, ki se je prvotno ukvarjal z znotrajdvornimi zadevami, a je ‘e zelo zgodaj te‘i{~e urada pre{lo v politi~no sfero in njego- vi nosilci so bili praviloma rekrutirani iz vrst de‘elskih gospodov, to je iz vrst najvi{jega de‘elnega plemstva. Kak{ne perspektive socialne in ekonomske prosperitete je nudil ta urad njegovim nosilcem, ka‘e zelo nazorno primer Hansa von Liechtenstein-Nikolsburg, ki je bil skoraj tri desetletja dvorni mojster in najpomembnej{i svetovalec Albrehta III.: ne samo, da je, sprva skoraj anonimne‘, uspel na klju~ne dvorne polo‘aje nastaviti svoje sorodstvo in izgraditi mre‘o osebnih povezav, ampak je tako pove~eval svoja posestva – okrog 1390 je skupaj z brati prakti~no pokupil vse, kar je bilo na razpolago na avstrijskem nepremi~ninskem trgu – da se je to zdelo nevarno celo vojvodi, ki je svoj alter ego 1394 odstranil z vseh pozicij mo~i in oblasti. Drugi rang znotraj dvornega personala je sredi 14. stoletja zavzemal komorni mojster, ki je na tem mestu izpodrinil dvornega mar{ala; delovanje slednjega se je vedno bolj omejevalo le na znotrajdvorne zadeve. »Dela in naloge« komornega mojstra iz virov niso jasno razvidne, je pa Lackner opozoril, da je staro naziranje, ki je v komornem mojstru videlo organ, zadol‘en za celotne kne‘je dohodke in odhodke, zagotovo napa~no. Najve~ji del finan~nih zadev de‘el- nega kneza se v obravnavanem ~asu namre~ ni odvijal na dvoru, ampak v lokalnih uradih, od koder so se eventualni finan~ni prese‘ki stekali v blagajne centralnih de‘elnih finan~nih organov, kot je bil v Avstriji hubni mojster ali na [tajerskem de‘elni pisar. Za polo‘aj komornega mojstra na dvoru, ki so se rekrutirali iz vrst vite{kega stanu, se zdi, da je zelo pomembno vlogo imela njegova fizi~na bli‘ina knezu, njegova prisotnost v vojvodovi kamri oz. cubiculum-u, medtem, ko je dejanski finan~ni organ, ki je na dvoru skrbel za dohodke in izpla~ila, bil njemu formalno podrejeni komorni pisar. Obse‘no poglavje knjige je namenjeno dvornemu ali kne‘jemu svètu, instituciji, ki je bila v litera- turi ozna~ena kot »delavnica monarhi~nega vladanja« in je bila najvi{je posvetovalno telo kneza. Vse 501 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) do srede 14. stoletja {e ni mogo~e potegniti jasne lo~nice med stalnim dvornim svètom in svètom de‘elskih gospodov, ki se je sestajal ob posebnih prilo‘nostih. Vsekakor kne‘ji svèt ni bil organ v modernem birokratskem smislu, ki bi imel stalno {tevilo ~lanov, redne seje in to~no dolo~ene kompe- tence. Ravno obratno, {tevilo ~lanov je bilo odprto in prakti~no nikoli se niso kot posvetovalno telo zbrali vsi nosilci naslova svètnik. V bistvu je {lo za ozek krog oseb (dvorni mojster, komorni mojster, vodja pisarne (kancler) in svètniki brez funkcije na dvoru), ki je bil vezan na kneza in ki je sodeloval prakti~no pri vseh podro~jih vladanja in upravljanja; med drugim so prav iz te institucije izvirali prvi impulzi za prora~unsko planiranje in potro{njo. Svèt je poleg tega predstavljal posebno dvorno sodi{~e, ki mu je predsedoval sam vojvoda in ki se je ukvarjalo s sodnimi zadevami, ki jih je knez potegnil k sebi, s to‘bami, ki so zadevale komorno premo‘enje in z osebami, ki so posedovale privilegij, da je vojvoda njihova edina sodna in{tanca. Ve~ina svètnikov je izvirala iz plemi{kim vrst – tako gospodov kot vitezov – od katerih so bili nekateri duhovni{kega stanu in so ve~inoma pripadali dvorni pisarni. Izjemoma so bili svètniki tudi me{~anskega izvora in v najvi{je posvetovalno telo so bili pritegnjeni predvsem zaradi svojega finan~nega znanja in izku{enj. Sestavni del dvora je bila tudi dvorna kapela. V razliko od predhodnih obdobij njeni ~lani prakti~no niso bili ve~ vpeti v delo pisarne in kaplanski naslov je dobil bolj ~astni zna~aj. Kdo vse je bil upravi~en do njega ni bilo jasno definirano, so pa bili posamezni visoki prelati – med njimi {entpavelski opati – vsi po vrsti tudi vojvodski kaplani. Ukvarjali so se predvsem z duhovnimi zadevami in zato ne ~udi, da je bila dvorna kapela tudi pomemben kulturni center, kjer sta – ~e omenimo samo Leopolda z Dunaja, avtorja avstrijske de‘elne kronike o 95 gospostvih – bila formulirana in propagirana tako kne‘je samo- razumevanje kot dvorno-dinasti~no modelirana de‘elna zavest. Literarna produkcija, ki je tako nastaja- la na dvoru, se je povezovala s kne‘jim mecenstvom in naro~ili, tako, da velja zadnja tretjina 14. stoletja za ~as razcveta dvorne umetnost v Avstriji, saj so takrat nastali ateljeji in delavnice, ki so delali izklju~no ali pa vsaj prete‘no za avstrijske vojvode. Med vrhunske umetni{ke produkte tistega ~asa in miljeja nedvomno sodi Rationale Durandi (danes Cod. ÖNB 2765) z neprekosljivimi miniaturami, na katerega sijajni okrasitvi je dobrega pol ducata miniaturistov delalo kar dvajset let. Drugi del {tudije se ukvarja z itinerarjem avstrijskih vojvod v obravnavanem ~asu. Zaradi velikega {tevila listin je bil lahko v celoti dobro dokumentiran, medtem ko je reziden~na funkcija Dunaja pred- stavljena zgolj eksemplari~no na primerih gradbene zgodovine dunajskega Hofburga, kne‘je grobnice pri sv. [tefanu in razvoju gosposke ~etrti in ~etrti za slu‘in~ad. Zanimivo je, da se je vladarska praksa Albrehta III. in Leopolda III. zelo razlikovala med seboj. Medtem, ko je prvi ve~ino svojega ~asa pre‘ivel na Dunaju (ocenjeno na 80–85 %), je drugi ve~ino svojega ~asa pre‘ivel na potovanjih in je redko ostal dlje kot en mesec na enem in istem mestu; zato Leopold III. prakti~no tudi ni imel »glavne« rezidence ampak le bolj ali manj priljubljena bivali{~a, med katerimi po {tevilu v njem prebitih dni izstopa {tajerski Gradec. V prilogi sestavljeni itinerar avstrijskih vojvod ka‘e, da so v slovenski prostor prihajali bolj redko: Albreht III. je pri{el le trikrat (1369, 1370 in 1374) v Ljubljano, od tega dvakrat (1370, 1374) skupaj z bratom Leopoldom III., ki je septembra in oktobra 1377 bil {e v Mariboru, Ljubljani, Kamniku in Ptuju; trikrat pa je bil v dobrih desetih letih pri nas tudi Viljem (1396: Maribor, Ljubljana, [kofja Loka; 1399: Ljubljana; 1403: Ljubljana). Tretji del {tudije je, kot ‘e re~eno, namenjen dvorni pisarni in diplomatiki tam sproduciranih listin. Te se po svoji formi in funkciji v glavnem delijo na privilegije z vise~im pe~atom, mandate s pe~atom, odtisnjenim na hrbtni strani in litterae clausae, katere je pe~at zapiral. Uporaba papirja na ra~un perga- menta je bila vedno ve~ja, ~eprav ni presegla okrog 20 %. Nem{~ina kot jezik listinjenja je bila povsem uveljavljena in latin{~ina se je uporabljala samo {e za romanska obmo~ja habsbur{kega dominija ter seveda za listine, ki so se tikale duhovnih in cerkvenih zadev. Po eksperimentih Rudolfa IV., ki so njegovim listinam dajali bolj majestetni videz, se je dvorna pisarna vrnila k obi~ajnim predrudolfin- skim formam in ususom, edina pomembna novost so bili pisarni{ki zaznamki, ki so postali na listinah redni in so po vsej verjetnosti pomenili aprobacijo s strani kneza (in svèta). Vodja pisarne je nosil od srede 14. stoletja naslov kanclerja in je bil kot redni ~lan svèta eden od sokreatorjev kne‘eve politike. V obravnavanem ~asu so bili vsi kanclerji duhovni{kega stanu in so z izjemo enega samega dosegli {kofovski naslov, ki so se mu imeli zahvaliti prav zaradi svojega polo‘aja in dela v dvorni pisarni. Izobrazba je na tem polo‘aju ‘e igrala pomembno vlogo in najmanj trije od {estih kanclerjev obravnavanega obdobja so {tudirali na univerzi, pove~ini pravo. V razliko od kanclerjev, ki so vsi dobro poznani in izmed ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 502 katerih je morda izpostaviti Johanna Ribija, ki je bil kancler ‘e pod Rudolfom IV. in je imel odlo~ilno vlogo pri produkciji morda najbolj znanega korpusa ponaredkov poznega srednjega veka, privilegium maius-a, je ostal pisarni{ki personal slabo oprijemljiv. Z mukotrpno in natan~no paleografsko analizo ve~ kot dva tiso~ originalnih listin, je avtorju uspelo identificirati roke posameznih pisarjev, od katerih je le nekatere mo‘no pripisati posameznim imenom. Vsekakor je {tevilo pisarjev {lo v desetine in samo za Albrehta III. jih je identificiranih 36, medtem ko jih je za Leopolda III., ki je najkasneje od Dunajske pogodbe leta 1373, s katero je Albreht III. prepustil mlaj{emu bratu upravo nad Kranjsko, Tirolsko in Prednjimi de‘elami, imel svojo lastno pisarno, evidentiranih 22. Delo zaklju~ujejo tri priloge z nosilci dvornih uradov, z itinerarjem avstrijskih vojvod in s sezna- mom pisarni{kih rok ter seveda seznam uporabljenih neobjavljenih in objavljenih virov, literature ter register krajev in oseb. S {tudijo Christiana Lacknerja je pri{la na knji‘ni trg knjiga, ki odkriva sestavo in funkcioniranje ene osrednjih poznosrednjeve{kih institucij, ki z novega zornega kota osvetljuje prak- so vladanja in ki lahko slu‘i kot model za podobne raziskave; te bi bile za‘elene tudi v slovenskem prostoru vsaj na primeru dvora grofov Celjskih. Vsekakor gre za pomembno knjigo. Peter [tih Kaspar von Greyerz, Religion und Kultur. Europa 1500–1800. Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 2000. 395 strani. Strinjam se, in zato navsezadnje tudi predstavljam navedeno delo, da ve~ina nas, ki se tako ali druga~e ukvarjamo z zgodovino, te‘ko razume, kak{en pomen in vlogo sta imeli v preteklosti religija in religioznost. Kljub temu da sveta okrog nas ne moremo ozna~iti za zares sekulariziranega, za svet brez religioznih ob~utij in navad, ostaja razumevanje vernosti in religioznosti na{ih prednikov »morda nekaj najte‘jega /…/ v procesu pribli‘evanja njihovi kulturi«. Po prepri~anju Kasparja von Greyerza velja to tudi za (zahodno in srednje) evropsko religijo in kulturo v letih 1500–1800. Leta 1947 v Bernu rojeni avtor, predavatelj zgodnjenovove{ke zgodovine na univerzi v Baslu, sku{a pojmovati religijo ~im {ir{e. Zanj religija ni zgolj cerkvena vernost ali ideologija, ena bolj simpati~na od druge. Vnaprej{njo bodisi pokroviteljsko bodisi odklonilno ali pa apologetsko dr‘o Greyerz prese‘e s kriti~no aplikacijo definicije sociologa T. Luckmanna, po kateri je religija »dru‘beno oblikovan, bolj ali manj utrjen, bolj ali manj obvezen simbolni sistem /…/, pogled na svet, legitimiranje naravnih in dru‘benih redov (Ordnungen), posami~no presegajo~e osmi{ljanje s prakti~nimi navodili za ‘ivljenje /…/«. Za to opredelitev se Greyerz odlo~i predvsem iz dveh razlogov: ker je religija kot kulturni pojav vedno vklju~ena v dolo~en dru‘beni kontekst in ker jo je posebej v predrazsvetljenskem ~asu sre~ati zlasti v situacijah vsakdana. Ob tem dodaja, da je glede na razmere v zgodnjem novem veku izpostaviti obrednost, saj je bila ta pomemben del tako katoli{ke kakor protestantske pobo‘nosti in je bila zna~ilna tudi za tedanjo magijo. (str. 11–12) Podobno se Greyerz loti pojma kultura, ~eprav je to, kakor sam pravi, izmuzljiva in neiz~rpljiva tema, ki jo lahko obravnava le obrobno. ^e pogosto navajana opredelitev P. Burka – namre~ da je kultura »sistem kolektivnih pomenskih vsebin in s tem povezanih vedenjskih oblik in vrednot ter [si- stem] simboli~nih form (izvedb in artefaktov), v katerih se te izra‘ajo in utele{ajo« – za Greyerza o~itno ni vpra{ljiva, pa ga precej moti Burkova izpeljava, nana{ajo~a se na t.i. ljudsko kulturo. Kakor nekaterim drugim kritikom se tudi Greyerzu zdi preozka in preenostranska misel, da bi bilo to kulturo »morda {e najla‘e razlo‘iti kot neuradno kulturo, kot kulturo podrejenih slojev«. Greyerz poudari, da je imela dru‘bena elita v 16. in 17. stoletju opazen dele‘ pri ljudski kulturi, medtem ko pri tedanji kulturi izobra‘encev preprosti ljudje niso bili oziroma so bili le malo udele‘eni. (str. 21–22) Vsekakor je Greyerzu bli‘e bolj diferencirano razumevanje, ki ga s {tirimi interpretativnimi modeli ponuja B. Scribner. Pojem ljudska kultura lahko po Scribnerju ozna~uje specifi~ne dru‘bene obi~aje, neuradno kulturo kot kulturo ljudi zunaj oblastnih in korporativnih struktur, kulturo »praznoverja« in pa kulturo, povezano z elemen- tarnimi oblikami obvladovanja ‘ivljenja, na primer z astrologijo. (str. 23–24) Kljub temu da se Greyerz zaveda pomenske nedore~enosti izrazov »ljudstvo« in »ljudski«, vztraja pri oznaki ljudska kultura.