Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 oktober 2002 uvodnik BF, Oddelek za lesarstvo – osrednja izobra‘evalna in raziskovalna institucija v Sloveniji Oddelek za lesarstvo Biotehni{ke fakultete v Ljubljani je na nivoju univerzitetnega in visoko{olskega strokovnega izobra‘evanja lesarstva edina institucija v Sloveniji. Na{i univerzitetni u~itelji so kot raziskovalci vklju-~eni v raziskovalno delo prek nacionalnih in mednarodnih projektov s podro~ja lesarstva. S programsko skupino Lesarstvo sodelujemo v petletnem nacionalnem raziskovalnem programu. Ob prevzemu prodekanske (predstojni{ke) funkcije sem ponosen na na{o ustanovo. “Oddelek za lesarstvo je eden izmed treh vodilnih in najpomembnej{ih raziskovalno-izobra‘evalnih centrov Evrope”, je pred letom izjavil priznani strokovnjak s podro~ja modifikacije lesa prof. dr. Holger Militz, profesor na Univerzi v Götingenu in Wageningenu. Da je na{e raziskovalno delo spo{tovano v tujini, se ka‘e v {tevilnih obiskih vrhunskih strokovnjakov pri nas. Prav tako pa vrsta na{ih profesorjev predava in raziskuje na tujih univerzah. Nekateri mladi pedago{ki delavci Oddelka za lesarstvo so deloma ali v celoti opravili doktorat znanosti v tujini. Oddelek je na dodiplomskem univerzitetnem {tudijskem izobra‘evanju vklju~en v mednarodne izmenjave {tudentov v okviru programa Socrates/ Erasmus. Precej{nje {tevilo na{ih {tudentov se je ‘e vklju~ilo v to kombinirano obliko izobra‘evanja v tujini, prav tako pa vedno ve~ tujih {tudentov prihaja k nam na dodiplomski in podiplomski {tudij, kar dokazuje primerljivost na{ih {tudijskih programov z uglednimi mednarodnimi. Slovenija je ena redkih dr‘av Evrope, ki ima lesno surovino v izobilju in katere dele‘ se vsako leto {e pove~uje. Zato je na{e poslanstvo izobraziti kvalitetne strokovnjake, ki bodo znali lesno surovino obogatili doma in kot kakovostne izdelke prodati v tujino. Prizadeval si bom, da bomo na Oddelku vzgojili ugledne strokovnjake – univerzitetne u~itelje, saj le kakovosten pedago{ki kader lahko iz{ola (izobrazi) tudi vrhunske diplomante, ki bodo primerljivi s svetom. Na Oddelku bo potrebno {e pove~ati obseg raziskovalnega dela s {ir{o vklju~itvijo sodelavcev v nacionalne, bilateralne in mednarodne raziskave, predvsem pa v 6. okvirni program ES. Prav tako pa bomo odprti za sodelovanje z na{o lesno industrijo. Znanstvene izku{nje in izsledke bazi~nih raziskav bomo usmerili v razvojne projekte v lesni industriji in tako prispevali k njeni ve~ji mednarodni konkuren~nosti. prof. dr. Franc POHLEVEN, prodekan za podro~je lesarstva dogodki, odmevi kazalo stran stran 320 325 pH vrednost lesa pH values of wood avtorja Vesna TIŠLER, Aleš MALNAPJČ Gospodarjenje z debelim lesom / drevjem v Sloveniji - biolo{ka interpretacija avtor Niko TORELLI stran Analiza dobi~konosnosti kupcev avtor Simon ČADEŽ Kako dr`ati dva konja na vajetih 335 Ale{ Likar Bolj{a informatizacija poslovanja 343 Intervju z Leom Hummelbrunnerjem, direktorjem podjetja MBI Software Company Sanja Pirc Prestrukturiranje lesarst Brandenburg in Sa{ka Igor Milavec va v nemških deželah 345 Kako na sejmu dose~i Anton Laznik najbolj{i rezultat? 347 LESMA 2002 Mirko Ger{ak 350 iz vsebine Rezbarska obrt: osnove - razmi{lja nje 342 13. prestolnica udobja FEMIB Study Tour Slovenia 2002 349 352 AMBIENTA 2002 354 V slovo prof. dr. Francu Merzelju Korenine 356 357 Milan [ernek - doktor Virginijskeg PORTUS in VINETA a Politehniškega Inštituta 358 359 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a 360 kratke novice Skupina Weinig vabi na 12. mednarodni hi{ni sejem Weinigl mm 12, MEDNARODNI HIŠNI SEJEM SKUPINE WEINIG TA VBERB1SCHOFSHEIM - NFMCUA 21. - 24. NOVEMBER 2002 Od 22. do 24. novembra bo v podjetju Weinig AG v Tauberbischofsheimu potekal 12. mednarodni hi{ni sejem. Pod geslom “Les je `ivljenje” bodo Weinig AG in njegove h~erinske firme Dimter, Grecon, Raimann in Waco predstavili novosti, inovacije in inteligentne re{itve obdelave masivnega lesa. S podjetjem Concept GmbH se bo predstavil tudi Weinigov tim strokovnjakov za kompletne ponudbe. Spekter zmogljivosti obsega od planiranja prek financiranja do postavljanja proizvodnih obratov na klju~. Na Weinigovem hi{nem sejmu bo koncentrirano na enem mestu vse znanje o masivni obdelavi lesa. Vsak ~lan Weinigove skupine je namre~ proizvajalec na svojem podro~ju. Tako bo pri predstavitvi skupine Weinig mo~ videti trenutno stanje na podro~ju tehnike - od skobljanja in profiliranja ijaLes 54(2002) 10 dogodki, odmevi kratke novice prek raz‘agovanja, optimiranja do roglji~enja in lepljenja. Delujo~a celotna proizvodna linija za obdelavo masivnega lesa bo prikazala Weinig kot kompetentnega tudi za sistemske ponudbe. Svetovno premiero bo do‘i-vel Dimterjev mali avtomatski opti-mirani ~elilnik OptiCut S 50. Weinig bo predstavil ~isto nov stroj za ostrenje orodja Rondamat 990 S. Program bo raz{irjen s tehni~nimi, prodajnimi, trendovskimi in drugimi informacijami o mo‘nostih izdelave oken, hi{nih fasad, izgradnje lesenih hi{, podov iz masivnega lesa in fleksibilne re{itve izdelave malih serij. Hi{ni sejem bo odprt od 9. do 18. ure. Skupina Weinig pri~akuje v Tauberbischofsheimu prek 2000 strokovnih obiskovalcev iz vsega sveta. Javljalec dima, primeren tudi za gospodinjstva Razvoju takega izdelka botrujejo sta-tisti~ni podatki, po katerih pride pri po‘aru do ve~ine telesnih po{kodb bolj kot zaradi samega ognja zaradi nastaja-jo~ega strupenega dima – zaradi slednjega naj bi v primeru po‘arov umrlo kar ve~ kot 90 % ljudi. Javljalec dima HSD III, ki ga ponuja podjetje Schachermayer, deluje na optimalnem principu “razpr{ene” svetlobe. Deluje na baterijo. Vgrajeno ima tudi samopreizku{anje, kar nam ka`e utripajo~a LED-dioda. V primeru, da gre za po`ar, nas na to opozori rde~e gore~a LED-dioda in neprekinjen glasen zvo~ni signal (pribl. 85 dB). Prav tako nas bo javljalec dima sam s kratkimi zvo~nimi signali do 30 dni opozarjal, ko se mu bo izpraznila baterija ali pa bo pri{lo do kak{ne druge napake (umazanija). BIO 18 BIO oziroma Bienale industrijskega oblikovanja je tradicionalen mednarodno usmerjen projekt, ki se je za~el leta 1963 in ki prek industrijskega oblikovanja promovira gospodarsko uspe{nost. Desetletje po ustanovitvi je postal pridru‘eni ~lan ICSID, ima pa tudi podporo ICOGRADA in BEDA (ICSID in ICOGRADA sta mednarodni oblikovalski zdru‘enji, BEDA je Evropsko zdru‘enje oblikovalcev). Prirejata ga sekretariat BIO, ki deluje v okviru Arhitekturnega muzeja Ljubljana, in Dru{tvo oblikovalcev Slovenije, v njegovem sredi{~u pa je strokovni izbor najaktualnej{ih novosti na pod-ro~ju oblikovanja (omejen je na obdobje zadnjih dveh let), ki ustrezajo kategorijam, pomembnim za dobro oblikovanje - to so inovativnost, tehnologija, funkcionalnost, estetika, ekolo{ke zahteve idr. Prireditev, ki v Sloveniji promovira dose‘ke mednarodne industrijske oblikovalske stroke, hkrati pa v mednarodni kontekst postavlja tudi dose‘ke doma~inov, z zaporedno {te-vilko 18 ponuja ve~ kot 400 izdelkov iz 15 dr‘av Evrope in Azije, tistih, ki niso bili v proizvodnji pred letom 2000. Zanimivo pri Bienalu industrijskega oblikovanja je, da z zadnjimi izdajami odkriva vedno nove razstavne prostore. Tokratna osrednja razstava je na ogled v stavbi Evropa oziroma prostorih nekdanje blagovnice Marcus. Osrednjo razstavo je pospremil zajeten paket 26 spremljevalnih prireditev na razli~nih lokacijah po Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji, predvsem razstav, s katerimi ‘elijo organizatorji prednosti dobrega oblikovanja pribli‘ati razli~-nim interesnim skupinam, kot so ljubitelji mode, nakita, avdio-video tehnike, notranje opreme in grafi~nega oblikovanja. Tako je v Cankarjevem domu na ogled letna razstava Dru{tva oblikovalcev Slovenije, v Jakopi~evi galeriji smo lahko videli obla~ila Vesne Gaber{~ik, v galeriji Marjan Lov{in razstavo Tanje Pak, v prostorih Zlatarne Kodre prodajno razstavo nakita slovenskih oblikovalcev, v prostorih GZS pa Napihnjeno svetlobo arhitektke Maje Tasi~ Dem{ar in arhitekta Ga{perja Dem-{arja. Na Gradu Fu‘ine je na ogled razstava Sodobni slova{ki plakat, v galeriji Kresija Znaki sodobnih francoskih grafi~nih oblikovalcev, v galeriji TR3 pa razstava zavrnjenih grafi~nih predlogov hrva{kih oblikovalcev Un-trashed. Izven Ljubljane je bila v rib-ni{ki [krab~evi doma~iji slovesno odprta stalna razstava ribni{ke dedi{-~ine in sodobne slovenske ustvarjalnosti, v sklopu katere je bila predstavljena tudi znamka Urban Lada Ko{irja, industrijski oblikovalec Marjan @itnik pa je ima samostojno razstavo v Pe~a-ri~evi galeriji v Piranu. Zaklju~ni dogodek, na katerem bo predstavljen izbor izdelkov, namenjenih notranji opremi, pa bo novembra na ljubljanskem po-hi{tvenem sejmu. Gospodarstvu sta v okviru bienala namenjena dva dogodka: okrogla miza na temo mened‘menta ter predavanje direktorja podjetja Wittman in oblikovalca Paola Pive. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj UDK: 630*813 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) pH vrednosti lesa pH values of wood avtorja prof. dr. Vesna TIŠLER, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta - lesarstvo Aleš MALNARIČ, uni. dipl. ing. les., Alples d.d., @elezniki izvleček/Abstract Članek obravnava pH vrednosti lesov in njihov vpliv na predelavo in uporabo. Ve~ina drevesnih vrst izkazuje nizke pH vrednosti lesa, kar je predvsem posledica izlo~anja organskih kislin, v glavnem ocetne kisline. Ob neustrezni zra~ni vla‘nosti in temperaturi je izlo~anje teh kislin {e bolj intenzivno. Lesovi z nizko pH vrednostjo povzro~ajo korozijo kovin, ote‘ujejo lepljenje in povr{insko obdelavo, povzro~ajo barvne spremembe ter zagotavljajo ustrezne razmere za napad {kodljivcev. In the article pH values of wood and their influence on processing and usage of different woods are discusssed. Wood species mostly show low pH values, which are results of extracting organic acids, mainly acetic acid. At un-appropriate air moisture and temperature extracting is even more vigorously. Woods with low pH values are the cause for metal corrosion, make glueing and finishing difficult, cause color stains and assure adequate conditions for fungi attack. Klju~ne besede: pH vrednost lesa, ocetna kislina, korozija kovin Keywords: pH value of wood, acetic acid, metal corrosion 1. Splo{no o pH pH je pravzaprav merilo za kislost ali bazi~nost raztopine. Na podlagi meritev so ugotovili, da tudi ~ista voda v majhni meri prevaja elektri~ni tok. To ka‘e, da tudi v vodi najdemo ione (oksonijevi ioni H3O+ in hidroksilni ioni OH-). 2H20 (l) (aq) H3O+ (aq) + OH- Ta zapis pa je poenostavljen, saj se v vodnih raztopinah poleg oksonijevih in hidroksidnih pojavljajo tudi H5O2+, H7O3+, H9O4+ ioni. Protolitsko ravno-te‘je zgornje ena~be je popolnoma pomaknjeno v levo, kar pomeni, da lahko v vodi in vodnih raztopinah zanemarimo {tevilo molekul vode, ki protolit-sko zreagirajo ([egedin 1990). 1.1.Ionski produkt vode Ionski produkt vode - Kw = [ H3O+] [OH-] = 1 × 10-14 Ionski produkt vode Kw (KH2O) je pri standardnih pogojih (25 °C) 1 × 10-14 mol/l. V ~isti vodi sta koncentraciji H3O+ in OH- ionov enaki in sicer 1 × 10-7 mol/l. Ionski produkt vode za vodne raztopine omogo~a kvantitativno opredelitev kislin in baz. Kisline [ H3O+] > 10 -7 [ OH-] < 10 -7 mol/l Baze [ OH-] > 10 -7 [ H3O+] < 10 -7 mol/l Da bi se izognili ra~unanju z negativnimi potencami, so za izra‘anje kislosti raztopine vpeljali pojem pH. pH = - log [ H3O+] Analogno kot pH je definiran tudi pOH: pOH = - log [ OH-] pH + pOH = 14 Vrednosti pH (temp. = 25 °C): kisline: pH < 7 nevtralne raztopine: pH = 7 baze: pH > 7 1.2. Merjenje pH Vrednost pH raztopin lahko merimo na ve~ na~inov. 1.2.1. Merjenje pH z lakmusovim papirjem Merjenje z lakmusovim papirjem je zelo enostavno. Lakmusov papir~ek namo~imo v raztopino in primerjamo barvo papir~ka z barvno skalo, na kateri od~itamo pH vrednost. Kadar je pH vrednost raztopine bazi~na, se lakmusov papir~ek obarva temnoze-leno do modro, pri kislih raztopinah pa se obarva rumeno do rde~e. Merimo lahko do 0,5 enote natan~no. ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj 1.2.2. Merjenje z barvnimi reagenti To merjenje je zelo podobno merjenju z lakmusovim papir~kom. Razlika je v tem, da v raztopino natan~no dolo-~enega volumna dodamo dolo~eno koli~ino barvnega reagenta. pH vrednost izmerimo glede na spremembo barve raztopine, ki jo primerjamo z barvno skalo ali z barvo referen~nih raztopin. Kadar je raztopina kisla, se bo obarvala rumeno do rde~e, ko pa je bazi~na, se bo obarvala zeleno do modro. S to metodo lahko merimo na 0,2 enoti natan~no. 1.1.1. Merjenje s pH metri S pH metri merimo aktivnost vodikovih oziroma oksonijevih ionov. Glavni del naprave za merjenje je steklena elektroda. Pred merjenjem je potrebno pH meter {e umeriti v obmo~ju, v katerem bomo merili. V primeru, da tega ne bi storili, na{e meritve ne bi bile natan~ne. To storimo z raztopinami (pufri), ki imajo znan pH. S pH metrom merimo tako, da pomo~imo elektrodo v raztopino in od~itamo pH vrednost. V zadnjem ~asu so se pojavile elektrode, ki jih pritisnemo ob merjeni material in od~itamo pH vrednost. 2. pH vrednosti lesov Kislost in alkalnost, oziroma pH vrednost lesa, je zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na predelavo in uporabo lesa. Ve~ina lesov izkazuje kisel zna~aj, kar se ka‘e predvsem kot problem pri predelavi in uporabi lesa kot takega, kot tudi v uporabi z drugimi materiali. Povpre~na pH vrednost lesa se giblje med vrednostma 3 do 5,5. Les drevesnih vrst z zmernega temperaturnega obmo~ja izkazujejo pH vrednost med 3,3 do 6,4, kar je srednje kislo do kislo obmo~je. Tropske drevesne vrste pa imajo pH vrednosti od kislega do rahlo alkalnega, in sicer od 3,7 do 8,2 (Torelli in ^ufar 1995; Fengel in Wegener 1989). V preglednici 1 so prikazani Preglednica 1. Prikaz pH vrednosti nekaterih drevesnih vrst (Torelli in ^ufar 1995, Fengel in Wegener 1989, Sandermann in Rothkamm 1959) Drevesna vrsta pH vrednost Drevesna vrsta pH vrednost Larix decidua 4,3 Prunus seratina 3,5 Picea abies 5,3 Quercus alba 41 Pinus resinosa 6,0 Quercus petraea 3,9 Pinus sylvestris 51 Quercus rubra 4,2 Pinus strobus 4,9 Tillia sp 5,2 Pseudotsuga menziesii 3,3 Ulmus sp 6,4 Thuja plicata 3,2 Dalbergia melanoxylon 8,0 Thuja occidentalis 3,5 Gossypiospermum proecox 6,9 Tsuga canadensis 5,5 Lophira procera 4,7 Acer rubrum 3,8 AAansonia altissima 4,3 Acer saccharum 51 Ochroma lagopus 6,7 Betula papyrifera 5,5 Pterocarpus soyauxii 3,7 Betula verrucosa 4,8 Schinopsis balansae 4,3 Carpinus betulus 5,2 Shorea sp 4,7 Fagus grandifolia 5,5 Tectona grandis 51 Fagus sylvatica 5,4 Terminalia superba 8,2 Fraxinus excelsior 5,8 Blepharidum mexicanum 5,6 Fraxinus nigra 3,7 Alchornea latifolia 5,4 Juglans nigra 3,5 Cymbopetalum penduliflorum 6,9 Populus sp 5,8 Dipholis Stevensonii 51 podatki o pH vrednostih nekaterih drevesnih vrst. pH vrednost lesa je odvisna od ve~ dejavnikov. Odvisna je od geografske lokacije drevesa, od pH vrednosti rasti{~a (Guevara in Johns 1981). Na pH vrednost vpliva tudi vitalnost drevesa. Kadar je drevo po{kodovano, se mu pH vrednost zni‘a. Pojav rde~ega srca pri bukvi spremlja ni‘anje pH vrednosti. Nadalje se pojavljajo razlike v pH vrednosti v samem drevesu (razlika v vrednosti med beljavo in jedrovino). Albert s sod. navaja, da je pH vrednost beljave navadne bukve (Fagus sylvatica) 5,5, medtem ko je pH jedrovine med 5,06 in 5,13 (Albert s sod. 1999). 2.1. Pufrska sposobnost lesa Pufri so vodne raztopine {ibkih kislin ali baz in njihovih soli, ki se jim ob dodatku kislin ali baz pH vrednost le neznatno spremeni. Kadar dodamo v tako raztopino kislino ali bazo, se spremeni razmerje med vsebnostjo kisline in njene konjugirane baze, pH raztopine pa ostane skoraj konstanten. Pufrska sposobnost lesa je izrazit faktor pri zagotavljanju ohranjanja stabilne pH vrednosti. 2.2. Metode za merjenje pH lesa Obstaja ve~ metod za merjenje pH vrednosti lesa. Vendar se postavlja vpra{anje ali so vse metode med seboj primerljive. Pri interpretaciji podatkov je potrebno obvezno navesti {e metodo. 2.2.1. Ekstrakcijska metoda Najpogosteje uporabljena in ne najbolj enostavna metoda za dolo~anje pH vrednosti lesa je ekstrakcijska metoda. V literaturi obstaja ve~ opisov in na~i-nov merjenja pH lesa s to metodo. Bistvo te metode je, da se ‘aganje, lesna moka ali celulozna ka{a namaka v destilirani vodi ali kak{nem drugem to- ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj pilu. Nekateri avtorji mešanico zavrejo in ohladijo (Kubinsky in Ifju 1973, Farmer 1962), nekateri pa namakajo les pri sobni temperaturi (Subrama-nian s sod. 1983). Tudi razmerje med lesom in vodo (topilom) ni pri vseh avtorjih enako in se giblje med 1 : 3 - 6 (ali več). Pri tej metodi se je potrebno vprašati (Stamm 1961): • sestavi ekstrakta, • odstopanjih koncentracij komponent ekstrakta v vodi, • odstopanjih pH vrednosti vode. 2.2.2. Ugotavljanje pH vrednosti s pomočjo kislin in baz Ta metoda temelji na tem, da da sistem les - voda pravo pH vrednost lesa le takrat, kadar les izkazuje veliko pufr-sko aktivnost proti vodi. Pri tej metodi naj bi uporabili enake vzorce lesa kot pri ekstrakcijski metodi, vendar s to razliko, da jih ne bi namakali v destilirani vodi, temveč v raztopinah baz in kislin znane pH vrednosti. Za pravo pH vrednost lesa se šteje tista vrednost raztopine, ki se ji se pH vrednost ne bi spremenila ob dodatku lesa (Kubinsky in Ifju 1973, Stamm 1961). Ta metoda ne zagotovi zadovoljivih rezultatov, kadar je pufrska aktivnost nizka (tak primer je pri papirju). 2.2.3. Grafična metoda S to metodo primerjamo dejansko pH vrednost originalnih raztopin (kislin in baz) ter vrednost, ki jo vzpostavijo te raztopine po namakanju z lesom. V določenih intervalih izmerimo pH vrednosti in jih vnesemo v graf. Na abscisi so vrednosti raztopin pred namakanjem z lesom, na ordinati pa so vrednosti po namakanju. pH vrednost odčitamo z grafikona. Presečišče krivulj z izmerjenimi vrednostmi in črto, ki razpolavlja graf, predstavlja dejansko vrednost (Stamm 1961). m 2.2.4. Kontaktna metoda Izdelovalci pH metrov so izna{li elektrodo, s katero lahko izmerimo pH vrednost s pritiskom te elektrode ob material, ki mu ‘elimo izmeriti pH vrednost. Stamm je preizkusil te elektrode na lesu in pri{el do spoznanja, da dajejo zadovoljive rezultate pri zelo vla‘nem lesu, to je nad to~ko nasi~enja celi~nih sten. 2.3. Vzroki za kisel zna~aj lesa Vzroki za kisel zna~aj lesa so proste kisline ali pa kislinske skupine, ki se zlahka odcepijo. V lesu najdemo kisline, kot so metanojska kislina, etanojska kislina, oksalna kislina, galna kislina in druge. So v prosti ali vezani obliki. Te spojine so del nestrukturnih elementov lesa, ki jih imenujemo tudi ekstrak-tivi. Pri visoki vla‘nosti in temperaturi pride v lesu do hidrolize, katere produkt je predvsem ocetna kislina (Kri-lov in Lasander 1988). Koli~ina spro-{~ene ocetne kisline je odvisna od kemijske sestave lesa, se pravi od drevesne vrste. Tudi med listavci in iglavci je koli~ina ocetne kisline razli~na. Pri listavcih je nekoliko vi{ja, in sicer od 3 do 5 % na maso lesa, medtem ko pri iglavcih zna{a od 1 do 2 % (Farmer 1962). Kisel zna~aj lesa se spreminja odvisno od ~asa, ki je pretekel od poseka drevesa. 2.4. Vplivi zunanjih dejavnikov na pH vrednost lesa Na pH vrednost lesa vpliva ve~ dejavnikov, kot so: temperatura, relativna zra~na vla‘nost, razni organizmi itd. 2.4.1. Vpliv temperature in relativne zra~ne vla‘nosti [tevilni avtorji sporo~ajo, da les pod vplivom povi{ane temperature in relativne zra~ne vla‘nosti pri~ne spro-{~ati {tevilne kisline. Spro{~anje kislin je posledica procesa po~asne hidrolize, ki se spro‘i v vla‘ni in topli klimi. Pri D Preglednica 2. Prikaz padca pH vrednosti lesa breze pri povišani zračni vlažnost in temperaturi 48 DC (Packman 1960) Čas skladiščenja v dnevih pH vrednost / 4,60 2 4,48 7 4,40 14 412 19 4,11 36 3,85 55 3,80 103 3,48 126 3,32 hidrolizi se acetilne skupine odcepijo od hemiceluloze in tvorijo ocetno kislino. Problem se pojavlja predvsem v zaprtih in vla‘nih prostorih. Farmer je izvedel eksperiment, pri katerem je ugotavljal koli~ino in vrsto hlapnih komponent pri hrastu, jelki, smreki, bukvi in brezi. Ugotovil je, da je 90 % skupne koli~ine kislin hlapnih. S papirno kromatografijo je potrdil domnevo, da je hlapna kislina ocetna kislina. Hlapi ocetne kisline so med najbolj korozivnimi in povzro~ajo korozijo ‘e pri 0,5 ppm v zraku (Farmer 1962). Znanstveniki navajajo, da se les, ki prej ni izkazoval korozivnega vpliva, pod vplivom visoke temperature in visoke relativne zra~ne vla‘nosti za~ne obna-{ati korozivno (preglednica 2) (Packman 1960). 2.4.2. Vpliv su{enja Pogoji za~etnega su{enja imajo pomembno vlogo pri kislem zna~aju lesa. Zelo pomembno vlogo pri su{enju lesa igra temperatura. Torkar navaja, da dosegajo lesovi, ki jih su{imo pri enaki relativni zra~ni vla‘nosti ni‘jo pH vrednost pri vi{ji temperaturi kot pri ni‘ji. Poleg tega pa prihaja do padcev kislosti v lesu pri pove~anih hitrostih su{enja. To je verjetno posledica neizlo~anja ocetne kisline, saj se v lesu ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj ustvari ve~ ocetne kisline, kot jo lahko les izlo~i (Torkar 1999). 2.4.3. Vpliv gliv Glive pri razkroju proizvajajo in izlo-~ajo mnoge spojine, predvsem enostavne organske kisline. Pri vplivu gliv na pH vrednost lesa je potrebno biti previden in lo~iti glive, ki povzro~ajo rjavo trohnobo, in glive, ki povzro~ajo belo trohnobo. Humar s sod. poro~a, da glive, ki povzro~ajo rjavo trohnobo, spremenijo pH lesa v bolj kislo obmo~je. Glive, povzro~iteljice rjave trohnobe, za razliko od gliv, povzro~iteljic bele trohnobe, pri razkroju lesa izlo~ajo velike koli~ine oksalne kisline. Zelo znana taka gliva je bela hi{na goba (Antrodia vaillantii). Sandermann in Rothkmann navajata, da je po trime-se~nem delovanju glive Antrodia vai-llantii pH vrednost lesa padla na 2,1, medtem ko navajata, da pH vrednost lesa ni nikoli padla pod 4,5 pri glivah, povzro~iteljicah bele trohnobe. Dokazano je, da igra oksalna kislina pomembno vlogo pri prvi fazi razkroja, ko le-ta {e ni encimatski. Humar s sod. predlaga mo‘nost, da bi s padcem pH ugotavljali zgodnjo oku‘bo lesa z glivami (Humar s sod. 2001, Sandermann in Rothkmann 1959). 2.5. Problemi, ki se pojavljajo pri uporabi in predelavi lesov v povezavi z njihovo pH vrednostjo Kislost in alkalnost lesa ima velik vpliv na kvaliteto lesa ter na njegovo predelavo in uporabo. Te‘ave nastopijo, kadar pride les v kontakt z drugimi materiali, kot so: kovine, lepila, za{~it-na in premazna sredstva itd. @e zelo dolgo je znano, da les z nizko pH vrednostjo povzro~a korozijo kovin, kar je problem pri obdelavi in predelavi lesa. Visoka kislost in vsebnost fenolnih spojin pospe{ujeta obrabo strojev in rezil (Torelli in ^ufar 1995). ijaLes 54(2002) 10 Preglednica 3. Temperatura pri kateri les dolo~ene vla‘nosti vzpostavi 80 % relativno zra~no vla‘nost v lesenem zaboju (Farmer 1962) Temperatura (DC) Vla‘nost lesa (%) 15 20 25 18 40 16 70 12-14 Vemo, da korozijo kovin povzro~a vlaga ob kisiku. Pri relativni zra~ni vla‘nosti nad 80 % je zelo pospe{ena korozija kovin, zlasti tistih, ki vsebujejo ‘elezo. Kisline in dolo~ene soli ob visoki relativni zra~ni vla‘nosti in visoki temperaturi korozijo samo {e pospe{ijo in pove~ajo. To se ka‘e kot problem pri su{enju lesa, saj pogosto v su{ilnicah vladajo taki pogoji. Potrebno je biti previden tudi pri uporabi lesa za embala‘o, za izdelke iz kovine. V zaprtih prostorih, kot je lesena {katla, les uravnava relativno zra~no vla‘nost. Kadar je les zelo suh, deluje kot sprejemnik vlage, ko pa je les vla‘en, spro{-~a vlago v okolje in s tem pove~a relativno zra~no vlago. Iz preglednice 3 je razvidna vla‘nost lesa, ki ob ustrezni temperaturi dvigne relativno zra~no vla‘nost v lesenem zaboju na 80 % (Farmer 1962). Spro{~anje ocetne kisline je rezultat normalnih kemijskih procesov. Za re{itev tega problema je potrebno ugotoviti, kako bi lahko absorbirali ocetno kislino ali pa za{~itili kovinske dele. Ve~ino lesov lahko povsem varno uporabljamo v kombinaciji s kovino, kadar je les posu{en pod 16 % do 18 % vla‘nostjo ali na njejzin ga ohranimo v teh mejah. Korozijo rezil pa lahko prepre~imo z dodajanjem kroma v zlitine rezilnih jekel ter z antikorodiv-nimi prevlekami. Tudi aluminij je dokaj odporen proti koroziji. pH lesa ima tudi velik vpliv na lepljenje. S tem problemom se sre~ujejo pri izdelavi ivernih, vlaknenih in vezanih plo{~ ter v papirni industriji. Te‘a-va se pojavlja predvsem pri smolah, ki so ob~utljive na pH. Nizek pH deluje kot katalizator in pospe{uje zamre-‘enje, medtem ko vi{ji pH zavira utrjevanje in ga lahko tudi popolnoma zaustavi. Nizek pH vpliva na stopnjo poli-merizacije in ~as utrjevanja pri urea-formaldehidnih in fenol-formaldehid-nih smolah (Wengert 2002). Sandermann poro~a o negativnem vplivu lesa Cavanillesia platanifolia na lepljenje, ki s svojim alkalnim zna~ajem negativno vpliva na lepljenje s se~ninsko for-maldehidnimi smolami (Sandermann in Rothkmann 1959). Kislost oziroma bazi~nost lesa pa vpliva tudi na fiksacijo za{~itnih sredstev. Je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kvalitetne povr{inske obdelave. Odstopanja od optimalnega pH za trdilec lahko pripeljejo do zakasnitve ali oviranja utrjevanja (Scheikl 1994). Nenazadnje pa povzro~a barvne spremembe oziroma diskoloracije lesa, ki so lahko posledica neustrezne pH vrednosti. @e zelo dolgo je znana ne-zdru‘ljivost hrastovega lesa in kovin, ki vsebujejo ‘elezo. Vzrok za to je ‘e-lezo - taninska reakcija v kislem ob-mo~ju. Pri tem nastanejo barvne spremembe na lesu in korozija na kovini. Prav tako pa je nizka pH vrednost lesa prvi pogoj za napad nekaterih {kod-ljivcev (Torelli in ^ufar 1995). Tudi v drugih gospodarskih panogah so prisiljeni posve~ati veliko pozornost pH vrednostim lesa. Na primer v papir-ni{ki in gradbeni{ki industriji. 3. Sklep Kot vidimo, je pH vrednost lesa zelo pomemben dejavnik pri predelavi in uporabi lesa. Ve~ina lesov izkazuje m raziskave in razvoj kisel zna~aj, kar predstavlja problem pri zdru‘evanju lesa z drugimi materiali. Vzrok za njegovo kislost je potrebno iskati v raznih kislinah, predvsem ocetne, ki se spro{~ajo v lesu. Ta pojav je naraven in ga ne moremo zaustaviti. Pod dolo~enimi pogoji, kot so visoka zra~na vla‘nost, visoka temperatura, glive, pa se neugodni u~inki {e pove~ajo. Za re{itev tega problema bi bilo potrebno usmeriti raziskave v iskanje na~ina, kako odstraniti te kisline ali pa iskati re{itev z ustreznimi za{~itnimi sredstvi. 1. Albert, L.; Nemeth Zs., L.; Halasz, G.; Koloszar, J.; Varga, Sz.; Takacs, L. 1999. Radial variation of pH and buffer capacity in the red hartwooded beech (Fagus sylvatica L.) wood. Holz als Roh - und Werkstoff. 57: 75 - 76 2. Farmer, R. H. 1962. Corrosion of metals in association with wood, Part 1. Wood. Avgust, 326 - 328 3. Farmer, R. H. 1962. Corrosion of metals in association with wood, Part 2. Wood. November, 443 -446 4. Fengel. D.; Wegener, G. 1989. Wood, chemistry, ultrastructure, reactions. Walter de Gruyter, Berlin. 613 str. 5. Guevara-M, R.; Johns, W. E. 1981. Geographical and within – tree variation in hartwood pH of Pinus oocarpa Schiede from Honduras. Wood science. 13 , 4: 220 - 224 6. Humar, M.: Petri~, M.; Pohleven, F. 2001. Changes of the pH value of impregnated wood during exposure to wood - rotting fungi. Holz als Roh - and Werkstoff. 59: 288 - 293 7. Kubinsky, E.; Ifju, G. 1973. A simple and fast method of pH measurement for wood. Forest products journal. 23, 2: 54 - 56 8. Sandermann, von W.; Rothkmann, M. 1959. Über die Bestimmung der pH Werte von Handelshölzern und Bedeutung für die Praxis. Holz als Roh - und Werkstoff. 17, 11 : 433 - 440 9. Schiekl, M. 1994. Elektrometrische Messung des Oberflächen - pH Wertes von Holzarten. Holzforschung und Holzwertung. 6: 10 5 - 106 10. Stamm, J.A. 1961. Threemethods for determining the pH of wood and paper. Forest product journal. 11, 7: 310 - 312 11. [egedin, P. 1990. Osnove kemijskega ra~unanja. Ljubljana, BF - oddelek za lesarstvo. 145 str. 12. Torelli, N.; ^ufar, K. 1995. Mexican tropical hardwoods. pH value. Holz als Roh - und Werkstoff. 53: 133 - 134 13. Torkar, S. 1999. Spreminjanje pH vrednosti lesa v postopku su{enja. Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga. Ljubljana, BF - Oddelek za lesarstvo. 32 str. 14 ... Wengert, G. Acidity: Common cause of panel gluing problems. http://www.woodwb.com/ knowledge_base/Acidity_Common_couse.html. 2 7. 8. 2002 novi diplomanti KELVI[AR, Klemen KUHELJ, Anton Fungicidna aktivnost aminov Primerjava razmestitve Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) delovnih naprav glede na transportne stro{ke in izdelavne ~ase v tovarni Mentor: PETRIČ Marko vhodnih vrat Recenzent: POHLEVEN Franc Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakufteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. Mentor: TRATNIK Mirko Recenzent: RESNIK Jo`e Vllt/34, 2002 Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka IX, 45 str., 1 pregl., 19 sl., 26 vir., sl, sl/en fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 UDK 630*844.41 IX, 58 str., 27 pregl., 12 sl., 4 pril., 10 S hitrim presejalnim testom smo z vir., sl, sl/en glivama, pisano ploskocevko (Trame-tes versicolor) in belo hi{no gobo UDK 658.512:674 (Poria vaillantič), določili fungicidno Tovarna v Mojstrani je lesno prede- aktivnost naslednjih aminov: izo- lovalno podjetje, ki se ukvarja s propilamina, trietilamina, diizobuti- proizvodnjo vhodnih in gara`nih vrat. famina, 3-dimetilaminopropilamina Zaradi raznolikega proizvodnega in 2-aminoetilamina. Za rastno programa razmestitev delovnih naprav podlago smo uporabili krompirjev v podjetju ni bila ve~ primema, zato dekstrozni agar, ki smo mu dodali so jo spremenili. Naredili smo primer- amine v 3 razli~nih koncentracijah javo med prej{njo in novo postavitvijo (1x10m, 5x10 m, 1x10a mol/l). naprav. Preu~ili smo spremenljive Ugotovili smo, da na rast micelija transportne stro{ke med delovnimi pisane ploskocevke (Trametes versi- napravami in izdelavne ~ase. Ugotovili color) na splo{no najbolj zaviralno smo, da so bili skupni transportni vplivajo sredstva: izopropilamin, 3- stro{ki med delovnimi napravami prej- dimetilaminopropilamin in 2-ami- {nje razmestitve za 12,7 % ni`ji kot pri noetilamin. Trietilamin in diizobutil- novi razmestitvi. Izbolj{ave pa so se po- amin imata slab{i fungicidni u~inek. kazale pri izdelavnih ~asih, ki so bili pri Pri beli hi{ni gobi (Poria vaillandi) pa novi razmestitvi delovnih naprav za 8.5% po 10 dneh rasti micelija lahko sred- kraj{i, v primerjavi s prej{njo razmestit- stva po u~inkovitosti razvrstimo: 3- vijo. Dosedanji proizvodni na~in smo dimetilamin- propilamin > 2-amino- poizku{ali teoreti~no preoblikovati v etilamin > diizobutilamin > trietilamin celibno proizvodnjo. Pri{li smo do zaklju- > izopropilamin. ~ka, da z obstoje~o tehnologijo celi~na proizvodnja ni mo~na. Klju~ne besede: za{~ita lesa, amini, fungicidnost, presejalni test, glive Klju~ne besede: celi~na proizvodnja, delovna sredstva, planiranje razmestitve, izdelavni ~asi, prekinjena proizvodnja ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj UDK: 630*83 strokovni ~lanek (Professional Paper) Gospodarjenje z debelim lesom/ drevjem v Sloveniji - biolo{ka interpretacija (prevod vabljenega, delno prirejenega referata na leto{njem Celov{kem sejmu) avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLLI Namesto uvoda Gozd ni le tovarna lesa, za kar bi ga radi proglasili podjetni poslovne‘i. Gozd je veliko ve~, kot se nas je pred leti enoglasno strinjalo ve~ avtorjev v knjigi s tem naslovom. (Zveza gozdarskih zdru‘enj Slovenije, Gozdarska zalo‘ba, Ljubljana 1995). I think that I shall never see A poem lovely as a tree. Poems are made by fools like me, But only God can make a tree. (“Mislim, da ne bom nikoli videl pesmi, lepe kot drevo. Pesmi pi{ejo tepci kot jaz, toda le Bog zna napraviti drevo”.) Veliki pesnik Joyce Kilmer (Trees and Other Poems, 1914) “Trees” prav gotovo ni imel v mislih smrekovega drogovnjaka, v katerem bi rekreativci ometali paj~evine, temve~ ~astitljiva odrasla drevesa. Angle{ki pregovor Great trees are good for nothing but shade (Velika drevesa niso dosti prida, razen za senco) (George Herbert, Outlandish Proverbs), nikakor nima ve~ negativnega prizvoka. “Senca velikega drevesa” je lahko tudi prispodoba vsakr{ne za{~ite, ki jo od drevja pri~akuje sodoben, okoljsko ozave{~en zemljan. Ko poslu{am tarnanje zaradi debelega drevja, se spominjam svojega potovanja v osr~je Gvajane, “de`ele voda”. Ob najvi{jem slapu na svetu “v enem skoku” Kaieteur-ju (240 m) mi je spremljevalec-doma~in razlo`il pomen imena: “slap starega mo`a”. Ko si star 60 let, te lepo nalo`ijo na kanu in prek katarakta spustijo v “ve~na lovi{~a”. Rekel je, da zaradi pomanjkanja hrane. Ni~ star~kov, le mladina … Tegale predavanja `e ne bi bilo, ~e … Ob tem se vselej spomnim znamenitega Gou-noda, skladatelja Fausta. Neko~ mu je mlad domi{ljav glasbenik rekel: “Ni~ ve~ u~iteljev, ni~ ve~ doktrin! U~itelji in doktrine uni~ujejo umetni{ko osebnost glasbenikov.” Po gozdarsko bi to pomenilo: le mlade, hitrorasto~e viso-kodonosne planta`e in nobenega drevja nad 50 cm (uradna spodnja meja za “debel les”). Gounod je bil kratek: “Prav ima{. Nobenih o~etov ve~, samo sinovi!” Le kje bi mojster Dem{ar dobival les za svoja godala? Juvenilna, mo~no zavita smrekovina z veliko kompresijskega lesa in gr~, prav gotovo ne bi ustrezala izjemno visokim standardom kvalitete lesa za glasbene in{trumente. Po najstro`jih kriterijih naj bi bila zaradi ni`je ravnovesne vla`-nosti primerna le jedrovina, brez juve-nilne gr~ave sredice seveda. Nasploh je zrela jedrovina vselej najvrednej{i del lesa. Moderna tehnologija vsekakor omogo~a udobno in donosno izkori{-~anje tanj{ega lesa (zlasti iglavcev), vendar je krog nalog sonaravnega ve~namenskega gozda, kot bomo sli{ali, mnogo {ir{i in jih lahko zagotovi le zrel gozd. Ko smo ‘e pri debelem drevju … Zgodba o silnem, 64 m dolgem jelo-vem jamboru, ki ga je 1894 kmet Opeka z Rakitne v enem kosu (!!) dobavil slovenskemu ladjarju Henriku Angelu Jazbecu za njegov mogo~-ni trijambornik Beechdale (bukova dolina), {e ‘ivi in sta jo povzela dr. Miroslav Pohar in Ilonka Hajnal v Obzorniku (1981). Model ladje si lahko ogledate v pomorskem muzeju v Piranu. Tedaj je bila ena najlep{ih jadrnic v Sredozemlju. Tovorna kompozicija je s konji vred merila 78 m. “Po{ast”, kot so na poti imenovali jambor, so v desetih dneh, sekajo~ ovinke (in en hi{ni vogal) le spravili v dok tr‘a{ke ladjedelnice Sv. Marko. Pred 50 leti je za najvi{je evropsko drevo veljala 65 m visoka jelka iz pragozda Pera~ica v Bosni in Hercegovini. “Na{a” jelka je morala biti vi{ja in za ta namen povsem zdrava, brez mokrega srca ! ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj Slovenski gozd Vizitka slovenskih gozdov (Zavod za gozdove Slovenije 2001): Slovenija 2.025.469 ha Povr{ina gozdov 1.134.804 ha Gozdnatost 56 % Celotna lesna zaloga 261 mio. m3 Zaloga/ha 2 29,7 m3 Prirastek/ha/leto 6,02 m3 Letni posek 2.609.039 m3 Posek/ha 2,3 m3 Gozdovi dajejo bistven poudarek slovenski krajini. Velika gozdnatost je razumljiva, saj je Slovenija gorata de-‘ela: dobra tretjina dr‘ave le‘i nad 600 m n.m. Tr i ~etrtine njenega ozemlja ima naklon ve~ji od 20 %. Na strminah nad 35 % je gozdnatost kar 90 % ! Za Slovenijo (in Avstrijo) je zna~ilno, da se lesne zaloge in gozdne povr{ine {e naprej pove~ujejo. Zdaj{nji gozdovi so dobro ohranjeni. Vendar, dokler je bil les edini vir energije, je razvoj obrti, rudarstva in industrije tudi od slovenskih gozdov zahteval visok davek. Svoje je prispevala tudi obremenitev gozdov zaradi gozdne pa{e in rabe stelje ({e zlasti po uvedbi hlevov v 18. in 19. stol.). Pod vplivom intenzivne se~nje in hkratnega sajenja smreke, se je botani~na sestava gozdov lokalno mo~no spremenila ([tajerska, Koro{-ka). Podoben vpliv je imelo sajenje bora na Krasu v drugi polovici 19. stol. (slika 1a, 1b). Zaradi ~lovekovega vpliva se je prvotno razmerje 4:1 za listavce izena~ilo (1:1). V Avstriji, ki je, za razliko od „bukove“ Slovenije, de`ela iglavcev, se je prvotno Preglednica 1. Lesna zaloga po vi{inskih pasovih in raz{irjenih debelinskih razredih Vi{inski pasovi (m n.m.) Lesna 10 - 29 cm 30 zaloga (%) – 49 cm nad 50 cm 0 - 200 60 34 6 201 - 400 56 39 5 401 - 600 49 43 8 601 - 800 43 46 11 801 - 1000 37 46 17 1001 - 1200 35 49 16 1201 - 1400 35 50 16 1401 - 1600 34 51 15 1601 - 1800 48 47 5 1801 - 2000 56 40 4 Zavod za gozdove Slovenije 2001 Slika 2. Lesna zaloga po drevesnih vrstah in raz{irjenih debelinskih razredih Slika 1. (a) Naravna in (b) dana{nja drevesna sestava gozdov v Sloveniji Slika 3. Botani~ni dele` lesne zaloge drevja s premerom 50 cm in ve~ razmerje 3:1 za iglavce pove~alo celo na 6:1! Z vidika strukture, razvoja `agarske tehnologije in cen v Sloveniji komajda poznamo problem „debelega lesa“. Prevladujejo smreka, bukev in jelka. Primat imajo tudi v tretjem raz{irjenem debelinskem razredu s prsnim premerom 50 cm in ve~. [e ve~, dele‚ drevja s prsnim premerom 50 cm in ve~, je najve~ji v vi{in-skem pasu med 800 in 1600 m n.m. (preglednica 1). Lahko bi rekli, da je debel les tudi gorski les. Za Slovenijo je nadalje zna~ilen zelo visok dele‚ zasebnih gozdov. Ob koncu potekajo~e privatizacije bo predvidoma kar 80 % gozdov v privatni lasti, s ~emer se bomo izena~ili z rekorderji Avstrijci. Zna~ilna za Slovenijo je tudi „atomi-zacija“ gozdne posesti (preglednica 2). Gozd si deli pribl. 300.000 lastnikov. Ve~ kot polovica posesti je manj{a od 1 ha, pri ~emer obsega le 10 % celotne gozdne povr{ine (preglednica 2). Razdrobljenost posesti ote`uje strokovno delo in optimalno izrabo lesa in gozdnega potenciala. ijaLes 54(2002) 10 Preglednica 2. Gozdna posestni{ka struktura v Sloveniji Velikost posesti (ha) Delež (96) Površinski delež (96) <0,99 54,7 10,0 1,00 - 2,99 25,6 211 3,00 - 4,99 8,3 13,9 5,00 - 9,99 7,9 22,2 10,00 - 19,99 3,2 18,6 >20,0 1,1 15,2 Zavod za gozdove Slovenije 2001 Problem debelega lesa - problem kvalitete lesa in ve~namenskega gospodarjenja Kljub nekaterim lastnostim, ki zni-`ujejo kvaliteto lesa (juvenilnost, izrazita zavita rast, visoka koncentracija reakcijskega lesa, majhen dele‚ odporne jedrovine, gr~ava sredica) potrebujejo „nove tehnologije raz`a-govanja“ prete`no les (iglavcev) manj-{ih dimenzij. Tudi za uporabo v grad-beni{tvu debela hlodovina ni ve~ neobhodna (prim. J.Huss: Holz-Zentralblatt 113 /1987/ {t. 86). Dvostranski profilirni stroji omogo~ajo hkratno izdelavo prizem, tramov, iveri za iverne plo{~e in sekancev za pridobivanje celuloze v enem prehodu. Z novimi lepilnimi tehnikami je mogo~e iz drobnega lesa izdelati deske, plohe in lege poljubnih dol`in, {irin in debelin, tako da je za `agarsko industrijo debel les zaradi velike variabilnosti, degradirane lesne kvalitete in te`je manipulacije mnogokrat pravi nebodigatreba (prim. Teischinger: Österreichs Wald, 1994, str. 371. ). Brez debelega drevja? Spomnimo se, da ima sonaravno, trajnostno in ve~-namensko gospodarjen gozd v smislu {estih „Helsin{kih“ kriterijev (1993) zelo {irok diapazon nalog: poleg „les-ne“, {e {tevilne „nelesne“, kot so npr. vzdr`evanje biotske raznoterosti, varovanje tal in vode in razne socioeko- ijaLes 54(2002) 10 nomske funkcije. Zahteva jih sodobna, okoljsko ozave{~ena dru`ba. Vse to zmore le biolo{ko in mehansko trden, vrstno bogat ter vertikalno in horizontalno bogato strukturiran gozd. Nikakor brez debelega drevja! Sicer pa sem prepri~an, da so v dobro gospo-darjenem gozdu poleg proizvodnih funkcij brezpla~no zagotovljene tudi druge funkcije. V gozdovih z varovalno in rekreacijsko vlogo so mo~neje dimenzioniranja drevesa neobhodna, zato je skraj{anje obhodnje z namenom proizvajanja tankega lesa, nesmiselno. Na splo{no dosega debelej{i les vseh drevesnih vrst vi{jo ceno, vendar le, ~e je brez napak. Leibundgut (Die Waldpflg, 1966, str.151) poudarja, da se gojenje kvalitetnega debelega lesa zelo spla~a. @al je dele‚ debelega lesa dobre kvalitete zaskrbljujo~e majhen. Usodno jo razvrednotijo predvsem mehanske po{-kodbe, nastale pri podiranju, spravilu in gradnji gozdnih prometnic; {ele nato pridejo razne ujme in „novodobne“ po{kodbe gozdov („umiranje“ gozdov) (nem. neuartige Waldschäden). Staranje, rast in kvaliteta lesa Kot lesni tehnolog in drevesni fiziolog `elim obravnavati kvaliteto lesa z vidika staranja, rasti in po{kodb. @e Terencij (Terentius) je zaklju~il: Se-nectus ipsa morbus („Starost je `e sama po sebi bolezen“.). ^eprav je latinski dramatik mislil na ~loveka, velja isto tudi za les. V drevesu so sistem drobnih koreninic, listna povr{ina in beljava v dina-mi~nem ravnote`ju. Te`njo po vzdr-`evanju dinami~nega ravnote`ja struktur in procesov ozna~ujemo kot ho-meostazo. Le-ta se realizira z najraz-li~nej{imi abscisijami, tj. z odstranjevanjem organov in tkiv, npr. listov in lubja. V {ir{em smislu predstavlja raziskave in razvoj abscisijo tudi ojedritev in pri vrstah, ki ne ojedrijo, dehidracija debelne sredice. Vemo, da se listna povr{ina od dolo~ene starosti naprej ne pove~uje ve~, prej zmanj{uje. Pri tem ostaja lesni prirastek prakti~no nespremenjen! To si lahko razlo`imo s homeostazno eliminacijo starej{ih, tj. globljih delov beljave. S tako prihranjeno respiracij-sko energijo se ob nespremenjeni listni povr{ini zagotovi nadaljnja rast in fruk-tifikacija drevesa (slika 4). Homeostazna abscisija (odstranjevanje) poteka pri drevesih z „obligatno obarvano“ jedrovino (= ~rnjava) (npr. dob, graden, macesen) in pri drevesih s svetlo (neobarvano) jedrovino (npr. smreka, jelka) z genetsko fiksirano transformacijo beljave v jedrovino, tj. z ojedritvijo (nem. Kernholzbildung, angl. heartwood-formation). Pri drevesih brez jedrovine (npr. bukev) poteka eliminiranje starej{e beljave z dehidracijo (su{ina). Fiziolo{ko dehi-dracijo debelne sredice spremlja dra-sti~no zmanj{anje vitalnosti in respi-racije parenhimskih celic (Ne~esany) in je funkcionalno analogna ojedrit-venemu procesu (Torelli 2001, neobj.). Obseg beljave pri drevesih z ojedritvijo in obseg „aktivne“ beljave pri bukvi (Torelli, Slavnostni kolokvij za R.Wagenführja, Dresden 1995, neobj.) m raziskave in razvoj Slika 5. Bukev (Fagus sylvatica): (a) majhna su{ina pri drevesu z globoko kro{njo; (b) velika su{ina pri drevesu s kratko kro{njo dolo~ajo zna~ilnosti kro{nje (listna povr{ina, starost, oziroma dol`ina kro{nje in listna produktivnost. Zaradi progresivno zmanj{ujo~ega se razmerja med listno povr{ino in volumnom debla se pove~uje jedrovina oz. su{ina (npr. pri bukvi, slika 5). Beljavo `ivih dreves varuje pred glivnim razkrojem visoka vla`nost in nizka vsebnost kisika. Obratno pa je v suhem stanju beljava vselej manj odporna od jedrovine, ki jo pred razkrojem {~itijo toksi~ne „jedrovinske“ snovi. V celi~nih inkrustirane nizkomolekularne jedro-vinske snovi pove~ujejo dimenzijsko stabilnost lesa. DIN ozna~uje hrastovo ~rnjavo kot „odporno (rezistentno)“, macesnovo ~rnjavo kot „zmerno od-porno“, neobarvano smrekovo jedro-vino kot „{ibko odporno“ in bukovino brez jedrovine kot „neodporno“ (nem. anfällig, angl. susceptible). Kvaliteto notranjega dela debla v `i-vem drevesu dolo~a veliko dejavnikov: naravna odpornost jedrovine oziroma su{ine, na~in ~i{~enja vej, rastne napetosti, sr~ne razpoke, kolesivost, zavita rast, reakcijski les, abiotska in biotska obarvanja, trohnoba, mehanske Slika 7. Smreka (Picea abies): (a) rde~a trohnoba na lokaciji svetle jedrovine; (b) rde~a trohnoba v razvitem stadiju, ko je za~ela prodirati v beljavo (foto Miran ^as) po{kodbe, „novodobne po{kodbe“. Etiologija na{tetih pojavov je na sre~o dokaj znana. In zdaj k starostnim tegobam in u~in-kom „~ezmerne te`e“ na{ih treh naj-va`nej{ih drevesnih vrst ! „Normalno“ mokro srce pri jelki se na~eloma razvije v neobarvani jedro-vini. Po nastopu „novodobnih gozdnih ijaLes 54(2002) 10 po{kodb“ smo pri fiziolo{ko oslabljenih jelkah opazili, da se je za~elo mokro srce {iriti v beljavo („anomalno“ mokro srce) (slika 6). Tudi rde~a trohnoba pri smreki se razvije v svetli jedrovini. V razvitem stadiju za~ne, kot „anomalno“ mokro srce pri jelki, prodirati v beljavo (slika 7). Patolo{ko „izsiljena“ izguba beljave se poka`e v pove~anem radialnem prirastku: bazalni del „stekleni~asto“ „nabrekne“ (slika 8). Ob nespremenjeni listni povr{ini se vsakr{no zma-nj{anje beljave odrazi v homeostaznem nadome{~anju s pove~ano radialno rastjo. Nekaj podobnega se zgodi, ~e z vrtanjem „od zadaj“ odvzamemo del beljave, ne da bi pri po{kodovali kambij na nasprotni strani (Torelli s sod., neobj.). Glede na povzro~itelja in vzroke oku`-be je treba lo~iti med rde~o trohnobo kot jedrovinsko trohnobo (nem. Kernfäule) od ranitvene trohnobe (nem. Wundfäule) zaradi mehanskih po{kodb. Rde~a trohnoba, {e posebej v kombinaciji z mehanskimi po{kodbami, lahko usodno oslabi drevo (slika 9). Verjetnost in obseg mokrega srca in rde~e trohnobe se na~elno pove~uje s starostjo in drevesnimi dimenzijami! Tvorba rde~ega srca pri bukvi predstavlja encimsko rjavenje in poteka v dveh fazah (Torelli): (a) v izsu{itveni ali uvodni fazi kot naraven fiziolo{ki proces in je posledica progresivno zmanj{ujo~e se kro{nje ob nezmanj{ani debelinski rasti in (b) v pigmentacijski fazi, ki je izrazito fakultativna in je odvisna od morebitnega vdora zra~ne-ga kisika v izsu{eno debelno sredico. Za obarvanje potrebni kisik lahko prodre v deblo skozi vejne {trclje debe-lej{ih vej, kjer se zaradi razli~nih vzrokov (podiranje, vetrolom, snegolom, led) predhodno ni formirala „tesnilna“ za{~itna cona. Zelo verjetno lahko ijaLes 54(2002) 10 Slika 8. Smreka (Picea abies): Stekleni~ast „nabrek“ baze drevesa zaradi prodora rde~e trohnobe v beljavo (razlaga v tekstu) prodre kisik v deblo tudi skozi po{-kodovane ali odmrle veje. Velika vi{i-na, debelina in kratka kro{nja z debelimi vejami so zna~ilnosti, ki pospe-{ujejo izsu{itev debelne sredice in ve~ajo verjetnost vdora zra~nega kisika. Bukve, ki rastejo v gostem sklopu na rodovitnih tleh, „dobijo“ rde~e srce `e pri 80-ih letih. Tanke in nizke bukve z globokimi tankovejnatimi kro{njami pogosto {e pri 180 letih nimajo rde~ega srca (zgornja gozdna meja !). Bukve premnogokrat posekajo prepozno, {ele tedaj, ko je rde~e srce `e dodobra razvrednotilo les (slika 10). Poseben problem predstavljajo mehanske po{kodbe. Manj znano je, da so u~inki po{kodb mo~no odvisni od ~asa po{kodovanja in kompartmentaliza-cijskega potenciala. Ta spoznanja so pomembna za prakso obvejevanja in ~e `elimo predvideti, prepre~iti ali sanirati po{kodbe zaradi spravila, transporta ali gradnje gozdnih prometnic. Izku{nje ka`ejo, da so prakti~-no vse povr{inske po{kodbe oku`ene ! Ob koncu naj poudarim, da je mogo~e vzgojiti debelo drevje s kvalitetnim raziskave in razvoj D Slika 9. Smreka (Picea abies): (a) izvotlitev po okužbi z rdečo trohnobo (baze vej so nepoškodovane, ker so prepojene s smolo in so videti kot napere pri kolesu !); (b) rezultat površinske mehanske poškodbe; (c) veter je podrl zaradi rdeče trohnobe in mehanskih poškodb oslabljeno smreko (vse foto Miran Čas) m raziskave in razvoj Slika 10. Bukev (Fagus sylvatica): (a) rde~e srce se vselej razvije na lokaciji predhodno fiziolo{ko izsu{enega lesa; (b) tipi~no sestavljeno (mozai~no) rde~e srce; (c) rde~e srce in u~inki povr{inske po{kodbe lesom ne le pri vrstah z odporno ~r-njavo (hrast), temve~ tudi pri vrstah z manj odporno svetlo jedrovino (smreka, jelka) in pri vrstah brez jedrovine (bukev), ~e se le izognemo mehanskim po{kodbam in/ali oku`bam. Gojitelj naj bi tudi dobro poznal etiologijo glavnih napak pri najpomembnej{ih vrstah. novi diplomanti KAMEN[EK, Franci Gostota in sorpcijske lastnosti arheolo{kega lesa:z Ljubljanskega barja Diplomsko delo (Univerzitetni {tudij) Mentorica: ^UFAR Katarina Recenzent: GORI[EK @eljko Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro•na dolina cesta VTII/34, 2002 XI, 64 str., 29 pregl., 14 sl., 30 pril., 20 vir., sl, sl/en UDK 630*814.8:630*812 Raziskali smo 5 najpogosteje zastopanih vrst arheolo{kega lesa iz ene-olitskih koli{~ Ljubljanskega barja: jesen (Fraxinus sp.), hrast (Quercus sp.), jel{o (Alnus sp.), javor (Acer sp.) in bukev (Fagus sytvatica). Les je bil star 4500 - 5500 let in se je ohranil pod zemljo ali pod vodo. Raziskali smo: osnovno gostoto, za~etno vla`nost in ravnovesne vla`nosti pri 88 %, 65 % in 33 % relativni zra~ni vla`nosti in temperaturi 20°C. Oblikovali smo sorpcijske izoterme, dolo~ili totalne skr~ke in skr~ke v posameznih intervalih kr~enja. Lastnosti arheolo{kega lesa smo primerjali z lastnostmi re-centnega lesa. Osnovna gostota je bila od 92 kg/m3 do 15 5 kg/m3, bila je do 6-krat ni`ja kot pri recentnem lesu. Za~etna vla`nost je bila 589 % - 1017 %, oboje ka`e na visoko stopnjo degradacije lesa. Ravnovesne vla`-nosti so bile v vseh 3 klimah vi{je kot pri recentnem lesu, prav tako so bili ve~ji totalni skr~ki. Volumenski skr~ki so bili od 63,4 % do 80,9 %. V primerjavi z recentnim lesom se je najbolj pove~alo kr~enje v longitudinalni smeri. Najvi{ji etapni skr~ek se je realiziral na intervalu od napojenega stanja do u = 88 %, najni`ji pa od u = 65 % do u = 33 %. Na{teti rezultati omogo~ajo bolj{e poznavanje lastnosti arheolo{kega lesa in pripravo strategije za pravilno obravnavanje in konzerviranje. Za ohranitev arheolo{kega lesa je najprej potrebno prepre~iti njegovo izsu{itev; za~etna napojitvena vla`nost in osnovna gostota, pa sta osnovna podatka za prvo oceno stopnje njegove degradiranosti in ogro`enosti. Klju~ne besede: arheolo{ki les, osnovna gostota, za~etna vla`nost, ravnovesna vla`nost, skr~ki ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj UDK: 336.671:658.89 pregledni strokovni ~lanek (A Profes- ------------------- Analiza dobi~konosnosti kupcev Analysis of customer profitability avtor: mag. Simon ČADEŽ, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana Predstavljena je analiza dobi~konos-nosti kupcev. Mnoge empiri~ne analize so pokazale, da imajo podjetja pogosto ve~ nedobi~konosnih kot dobi~konosnih kupcev, vendar se tega sploh ne zavedajo. V ~lanku je prikazan inkrementalni na~in analize posameznih vrst odlo~itev o obstoje~ih kupcih in koncept ‘ivlje-njske dobi~konosnosti kupca za analizo odlo~itev o potencialnih novih kupcih. In the article analysis of customer’s profitability is presented. Various empirical analysis showed that enterprises usually have more unprofitable than profitable customers, but they even not notice this. In the article incremental way of analysis of particular choices about existent customers and concept of customer’s lifetime profitability for analysis about new potential customers are presented. Klju~ne besede: kupci, analiza do-bi~konosnosti, ‘ivljenjska dobi~ko-nosnost kupca, strate{ko ra~unovod-stvo Keywords: customers, analysis of profitability, customer lifetime profitability, strategical financing Uvod Sodobna tr‘enjsko usmerjena podjetja v sredi{~e svojega poslovanja postavljajo kupce in zadovoljevanje njihovih potreb. Brez kupcev ni ne prodaje (prihodkov) in ne dobi~ka, ki naj bi bil osnovni cilj poslovanja podjetij. V svoji ‘elji zadovoljiti kupca pa podjetja pogosto pretiravajo in ob tem pozabijo, da zadovoljen kupec ni nujno tudi dobi~konosen kupec. Podjetja dostikrat niti za obstoje~e kupce ne vedo, ali so le-ti dobi~konosni, {e bolj pa je ta ocena zahtevna pri novih potencialnih kupcih. Mnoge empiri~ne raziskave so pokazale, da imajo podetja pogosto ve~ nedobi~konosnih kot dobi~konosnih kupcev (Hope, 1998). S problematiko dobi~konosnoti kupcev se ukvarja strate{ko poslovodno ra~unovodstvo, eden od novej{ih prispevkov poslovodnega ra~uno-vodstva. Ker mnoga podjetja i{~ejo konkuren~no prednost z zadovoljevanjem potreb kupcev, potrebujejo za sprejemanje strate{kih odlo~itev ustrezne informacije o kupcih. Glavna vira informacij o kupcih sta oddelka za tr‘enje in ra~unovodstvo. Tr‘niki ocenjujejo kupce predvsem z nefinan~-nega vidika, ra~unovodje pa so poklicani, da ocenijo kupce s finan~nega vidika. 1. Tr‘enjski vidik kupcev Tr‘enjska miselnost se je uveljavila v vseh sodobnih podjetjih in prerasla v znanost. Walker et al. pravijo (1995, str. 20), da je najbolj{e sredstvo za razvoj in ohranitev konkuren~ne prednosti ter doseganje strate{kih ciljev zadovoljen kupec. Nekatera podjetja med svojimi strate{kimi cilji zadovoljstvo kupcev navajajo celo na prvem mestu, pred interesi lastnikov. To ni presenetljivo, saj mnogi avtorji menijo, da sta tr‘ni dele‘ in zadovoljni kupci glavna dejavnika, ki naj bi dolgoro~no maksimirala dobi~ek podjetja. V skrbi za pove~anje tr‘nega dele‘a in zadovoljstvo kupcev je najbolj dejaven oddelek za tr‘enje, ‘al pogosto v {kodo podjetja. Poglejmo naslednji scenarij: na za~etku leta se zastavijo ambiciozni prodajni plani, za katerimi managerji v naslednjih mesecih vse bolj zaostajajo. Ko se za~ne bli‘ati konec leta, je treba kupce dodatno vzpodbuditi s popusti, brezobrestnimi krediti, bonu-si za zvestobo, ogla{evanjem in dodatnimi storitvami. To posledi~no pomeni tudi ve~ji napor za prodajno osebje, za kar ho~ejo imeti ustrezno povra~ilo. Verjeten rezultat takega ravnanja? Prodajni cilji bodo sicer dose‘eni, vendar bo dobi~ek upadel zaradi ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj pove~anja prodajnih stro{kov. Sledi pa {e slab{a novica: vsakoletna anketa namre~ poka‘e, da so kupci bolj nezadovoljni kot preteklo leto. Problem je ve~plasten. Ra~unovodje niso preve~ dobri v merjenju dobi~-konosnosti kupcev, tr‘niki niso preve~ dobri v merjenju njihovega zadovoljstva, poleg tega pa oddelka ne komunicirata med sabo. Tr‘niki v svoji skrbi za zadovoljstvo sedanjih in bodo~ih kupcev pogosto pozabijo na dejstvo, da zadovoljen kupec ni nujno tudi dobi~-konosen. Podjetja imajo lahko nezadovoljne kupce, ki so zelo dobi~konosni, lahko pa imajo tudi navdu{ene kupce, ki prina{ajo izgubo. V tem primeru pride do tr~enja dveh nasprotujo~ih si strate{kih ciljev, zadovoljstva kupcev in finan~nega rezultata. Idealen kupec je tisti, katerega potrebe lahko zadovoljimo bolje kot konkurenca, ki bo ostal z nami ~im dlje in ki nam prina{a dobi~ek. Hope (1998, str. 21) jih poimenuje strate{ki, zvesti in dobi~konosni kupci. Pridobiti in ohraniti te kupce je naloga vseh oddelkov v podjetju, ra~unovodstvo pa pri tem pomaga z ustreznimi informacijami. Odlo~itve o tem, kateri kupci so strate{ko pomembni, katere je potrebno obdr‘ati, katerih se je smiselno otresti in kateri {ele bodo postali donosni, so prepomembne, da bi jih sprejemali na podlagi ob~utkov in izku{enj. 2. Finan~ni vidik kupcev ^e se v podjetju usmerijo na strategijo obdelave trga ali razvoja proizvoda (ho~ejo prodati ve~ obstoje~im kupcem) je analiza dobi~konosnosti {e posebej potrebna. Niso namre~ vsi kupci enako dobi~konosni in zato je dobro vedeti, pri katerih se za ve~jo prodajo sploh spla~a truditi. Podjetja pogosto ‘ivijo v zmoti, da so vsi seg- eh menti kupcev enako dobi~konosni. Podrobnej{a analiza navadno poka‘e druga~no sliko, za kar obstajata dva glavna razloga. Razli~nim kupcem prodajamo po razli~nih cenah, poleg tega pa kupujejo razli~ne asortimente. [e bolj pomemben je drugi razlog, to je raven storitev za razli~ne kupce. Povsem mo‘no je, da so ni‘je cene za enega kupca ve~ kot upravi~ene z ni‘jimi stro{ki prodaje temu kupcu. Problem je {e bolj zapleten, ~e se v podjetju lotijo strategij razvoja trga ali diverzifikacije (‘elijo pridobiti nove kupce). V tem primeru o kupcih ni nobenih obstoje~ih podatkov, ki bi nakazovali na njihovo dobi~konosnost. Poleg tega je pri novih kupcih mnogo ve~je tudi tveganje nepla~ila, kar {e dodatno ote‘i izra~une. Nov kupec je lahko pripravljen ponuditi visoko ceno, a to ne pomaga dosti, ~e svoje obveznosti ne bo poravnal. 2. Izra~un dobi~konosnosti kupcev Dobi~konosnost posameznih kupcev ali segmentov kupcev izra~unamo podobno kot dobi~ek podjetja. Prihodkom od dolo~enega kupca od{te-jemo vse, z njim povezane stro{ke. Med stro{ki moramo upo{tevati tudi nepro-izvajalne stro{ke, kar precej zaplete izra~un. V primeru majhnega {tevila kupcev lahko analiziramo vsakega posebej. ^e jih je veliko, analiza postane neobvladljiva, zato podobne kupce zdru‘imo v skupine. a) Zdru‘evanje kupcev v skupine (segmente) Namen zdru‘evanja kupcev v skupine je, nepregledno mno‘ico razli~nih kupcev pretvoriti v nekaj obvladljivih segmentov. Najbolj smiseln kriterij za zdru‘evanje kupcev je njihova podobnost. Podjetja obi~ajno segmen-tirajo kupce glede na geografska obmo~ja, kanale distribucije, velikost kupcev ali podobne kriterije, ker je to najla‘ji na~in. Najla‘ji na~in seveda ni tudi najbolj{i. Najbolj{e bi bile tak{ne skupine, znotraj katerih bi se vsi kupci podobno odzivali na tr‘enjske vzpodbude. Ward (1992, str. 126) predlaga dru-ga~en na~in segmentiranja kupcev glede na to, kak{no konkuren~no prednost cenijo. Kupec je denimo lahko cenovno ob~utljiv na eni strani ali pa zahteva visoko kakovosten proizvod na drugi strani. Cenovno ob~utljive kupce lahko delimo naprej. Enim je pomembna izklju~no nizka cena, drugi ‘elijo dobro kakovost po najni‘ji mo‘ni ceni, tretji ‘elijo poleg nizke cene tudi dodatno storitev. Podobno so si med seboj razli~ni tudi kupci, ki kupujejo visoko kakovostne proizvode. Nekateri so cenovno neob~utljivi, drugi so zvesti, tretji ne zahtevajo dodatnih storitev, medtem ko jih ~etrti zahtevajo, a so zanje pripravljeni tudi pla~ati. b) Izra~un dobi~konosnosti Samo segmentiranje ni prezahtevna naloga, ~e so vzpostavljene ustrezne baze podatkov oziroma sistem kodiranja kupcev. Tudi pripisovanje prihodkov posameznemu kupcu je preprosto, bolj problemati~no pa je razporejanje stro{kov na kupce. Na naj-vi{ji ravni SPE so vsi stro{ki neposredno povezani s kupci, z ni‘anjem stopnje agregiranja kupcev pa je dele‘ neposrednih stro{kov, povezan z dolo-~enim segmentom, vse manj{i. Na zadnji ravni posameznega kupca je neposrednih stro{kov v zvezi s tem kupcem zelo malo. Izra~un celotne dobi~-konosnosti posameznega kupca je zato neizogibno povezan z razporejanjem splo{nih stro{kov na kupce. Schno-ebelen in Skillern (1996, str. 52) kot re{itev predlagata uporabo ABC metode, ki pa {e vedno pomeni samo arbitrarno razporejanje stro{kov. ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj Analiza dobi~konosnosti brez pretirane odvisnosti od razporejanja stro{-kov je vseeno mo‘na, ~e se naslonimo na inkrementalni koncept. Inkremen-talni so tisti stro{ki, ki bodo nastopili ali bodo odpravljeni kot posledica dolo~ene odlo~itve. Stro{kom, ki se nana{ajo na vse kupce SPE (npr. pla~a direktorja tr‘enja), se ne moremo izogniti, razen ~e opustimo vse kupce. Te h stro{kov torej ni smiselno vklju~e-vati v analizo kupcev. Stro{kom, ki se nana{ajo na dolo~en segment kupcev (npr. kanal distribucije ali geografsko regijo), se lahko izognemo, ~e v celoti odpravimo ta kanal ali opustimo regijo (npr. pla~e vseh zaposlenih v prodaji na drobno ali v dolo~eni regiji). ^e pa opustimo posameznega kupca v okviru nekega kanala ali regije, bi bil prihranek verjetno zelo majhen (neposredni stro{ki prodaje temu kupcu). Pri analizi dobi~konosnosti kupcev je klju~en sistem pripisovanja stro{kov. Optimalno bi bilo, ~e bi vsak stro{ek lahko pripisali najni‘ji mo‘ni ravni agregacije, to je posameznemu kupcu. ^e stro{kov ni mo‘no pripisati na najni‘ji ravni, jih v analizo vklju~imo {ele v naslednji. Tako celotna analiza dobi~konosnosti kupcev postane orodje za sprejemanje odlo~itev, ne pa le poskus za razporejanje vseh stro{kov na obstoje~o bazo kupcev. Koncept inkrementalnih stro{kov deluje tudi v primeru, ko se v podjetju vseeno od-lo~ijo za razporejanje splo{nih stro{-kov. Denimo, da se direktor tr‘enja v podjetju s samo dvema kupcema nadpovpre~no ukvarja z enim od njiju. V tem primeru je ve~ji del stro{kov direktorjeve pla~e povezan z enim kupcem. ^eprav so ti stro{ki neizogibni, jih je vseeno dobro upo{tevati, ~e ‘elimo ugotoviti relativno dobi~ko-nosnost obeh kupcev. Kadar pa za razporejanje stro{kov nimamo nobene oprijemljive osnove, ga raje povsem opustimo. V naslednji tabeli si bomo pogledali primer izra~una dobi~ko-nosnosti kupca. To je samo ena od mo‘nih alternativ, dejanski izra~un v podjetju pa mora biti prilagojen njegovim potrebam. Od prihodkov smo najprej od{teli proizvajalne stro{ke, s ~imer smo iz-ra~unali kosmati dobi-~ek od kupca. V naslednji stopnji smo od kosmatega dobi~ka od{teli neposredne stro{ke prodaje temu kupcu. Analizo bi po inkremen-talnem konceptu lahko na tem mestu zaklju~ili, saj smo kupcu pripisali vse neposredne stro{ke. Kljub temu smo nato naredili tisto, kar smo maloprej odsvetovali. Arbitrarno smo razporedili na tega kupca tudi del splo{nih stro{kov. [e enkrat poudarjam, da je to smiselno le, ~e za to obstaja oprijemljiva podlaga. Na zadnji ravni smo od{teli {e stro{ke financiranja tega kupca, kar je skorajda neposreden stro{ek. Izra~unan dobi~ek 51.000 pa ne pomeni celotnega dobi~ka od tega kupca. Od prihodkov smo namre~ poleg neposrednih od{teli le del splo{nih stro{kov. [e ta del je v analizo vklju~en izklju~no zato, da dobimo bolj{o sliko o dejanski dobi~konosnosti kupca. Na koncu smo dobi~ek izrazili tudi relativno glede na prodajno vrednost. Dobra lastnost analize je v primerjavi relativnih stro{kov in dobi~konosnosti med razli~nimi kupci ali segmenti kupcev. Poleg tega poka‘e tudi podro~-ja najve~jih razlik med kupci in naka‘e mo‘nosti za izbolj{avo njihove dobi~-konosnosti. Pogosto analiza odkrije vrsto majhnih kupcev, ki zahtevajo nadproporcionalno koli~ino na{ega Preglednica 1. Primer izra~una dobi~ko-nosnosti dolo~enega kupca Postavka SIT SIT Prihodki od kupca 428.000 - Proizvajalni stro{ki 278.000 Kosmati dobi~ek od kupca 150.000 - Neposredni neproizvajalni stro{ki - Distribucija 30.000 - Popusti in promocije za kupca 25.000 55.000 95.000 - Dele‘ drugih neproizvajalnih stro{kov - Podpora kupcem 10.000 - Prodajno osebje na terenu 15.000 - Vrhovni management 3.000 28.000 67000 - Stro{ki financiranja - Odlog pla~ila terjatev 10.000 - Dr‘anje zalog za tega kupca 6.000 16.000 Prispevek tega kupca 51.000 Pojasnilo: Stro{ki so kupcu pripisani po inkrementalnem konceptu, ne pa razporejeni z namenom popolne razporeditve stro{kov. Vir: povzeto po Ward, 1992, str. 135. ~asa in povzro~ajo nesorazmerno veliko stro{kov. To so problemati~ni kupci, ki jih lahko opustimo ali pa naredimo bolj dobi~konosne z odpravo dolo-~enih storitev zanje. Prodajne cene in stro{ki se stalno spreminjajo, zato je dobi~konosnost treba ugotavljati dokaj pogosto. Kljub temu analiza ni zadostna za sprejemanje stra-te{kih odlo~itev, saj je preve~ kratko-ro~no usmerjena. Za sprejemanje strate{kih odlo~itev v zvezi s kupci potrebujemo nek bolj dolgoro~en kazalec njegove bodo~e dobi~konosnosti, to je ‘ivljenjsko dobi~konosnost. 4. @ivljenjska dobi~konosnost kupca Za sprejemanje strate{kih odlo~itev v zvezi s kupci je bolj pomemben koncept ‘ivljenjske dobi~konosnosti kupca. V prej{nji to~ki predstavljena kratkoro~na analiza zanemarja dejstvo, da se dobi~konosnost kupcev spreminja s trajanjem poslovnega sodelovanja. Raziskave ka‘ejo (Zeithaml, 2000, str. 74), da dobi~ki rastejo z dalj{anjem poslovnega sodelovanja. Stalen in zvest kupec je zato za nas vreden veliko ve~ ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj Slika 1. Viri pove~anega dobi~ka od zvestih kupcev Vir: Jacob, 1994, str. 220. kot samo enkraten kupec, ~esar kratko-ro~na analiza ne upo{teva. Zvesti kupci s~asoma postajajo bolj dobi~konosni iz ve~ razlogov. Najpo-membnej{i je verjetno ta, da pri zvestem kupcu odpadejo vsi stro{ki pridobivanja novega kupca, ki so lahko zelo visoki (tr‘niki pogosto navajajo, da je nov kupec petkrat dra‘ji od starega). Vendar pa to ni edini razlog za rast dobi~ka od zvestih kupcev. Raziskave ka‘ejo, da zvesti kupci s~asoma skon-centrirajo svoje nakupe, kar vodi do ve~je prodaje in ni‘jih stro{kov prodaje ter distribucije. Poleg tega zvesti kupci {irijo dober glas od ust do ust in s tem pridobivajo nove kupce, v~asih pa so celo pripravljeni pla~ati vi{jo ceno za dolo~eno vrednost (slika 1). Analiza ‘ivljenjske dobi~konosnosti kupca mora postati pomemben element v fazi strate{kega planiranja, saj odkriva potencialne prilo‘nosti. Pridobitev novega kupca je zahtevna in draga naloga, podjetja pa ponavadi z njim ne zaslu‘ijo ni~ ali imajo celo izgubo. Kupci postanejo dobi~konosni {ele po dolo~enem ~asovnem obdobju, zato je potrebno vnaprej predvideti, kateri kupci nam bodo verjetno ostali zvesti. V tej oceni izhajamo iz dejstva, da razli~ni kupci cenijo razli~ne konku-ren~ne prednosti. ^e ima podjetje mo~no blagovno znamko in ponuja visoko kakovostne proizvode, potem cenovno ob~utljivi kupci niso skladni Rg s tem podjetjem. Nesmiseln je poskus, da skušamo na silo pridobiti te kupce, saj cenijo drugačno konkurenčno prednost podjetja in jih nikoli ne bomo mogli zadovoljiti. Kupec postane zvest le, če je popolnoma zadovoljen. Za pridobitev potencialnih kupcev je ključna ocena, kako skladni so ti s podjetjem oziroma, v kakšni meri cenijo našo konkurenčno prednost. Le redki kupci bodo takoj prepoznali, da smo mi njihov optimalni dobavitelj. Nekaj jih o tem ne bo čisto prepričanih, nekateri pa cenijo čisto drugačne konkurenčne prednosti. K sreči je zaznava kupcev kategorija, na katero se v določeni meri da tudi vplivati z ustreznimi trženjskimi akcijami. Cilj trženjskih naporov je prav v prepričevanju neodločenih kupcev, da smo mi optimalen dobavitelj zanje. Trženjski napori za pridobitev novega kupca so dejansko investicija, ki bo prinesla rezultate šele v daljšem časovnem obdobju. Kot vsaka druga investicija mora biti ovrednotena na podlagi ustreznih sodü, kar je v dejanski praksi problematično. Investicija v novega kupca je namreč ena od mnogih vrst naložb, kjer vse koristi niso neposredno merljive. V takem primeru vedno obstaja nevarnost, da izključna uporaba finančnih sodil (npr. neto sedanja vrednost) lahko privede do napačne odločitve. Sklep Izračunavanje dobičkonosnosti kupcev je koristno iz več razlogov. Smith (2000, str. 41) denimo razvrsti prednosti analize dobičkonosnosti kupcev v štiri skupine: • identificiranje aktivnosti in stroškov, povezanih s posameznimi kupci ali segmenti kupcev, • vzpodbujanje k izračunu koristi in stroškov, ki jih imamo od poslova- nja s posameznim kupcem ali segmentom kupcev, • argumentiranje sprememb v obravnavanju določenega kupca oziroma opustitve določenega kupca, • izločanje potencialno dobičkonosnih kupcev izmed tistih, ki trenutno prinašajo izgubo. Celotna slika o kupcih je možna le, če v analizi sodelujejo tako tržniki kot računovodje. Cilj tega početja je izločiti nestrateške in nedobičkonosne kupce ter identificirati neobstoječe, vendar potencialno zanimive kupce. To ni natančna naloga, kar velja za vse strateške odločitve. Analiza mora razvrstiti kupce v različne segmente ter odkriti njihove prednosti in slabosti. Če neko skupino kupcev opredelimo kot strateško pomembno, a nedobič-konosno, potem je treba izboljšati dobičkonosnost. Če pa odkrijemo nestra-teško in nedobičkonosno skupino kupcev, je vsak trud nesmiseln. Takim kupcem lahko rečemo samo še zbogom. D 1. Hope, J. 1998. Customers: strategic, loyal and profitable. Management Accounting, London, 76 (1998), 9, str. 22-23. 2. Jacob Rahul: Why Some Customers Are More Equal Than Others. Fortune, New York, 136 (1994), 18 (19. September), str. 220. 3. Schnoebelen, S.; Skillern, D. 1996. Measuring customer profitability. Apparel Industry Magazine, Atlanta, 57 (1996) 3, str. 52-54. 4. Smith, M. 2000, Strategic Management Accounting. Management Accounting, London, 78 (2000), 1, str. 40-42 5. Walker Orville, C.; Boyd Harper, W.; Larreche J.-C. 1995. Marketing Strategy: Planning and Implementation, second edition. Chicago: IRWIN, 392 str. 6. Ward, K. 1992. Strategic Management Accounting. Oxford: Butterworth-Heinemann, 303 str. 7. Zeithaml Valarie, A. 2000. Service quality, profitability, and the economic worth of customers: What we know and what we need to learn. Academy of Marketing Science Journal, Greenvale, 28, 1, str. 67-85. ijaLes 54(2002) 10 znanje za prakso Kako dr`ati dva konja vajetih (ali pa le kro‘ni `agalni stroj KZ 170 Iskra ERO) avtor Ale{ LIKAR, in‘. Sredi poletja mi je v roke pri{lo orodje v kon~ni razvojni fazi pred prihodom na tr‘i{~e. Priznam, da me je mo~no zanimalo, kaj lahko novega vidim pri ro~nem kro‘nem ‘agalnem stroju, glede na to, da sem v zadnjih tridesetih letih delal ‘e z najmanj dvema ducatoma razli~nih modelov, tako po mo~i kakor tudi po proizvajalcih. In kako je bilo videti to spoznavanje? Predvsem na dveh, treh opravilih, ki sem jih imel v tistem ~asu namen opraviti. Poglejmo podrobneje. Prvi vtis @agalni stroj je na prvi pogled solidno izdelan, sestavni deli so obdelani kvalitetno in ni videti ve~jih nepravilnosti ali {ibkih to~k. Izjemno dober vtis naredi delovna mizica; dejstvo, da ni plo~evinasta, vzbuja ob~utek (in dejansko taka tudi je) trdnosti in natan~-nosti. Posebej opazen je utor na spodnjem delu, ki je lahko {e kako koristen dodatek za kvalitetno delo. Na za{~it-nem ohi{ju lista je zanimiv v vse strani vrtljiv nastavek za odsesavanje, ki zgovorno kli~e po nujnem priklopu sesalca. @agin list je standardne velikosti premera 200 mm s tipsko izvrtino 30 mm in debelino `aga 2,8 mm. Ergo-nomi~no oblikovano plasti~no ohi{je je prijetno za oprijem, prednji ro~aj je oblikovan ustrezno in z njim lahko kontroliramo polo‘aj stroja med delom. Tehni~ni podatki (1.500 W, globina `aga do 70 mm, {tevilo vrtljajev 4.000/min, premer lista 200 mm) obetajo dovolj mo~i - seveda, tukaj sta skrita tista dva konja iz naslova - in razpona del za skoraj vse potrebe, {te-vilo vrtljajev lista pa ni preveliko, kar je pri nekaterih drugih modelih pov-zro~alo neprijetno visoke zvoke. Presku{anje Presku{anje sem pri~el s kontrolo pravokotnosti mizice in lista. Osnovna, tovarni{ka nastavitev je bila nekoliko nenatan~na, tako da je bil kot za okoli 3 ° prevelik. Z regulirnim vijakom, ki je, mimogrede povedano, imeniten dodatek, sem pravokotnost lahko nastavil na absolutno to~en polo‘aj. Posebej bi ‘elel poudariti trdoto nastavitvenega vijaka (tesen prileg navoja), kar onemogo~a samoodvijanje. Zanimiv je kazalec kotnosti, ki ga je mo~ zelo natan~no nastaviti in je kot merilo zelo uporaben - dobro viden. Verjetno ste velikokrat ugotavljali, kako je lahko slabo nastavljena kotnost (ali pa celo nenadzorovana sprememba le-te med delom) {e kako velik problem, posebej {e, ~e tega ne opazimo pravo~asno. S tako nastavljenim strojem sem kot prvi preskus pre~no od‘agal hrastov ploh debeline 65 mm, kar je bilo mo~ narediti brez kakr{negakoli napora (sliki 1 in 2). Vzdol‘no sem najprej pri‘agal ploh ob zarisani ~rti - prostoro~no in ugotovil, da je vodenje ob zarezi mizice enostavno in dovolj natan~no. @aga med delom ne zahaja in jo je lahko potiskati brez posebnega napora. Oprijem ro~aja je druga~en kakor pri okroglih gumbih, kar kontrolo vodenja precej olaj{a (slika 3). Slika 1. Pre~no ‘aganje. Podobno lahko je bilo tudi ‘aganje z drugim - delno topim - listom, kar ka‘e na primerno razmerje med mo~jo, velikostjo lista in {tevilom vrtljajev. @ag je bil kvaliteten in gladek. Slika 2. Pre~no pre‘agan hrastov ploh debeline 65 mm ijaLes 54(2002) 10 znanje za prakso Slika 3. Prostoro~no vzdol‘no ‘aganje (ob ~rti) Slika 4. Vzdol‘no ‘aganje ob vodilu Slika 5. Raz‘agan ploh, gladkost `aga je primerna Tako ob‘agani ploh sem nato {e dodatno vzdol‘no raz‘agal, tokrat z vzdol‘nim vodilom, na maksimalni nastavitvi - 150 mm. Vodenje je bilo brez problema, ‘agalni stroj je bil lahko vodljiv in delo ni bilo problemati~no. Seveda pa je pri tej debelini in trdoti materiala hitrost dela ustrezno manj{a (slika 4). Poskusil sem s pretiravanjem hitrosti podajanja in uspel vrtenje tudi ustaviti, vendar pred ustavitvijo lista ni pri{lo do vibracij, kar je verjetno rezultat relativno nizke obodne hitrosti lista. Kvaliteta `aga je bila ve~ kot dobra in primerljiva z `agom stabilnega stroja. Prirobnica se tudi ni zavrtela, kar je sicer kar pogost problem (slika 5). Mimogrede: vodilo, prilo‘eno stroju, ni bilo pravokotno v vseh smereh, odstopanje ploskve vodila je bilo kar za nekaj stopinj - glede na vodoravno ploskev mizice, vendar to ni bil poseben problem. Vpetje v prime‘, prilo-‘en kotnik in malce grobe sile, pa je bil problem re{en. Posebej z zanimanjem sem preskusil novost na delovni mizici - utor za vzdol‘no vodenje. Ker tirnega vodila nisem imel na razpolago, sem si ustrezno {ablono izdelal iz 4 mm vezane plo{~e, kamor sem pribil in nalepil trdo letev preseka 6 x 17 mm (115 mm od roba vezane plo{~e). Tako izdelano vodilo sem uporabil za pre- Slika 6. Uporaba priro~ne vodilne {ablone za ravno od`agovanje Slika 7. Preskus natan~nosti po prestavitvi globine - {irina `aga 3 mm, odstopanje 0,7 skus ‘aganja iverne plo{~e in iverala. Rezultat je bil izreden: enostavno, na-tan~no vodenje, brez kakr{nega koli za-hajanja in predvsem z zadovoljivo gladkim zgornjim robom plo{~e. Glede na uporabnike - mizarje - verjamem, da jim bo ta mo‘nost uporabe stroja (in varianta izdelave {ablone iz priro~nega materiala) pri{la {e kako prav (slika 6). V praksi je v~asih potrebno ploskovno ob~utljiv material (iveral, pre~no furnirana iverka, pre~no ‘aganje krhkih vrst lesa) pred od‘aganjem za‘agati milimeter do dva v globino in {ele nato dokon~no od‘agati. Stabilni ‘agalni stroji imajo v ta namen predrezilo, v primeru uporabe ro~nega stroja pa je ve~inoma delno uspe{no dvakratno ‘aganje s prestavljanjem globine. Zato sem za naslednji del testa preveril natan~nost pri prestavitvi globine, kar je neposredno povezano z natan~nostjo izdelave vodil globinske nastavitve. Globino `aga sem prestavil iz najmanj-{e na najve~jo, kar v praksi seveda ni prav pogosto, najve~krat se globina po-ve~a do debeline materiala + 5 mm. Rezultat je bil zelo dober, odstopanje pa manj{e od 1 mm, kar je v mejah {e sprejemljivega (slika 7). Poskus ‘aganja pod nastavljenim kotom 45 ° pa je pokazal izredno na-tan~nost merilnika in obenem sposobnost stroja pri ‘aganju brez problema zagozditve, kar je marsikdaj pri ro~nih ‘agalnih strojih {e kako pogost pojav. Verjetno to lahko pripi{em lepo obdelanim elementom in popolnoma togi delovni mizici. Za‘agal sem v hrastov les debeline 90 mm, meritev maksimalne globine je pokazala 49 mm, kar je nekoliko ve~, kakor je obljubljeno v navodilih (spodnji rob `aga je celo na 51 mm). Kontrola kotnosti pa je pokazala na presenetljivo dejstvo - odstopanja NI BILO (slika 8). mm ijaLes 54(2002) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Ocena poslovanja lesne industrije v 1. polletju 2002 Iz junijske ankete o poslovnih pri~a-kovanjih, ki jo je opravila slu‘ba SKEP GZS (Poslovna pri~akovanja podjetij - junij 2002), se ocene po posameznih ve~jih skupinah dejavnosti nekoliko razlikujejo. Industrija z gradbeni{tvom je previdnej{a, pri ~emer so glede trenutnih poslovnih rezultatov in polo-‘aja bili razmeroma najbolj zaskrbljeni v lesni in tekstilni dejavnosti. Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 2001 pove~al za 2,9 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih pove~al za 2,8 %. Obseg proizvodnje se je v Obdelavi in predelavi lesa zmanj{al za 8,6 %, v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa se je pove~al za 8,0 % (v sami Proizvodnji pohi{tva celo za 8,7 %), kar je vse dale~ nad povpre~jem prede- Preglednica 1. Indeksi proizvodnje VI 02 VI 02 V 02 VI 01 I-VI 02 I-VI 01 Industrija 96,2 98,1 102,1 Predelovalne dejavnosti 94,9 96,0 101,0 Obdelava in predelava lesa 91,3 102,2 101,3 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti 101,7 97,3 979 Proizvodnja pohi{tva 98,6 93,3 978 Vir: SURS lovalnih dejavnosti. • Proizvodnja v letošnjih šestih mesecih kaže v primerjavi z šestimi meseci lanskega leta indekse rasti, kot jih kaže preglednica 1. Slovenska industrija je v 1. polletju 2002 proizvedla v povprečju za 2,1 % več kot lani v enakem obdobju, predelovalne dejavnosti pa za 1,0 % več kot v enakem obdobju lani. V obdelavi lesa so proizvedli za 1,3 % več, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 % manj kot v ena-kem obdobju lani (v proizvodnji pohištva za 2,2 % manj!). V mesecu juniju 2002 glede na junij 2001 so industrijska podjetja proizvedla v povprečju za 1,9 % manj izdelkov (predelovalne dejavnosti za 4,0 %). Podobno so se obnašala tudi podjetja v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih (DN36), ki so proizvedla za 2,7 % manj blaga kot v juniju 2001, v proizvodnji pohištva pa precej pod povprečjem celotne industrije in predelovalnih dejavnosti, in sicer kar za 6,7% manj (v enakem primerjalnem obdobju pa so se zmanjšale v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih tudi zaloge, in sicer za 8,3 %). iz vsebine Preglednica 2. Indeksi zaposlenosti VI 02 V 02 VI 02 VI 01 I-VI 02 I-VI 01 Industrija 99,6 96,4 96,9 Predelovalne dejavnosti 99,6 96,5 970 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti 100,8 102,2 101,0 Obdelava in predelava lesa 99,8 95,6 95,5 Vir: SURS V obdelavi in predelavi lesa (DD20) pa je bila situacija ravno nasprotna, saj so podjetja v mesecu juniju 2002 v primerjavi z junijem 2001 proizvedla za 2,2 % ve~ (podro~je lesnega stavbarstva celo 7,4 % ve~ blaga!). Na drugi strani pa se je pove~al obseg zalog v enakem opazovanem ijaLes 54(2002) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva obdobju v DD20 za 34,1 %, v delu lesnega stavbarstva celo za 55,2 %, kar ponovno dokazuje dejstvo, da je naravnost zaskrbljujoč obseg naročil v tem delu industrije. • Podatki o zaposlenih so znani za prvih šest mesecev leta 2000. Indekse rasti v opazovanem obdobju kaže preglednica 2. Še naprej pa je bila v 1. polletju v upa-danju zaposlenost tako v industriji (-3,1%), kot tudi v predelovalnih dejavnostih (-3,0 %). Podoben upad števila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-4,5 %), v podpodročju Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti pa je število zaposlenih poraslo v povprečju za 1,0 %, kar rahlo osvetljuje situacijo zadnjih let, ko je število zaposlenih v lesni industriji iz leta v leto padalo. Stagnacijo obsega proizvodnje v povprečju leta 2001 v predelovalnih dejavnostih je spremljal tudi proces zmanjševanja zaposlenosti, in sicer v povprečju za 0,6 % (za enak % tudi v industriji!). Približno na istem nivoju se je zmanjšalo število zaposlenih v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih (-0,4 %) in v obdelavi in predelavi lesa (- 5,1 %). Vse to se je odražalo v rasti (fizične) produktivnosti dela, ki se je v predelovalnih dejav-nostih povečala za 3,4 %, v obdelavi in predelavi lesa je padla za 3,6 %, medtem ko se je v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih povečala za 8,4 %. Fizična produktivnost dela je v povprečju v prvem polletju 2002 v predelovalnih dejavnostih porasla za 4,1%, v obdelavi in predelavi lesa je porasla za 6,1%, medtem ko je v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih padla za 3,1% (seveda gre to na račun povečevanja zaposlovanja). m Cene industrijskih proizvodov so se v letu 2001 v povprečju v predelovalnih dejavnostih povečale za 9,9 % (Obdelava in predelava lesa +6,0 %, Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti +6,6 %). • Indekse cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v prvem polletju 2002 kaže preglednica 4. Preglednica 3. Indeksi proizvodnje Izvoz - kriterij: dejavnost blaga I-VI 99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 150.632 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 311.452 Proizvodnja pohi{tva in druge predel. dejavnosti (DN36) 335.253 DD20+DN36.1 462.084 DD20+DN36 485.885 Slovensko gospodarstvo 4.237.514 Uvoz - kriterij: dejavnost blaga I-VI 99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 74.944 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 68.641 Proizvodnja pohi{tva in druge predel. dejavnosti (DN36) 108.963 DD20+DN36.1 143.585 DD20+DN36 183.907 Slovensko gospodarstvo 5.269.181 Izvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD I-VI 99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 121.071 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 100.158 Proizvodnja pohi{tva in druge predel. dejavnosti (DN36) 121.638 DD20+DN36.1 221.229 DD20+DN36 242.709 Slovensko gospodarstvo 4.237.514 Uvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD I-VI 99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 43.708 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 45.151 Proizvodnja pohi{tva in druge predel. dejavnosti (DN36) 64.647 DD20+DN36.1 88.859 DD20+DN36 108.355 Slovensko gospodarstvo 5.269.176 Vir: SURS Medtem ko je proizvodnja v obdelavi lesa v povprečju dosegla nižji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in predelovalnih dejavnostih, pa je proiz-vodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti dosegla celo malenkost višji indeks rasti cen (za 0,2 odstotni točki). • Povprečna mesečna bruto plača v lesni industriji (DD in DN/36.1) I-VI 02 I-VI 00 I-VI 01 I-VI 02 I-VI 01 159.150 140.819 146.707 104,2 297613 321.712 330.318 102,7 325.642 354.929 361.727 101,9 56.763 462.531 477.025 103,1 484.792 495.748 508.434 102,6 4.418.529 4.708.152 4.899.626 104,1 ____________________________I-VI 02 I-VI 00 I-VI 01 I-VI 02 I-VI 01 71.895 68.237 74.891 109,8 62.055 67872 73.584 108,4 102.291 106.233 112.971 106,3 133.950 136.109 148.475 109,1 174.186 174.470 187.862 1077 5.135.653 5.180.955 5.167132 99,7 izvoznika-uvoznika I-VI 02 I-VI 00 I-VI 01 I-VI 02 I-VI 01 135.031 120.419 121.446 100,9 107318 122.335 130.588 106,7 123.725 143.603 149.850 104,4 242.349 242.754 252.034 103,8 258.756 264.022 271.296 102,8 4.418.529 4.708.144 4.899.643 104,1 zvoznika-uvoznika ________________________________I-VI 02 I-VI 00 I-VI 01 I-VI 02 I-VI 01 44.329 43.951 45.556 103,7 42.653 45.593 44.448 975 55.313 64.885 64.001______98,6 86.982 89.544 90.004 100,5 99.642 108.836 109.557 100,7 5.135.651 5.180.960 5.167123 997 ijaLes 54(2002) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva Preglednica 4. Indeks cen industrijskih izdelkov VI 02 V 02 VI 02 VI 01 I-VI 02 I-VI 01 Industrija 100,2 105,6 105,7 Predelovalne dejavnosti 100,2 105,0 105,7 Obdelava in predelava lesa 99,7 101,9 103,6 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti 100,0 104,6 105,9 Vir: SURS je v prvem polletju 2002 znašala po mesecih (v SIT): • Povprečne bruto plače na zaposlenega in stopnje rasti, 2002 (I-VI) (preglednica 6). • Po prvih predhodnih podatkih o izvozu in uvozu za prvih šest mesecev Preglednica 5. mese~na bruto Januar Povprečna plača 156.109 Februar 150.840 Marec 153.752 April 156.659 Maj 158.837 Junij 154.419 Vir: SURS leto{njega leta v primerjavi z lanskim letom (enako obdobje) je izvoz v lesni industriji Obdelava in predelava lesa (DD) ter Proizvodnja pohi{tva (DN 36.1) po kriteriju dejavnost blaga porasel (nominalno za +3,0 %) kot tudi po kriteriju SKD izvoznika/uvoznika (nominalno za +3,8 %). Tudi uvoz blaga je po obeh kriterijih porasel. V podskupini Lesno stavbarstvo je skupen izvoz (posredni in neposredni) padel v nominalnem znesku za 1,1% kot tudi v skupini Proizvodnja drugega pohištva za poslovne prostore (-14,5 %), v vseh drugih podskupinah pa je izvoz narasel (preglednica 3). GZS-Združenje lesarstva je tudi letos pripravilo anketo s podatki o finančnem poslovanju lesne industrije v 1. polletju 2002. Anketo smo poslali vsem tistim podjetjem (skupaj 147 podjetjem), ki imajo več kot 20 zaposlenih in so člani GZS-Združenja lesarstva (Register GZS). Pravilno izpolnjeno anketo je poslalo 59 podjetij, kar pomeni 59,4 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji (Obdelava lesa, Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti). V obdelavi smo upoštevali vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na GZS-Združenje lesarstva najkasneje do 13. septembra 2002. Rezultati ankete o poslovanju za 1. polletje 2002 kažejo: • Prihodki v lesni industriji so porasli (v 1. polletju 2002 proti 1. polletju 2001) nominalno za 5,6 % (realno so se zmanj{ali za 2,0 %)1. V pohi{tvenem sektorju so prihodki porasli nominalno za 8,7 % (realno so porasli za 0,8 %). Odhodki v lesni industriji so porasli nominalno za 4,5 % (realno so padli za 3,1%). V pohi{tvenem sektorju so porasli nominalno za 9,0 % (realno so porasli za 1,1%). Koeficient gospodarnosti2 je zna{al v 1. polletju 2000 1,01 (v pohi{tvenem sektorju 1,03), kar pomeni, da lahko ocenjujemo, da je lesnopredelovalna industrija 1. polletje 2000 zaklju~ila blizu ni~le . Dele‘ tujega trga v prihodkih je v celotni lesni industriji v povpre~ju zna{al 61,1 % (v pohi{tvenem sektorju 61,9 %). Najve~ji dele‘ je zna{al v proizvodnji stavbnih elementov (70,9 %). ^isti dobi~ek se je v nominalnem znesku v povpre~ju pove~al za 18,7 % (realno je porasel za 10,1%). ^isti dobi~ek v pohi{tve-nem sektorju je v nominalnem smislu padel za 3,8 % (realno je padel za 10,8 %). Na drugi strani pa je ~ista izguba nominalno padla za 19,1%. Stro{ki financiranja so padli v povpre~ju nominalno za 9.1%. Investicije so se v povpre~ju v lesni industriji zmanj{ale za 28,5 %, v proizvodnji stavbnih elementov kar za 52,4 %. Preglednica 6. Povpre~ne bruto pla~e na SIT zaposlenega Povpre~ne letne stopnje rasti (%) • Število zaposlenih je v povprečju povečalo za 0,5 %, v proizvodnji I - VI nominalno realno SK Skupaj 227.625 9,7 1,8 D Predelovalne dejavnosti 188.647 8,9 1,0 1 Za prera~unavanje polletnih podatkov se po priporo~ilu DD20 Obdelava in predelava lesa 154.906 8,1 0,3 slu`be SKEP GZS uporablja indeks 107,8 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije). 2 Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. DN36 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti 159.000 8,3 0,5 Vir: SURS, avgust 2002 Njegova vrednost je lahko enaka, ve~ja ali manj{a od 1. ijaLes 54(2002) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva pohištva pa za 2,8 %. Število zaposlenih se je zmanjšalo v proizvodnji žaganega lesa (-5,4 %) in v proizvodnji stavbnih elementov (-5,0 %). • Dodana vrednost je v nominalnem znesku porasla v lesni industriji v povprečju za 12,8 % (realno za 4,6 %), od tega najbolj v pohi{t-venem sektorju, in sicer nominalno za 15,5 % (realno gledano pa za 7,1%). Na vpra{anje, kak{en se vam zdi splo-{en trend poslovanja glede na preteklo obdobje, pa so lesnopredelovalna podjetja odgovorila: SEJEM EMBALA@E, A. PACK 2003, 9.-11. APRIL 2003, GRAZ, AVSTRIJA V naslednjem letu bo prvi~ organiziran sejem embala‘e, A. Pack 2003 v Grazu, v ~asu od 9. do 11. aprila 2003, namenjem predvsem tr‘nikom in nabavnemu osebju v podjetjih. Ve~ informacij in prijavnico za ta sejem si lahko priskrbite na www.apack.atm in www.connecting-contacts.at. Zadnji rok prijave je 29. oktober 2002. Enako 35,6 % Slabše 24,4 % Boljše 40,0 % Skupaj 100 % ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13531 / 02 (12759) Slovensko podjetje povpra{uje po lesnih ostankih, kot so ‘aganje, ‘agovina, sekanci. Podjetje: GLIN POHI[TVO D.O.O. LJUBLJANA Kontaktna oseba: ga. Irena Vodu{ek Ulica: LESARSKA C. 10 Po{ta: 3331 NAZARJE Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 03 / 8398 516 faks: 03 / 5832 643 e-mail: info@glin-pohistvo.si POMO^ IZVOZNIKOM NA AMERI[KI TRG Slovensko veleposlaništvo v Was-hingtonu je GZS posredovalo informacijo, da Mednarodni trgovinski center v San Antoniu v Texasu ponuja konkretne oblike pomoči podjetjem iz tujine, ki želijo prodajati svoje izdelke na ameriški trg. Z željo, da bi pomagali predvsem malim in srednjim podjetjem pri izvozu v ZDA, je Mednarodni trgovinski center, ki deluje v okviru Univerze Texas iz San Antonia, v sodelovanju s Prostotrgovinskim centrom ustanovil Mednarodni poslovno-razvojni center (International Business Development Center - IBDC). Le-ta deluje kot inkubator za tuja podjetja in nudi poceni najem pisarne, razvoj marketinške strategije in druge oblike pomoči. Konkretno ta pomoč vsebuje: • prostor velikosti 5,5 m c z dostopom do vse potrebne tehnične opreme, uporabo konferenčne dvorane in učilnice, • izobraževanje udeležencev iz tujine o temi “Kako poslovati z ZDA”, * pomoč pri razvoju in izvajanju marketinške strategije s ciljem določanja trgov in kupcev za izvozne izdelke, • sodelovanje mentorja iz podjetja v tuji lasti iz San Antonia - profesionalno vodenje v času celotnega projekta, • pomoč pri pridobivanju profesionalnih servisnih storitev (pravna pomoč, računovodstvo, transport, skladiščenje, carine, borza ...). V to je vključena tudi brezplačna pomoč pri ustanavljanju podjetja v ZDA in začetni popusti pri nekaterih storitvah. Celotni program, ki ga nudi IBDC, je osnovan tako, da tujim podjetjem omogoča pomoč pri ustanovitvi dostopnega in idealnega izhodišča v obliki osnovne aH pa dopolnilne dejavnosti. Cena sodelovanja pri enoletnem projektu je 3,500 US$. Od sodelujočih podjetij se pričakuje, da bo njihov predstavnik vsaj tri tedne v tekočem mesecu v San Antoniu. Ob koncu programa bo IBDC na ‘eljo uporabnikov pomagal tudi pri ustanovitvi stalnega predstavni{tva. San Antonio je idealno izhodi{~e za vstop na ame-ri{ki trg in je centralno lociran v drugi najbolj naseljeni dr‘avi Texas ter z ve~ kakor 18 milijoni prebivalcev v radiu 500 km. Trgi na vzhodnem, srednjem in zahodnem delu ZDA so lahko dosegljivi prav zaradi izredne geografske lege. Med drugim je San Antonio znan tudi po tem, da so ‘ivljenjski stro{ki eni od najni‘jih med ame-ri{kimi mesti. Po zagotovilih IBDC so njihove usluge in pomo~ do sedaj ‘e uporabila podjetja iz Mehike, Kanade, Republike ^ile, Banglade{a, Tajvana, Nigerije in Gvatemale. Predstavnike slovenskih podjetij, ki bi se ‘eleli vklju-~iti v ponujeni program, vabimo, da kontaktirajo GZS, Oddelek za mednarodno sodelovanje (g. Marko Jare, tel: 01 5898 158, e-po{ta: marko.ja-re@gzs.si), kjer lahko dobijo kontaktne naslove na IBDC. ijaLes 54(2002) 10 znanje za prakso ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13510 / 01 Slovensko podjetje nudi masivno pohi{tvo iz bukve, hrasta in oreha, kuhinje, jedilnice ter drugo pohi{tvo po lastnem designu ali po naro~ilu. Podjetje: SALCO D.O.O. Kontaktna oseba: Zoran Vrbic Ulica: TR@A[KA 132 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 4235 776 faks: 01 / 2564 479 e-mail: salco@siol.net [tevilka PP 13598 / 01 Slovensko podjetje proizvaja in tr‘i pisarni{ke stole in fotelje. Podjetje: DESIGN OFFICE KOPER Podjetje: Tina Kari‘ Ulica: VOJKOVO NABRE@JE 23 Po{ta: 6000 KOPER Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 05 / 6274 060 faks: 05 / 6274 058 e-mail: design-office@siol.net [tevilka PP 13618 / 01 Slovensko podjetje nudi tr‘enje, razvoj in proizvodnjo pohi{tva za notranjo opremo (spalnice, dnevne sobe, predsobe, jedilnice), opremo objektov s pohi{tvom iz lastnega programa. Podjetje: MEBLO POHI[TVO NOVA GORICA D.O.O. Kontaktna oseba: Tamara Bahur Kova~i~ Ulica: INDUSTRIJSKA 5 Po{ta: 5000 NOVA GORICA Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 05 / 3305 563 faks: 05 / 3305 565 e-mail: pohi{tvo.ps@siol.net [tevilka PP 13576 / 01 Slovensko podjetje nudi proste kapacitete za izdelavo kuhinjskih omaric, notranje opreme ter i{~e poslovne partnerje. Podjetje: POHI[TVO FILIP FILIPOV IN DRUGI D.N.O. Kontaktna oseba: Filipov Dimitrij Ulica: JESENICE 27 Po{ta: 8261 JESENICE NA DOLENJSKEM Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 07 / 4957 651 faks: 07 / 4957 651 e-mail: [tevilka PP 13662 / 01 Slovenski podjetnik povpra{uje po rabljenih euro paletah. Podjetje: AVTOPREVOZNI[TVO IN TRGOVINA S.GORENC S.P. Kontaktna oseba: Sebastijan Gorenc Ulica: ZGORNJI OBRE@ 29 A Po{ta: 8253 ARTI^E Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 07 / 4966 211, 041 768 194 faks: 07 / 4964 421 e-mail: [tevilka PP 13631 / 01 Slovensko podjetje, specializirano za proizvodnjo notranjih vratnih kril (gladkih, stilnih, specialnih) in podbojev, i{~e poslovne partnerje za prodajo svojih izdelkov. Podjetje: LESNA -TOVARNA POHI[TVA D.O.O. PAME^E Kontaktna oseba: Alenka Gosak Ulica: PAME^E 150 Po{ta: 2380 SLOVENJ GRADEC Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 02 / 8846 200 faks: 02 / 8846 208 e-mail: lenka.g@email.si [tevilka PP 13663 / 01 Slovenski zastopnik nem{kega podjetja Eisenmann nudi lakirnice za izdelke iz kovine, plastike in lesa, skladi{~a, transportne in sortirne naprave, ~istilne naprave in su{ilnice lesa. Podjetje: NOVA M & A D.O.O Kontaktna oseba: Sabina Podjed Ulica: BRITOF 150 Po{ta: 4000 KRANJ Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 04 / 2042 280 faks: 04 / 2342 540 e-mail: sabina.podjed@nova-ma.si Slika 8. Kontrola kotnosti -odstopanja ni! Posku{al sem opraviti {e primerjavo z - na prvi pogled - podobnim orodjem (glede na velikost lista), ‘agalnim strojem DeWalt DW62, vendar se je izkazalo, da nista primerljiva, tako po uporabnosti kakor tudi po natan~nosti izdelave, zato sem primerjalne teste opustil. Sklepi • Krožni žagalni stroj KZ 170 je v zasnovi izredno uporabno orodje. • Kvaliteta sestavnih delov je na profesionalni ravni. • Nekoliko močnejši ročaj bi še izboljšal občutek pri delu. • Moč motorja in število vrtljajev se lepo ujameta s premerom lista. • Žagin list je standardnih dimenzij, kar je precejšnja prednost. • Natančnost nastavitve in pritrditve mizice je zelo dobra. • Vodenje med delom je zaradi ergonomije oprijema zanesljivo tudi pri manj krepkih rokah. Vse skupaj pa pomeni, da se bo ta žagalni stroj splačalo kupiti, ko bo prišel v redno prodajo, in da brzdanje njegovih dveh konjev ne bo nikakršen problem za nikogar - ravno nasprotno: “vožnja” bo udobna in hitra. D ijaLes 54(2002) 10 znanje za prakso O rezbarstvu avtor Vlado HOLC, rezbar samouk V Sloveniji je v zadnjem času opaziti povečano zanimanje za rezbarstvo -to staro skoraj izumrlo obrt. V želji za oživitev rezbarstva moramo rezbarji predvsem stremeti h kvaliteti rezbarskih izdelkov in trženju le teh doma in v tujini. Vajprej moramo rezbarji sami razčistiti kaj rezbarstvo je, vedeti moramo katera področja obsega, kateri izdelki so rezbarski in kateri ne. Menim, da je rezbarstvo izrezovanje, dolbenje, rezanje, struženje lesa to je lesenih podob, figur, reliefov, orna-mentov, okrasij, modelov in intarzij. Spremljajoče dejavnosti rezbarstva so načrtovanje oz. risanje izdelkov in konstrukcij, barvanje in zlatenje rezbarskih izdelkov. Predvsem moramo razločevati med rezbarsko obrtjo ter drugimi oblikami, zvrstmi in postopki obdelovanja lesa kot so: • restavratorstvo - kiparstvo, • modelarstvo, • domača in umetna obrt -mizarstvo, • umetno mizarstvo in • ljubiteljsko obdelovanje lesa. To niso rezbarska področja, lahko pa se v praksi prepletajo. Tudi v teoriji temeljnih znanj imajo ta področja marsikje skupni imenovalec z rezbarstvom. Zmotno je mi{ljenje nekaterih ljudi -tudi rezbarjev samih, da je rezbarstvo umetnost, rezbarji pa umetniki. S tem se zagotovo ne strinjajo {olani in izobra`eni akademski umetniki. Rez-barstvo je obrt in rezbarji so obrtniki. Iz svojih 15 - 18 letnih rezbarskih izku{enj lahko povem, da se nisem mogel lotiti vseh rezbarskih tehnik, vrst izdelkov itd., in se tudi v naslednji 40 letih ne bom mogel, ~etudi bi si to `elel. Ko sem se lotil rezbarjenja enostavnih okraskov z lastnimi motivi in reprodukcijami, sem spoznal koliko informacij in znanja je potrebnih za pripravo lesa, risanje, prena{anje mer in natan~no izrezovanje, kasneje pa truda in vztrajnosti za izdelavo lepih rezbarskih izdelkov. Te`im k vedno bolj kvalitetnim in zahtevnej{im izdelkom rezbarske obrti in vedno bolj pogre{am znanja starih rezbarjev. Rezbarji moramo svoje znanje in izku{nje zapisovati. La`je bo nam in tistim, ki bi radi za~eli rezbariti. Tako kot mora pisatelj, ki napi{e roman najprej spoznati ~rke, besede, stavke, lo~ila, itd. - mora rezbar preden izrezlja karkoli prej spoznati les in orodja s katerimi bo ustvarjal. La`je mu bo, ~e ga bo o osnovah pou~il usposobljen u~itelj, ~e mu bo na voljo literatura. [e ve~ pogojev bo moralo biti izpolnjenih in to predvsem s strani dr`ave Slovenije in kasneje dru{tva ZRNIS. “Usposobljen” rezbarski obrtnik pa bo lahko izdelal kvalitetne in estetske izdelke, ki bodo dosegali primerno ceno, priznanje in bodo obogatili etnolo{ko zbirko Slovenije. ijaLes 54(2002) 10 intervju intervju Bolj{a informatizacija poslovanja Leo Hummelbrunner, direktor podjetja MBI Software Company avtorica: Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Kot ena ve~jih ovir na poti h konku-ren~nosti se slovenskemu lesarstvu zoperstavlja tudi preslaba opremljenost z informacijsko tehnologijo. Ta je povezana tako s tehnologijo (premalo u~inkovita, prepo~asna, draga tehnolo{ka priprava dela) kot poslovno informatiko, ki omogo~a vpeljavo novih metodologij za spremljanje rentabilnosti proizvodenj in posameznih proizvodov. Slovenski proizvajalci pohi{tva so se imeli konec septembra v Ljubljani prilo‘nost seznaniti z enim od ponudnikov programske opreme – gre za MBI® Software, specializiranega za pohi{tveno industrijo, kjer smo se tudi pogovorili z Leopoldom Hummelbrunnerjem, predsednikom uprave MBI Software Company. Na dana{nji poslovni konferenci ste zelo prepri~ljivo predstavili lesarsko problematiko v dr‘avah EU, pa tudi v Sloveniji. Bi nam za za~etek na kratko predstavili svojo profesionalno kariero? Po kon~anem {tudiju informatike in ekonomije sem bil 7 let svetovalec za podro~je I T, zatem pa sem bil 4 leta vodja IT in vodja kakovosti v velikem proizvajalcu kuhinj blizu Dunaja. V letu 1995 sem ustanovil podjetje MBI Software Company in Wr. Neustadt. To pomeni, da poznam obe strani -delovanje in potrebe pohi{tvenega podjetja ter stran ponudnika softwara specializiranega za pohi{tveno industrijo. Kaj je botrovalo odlo~itvi, da ste se kot informatik in, predvsem ekonomist, odlo~ili za razvijanje programske opreme za lesarstvo, ko pa je bila na nem{kem obzorju ‘e recesija – ste tehtno premislili, na “kak{en stol boste sedli”? (stol je za{~itni znak podjetja, op.) Podjetje MBI je nem{ko podjetja, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 z idejo po razvoju standardnega softvera za po-hi{tveno industrijo. Za ve~ino velikih panog je ‘e obstajal nek erp-sistem, pohi{tvena panoga pa je bila ena izmed redkih panog, ki tega {e ni imela. Narejenih je bilo nekaj pilotov in razvoj se je za~el. Zdaj, 12 let kasneje, imamo ve~ kot 400 strank, ki uporabljajo na{ produkt. Razvijamo software le za po-hi{tveno industrijo, ki vklju~uje dobavitelje, arhitekte, grafi~ne studie, obrtnike in industrijo. Stol predstavlja na{o usmerjenost in strategijo, obenem pa je bil prvi kos pohi{tva, ki je bil proizveden industrijsko, kar je pomenilo prehod pohi{tvene industrije v proces industrializacije oziroma v novo obdobje. Podjetje MBI z njim – znakom stola - simboli~no povezuje nove, inteligentne celostne re{itve. ijaLes 54(2002) 10 intervju Slovensko lesarstvo, ki je izvozno v najve~-ji meri vezano na nem{ki trg, se je v zadnjih desetih letih spopadalo s svojim pre‘ivetjem. Pri vas niste do‘ivljali tako korenitih pretresov, pa ekonomski kazalci ka‘ejo, da razmere v pohi{tveni industriji tudi pri vas niso niti pribli‘no ro‘-nate. Kako se z doma~im trgom in recesijo spopadajo va{a podjetja? Najve~ja sprememba je, da so podjetja iz serijske masovne proizvodnje na zalogo pre{la v individualno proizvodnjo po naro~ilu. V zadnjih desetih letih je bilo v Nem~iji zgrajenih veliko novih proizvodnih kapacitet, saj je povpra{evanje po novem pohi{tvu predvsem v Vzhodni Nem~iji izredno nara{~alo. Zdaj imamo preve~ proizvajalcev, ki ‘elijo prodajati na doma-~em trgu. Pohi{tvena podjetja na nara{~ajo~o konkuren~nost odgovarjajo na eni strani z zdru‘itvami in prevzemi, po drugi strani pa se predvsem mali proizvajalci intenzivno usmerjajo v tr‘ne ni{e. Za pove~anje konkuren~nosti uporabljajo podjetja v EU tudi strategijo premika na proizvode z visoko dodano vrednostjo in selitev delov proizvodnje v dr‘ave izven EU – pri nem{kih podjetjih gre predvsem za premik v vzhodno Evropo in Azijo, kjer so stro{ki ni‘ji, majhna podjetja pa se povezujejo v mre‘e in grozde in preko skupnih institucij zagotavljajo cenej{i razvoj in tr‘enje – naj-bolj{i primer za tak pristop je Italija. Nekateri proizvajalci pa zmanj{ujejo svojo proizvodnjo. Dober primer prilagoditve novim razmeram je podjetje Bretz, ki se je uveljavilo kot proizvajalcev dizajniranega pohi{tva in pohi{tva za mlade. ^e primerjava Slovenijo in Avstrijo - kje vidite glavne konkuren~ne dejavnike pohi{tvenega podjetja, najve~je pomanjkljivosti in mo‘nosti slovenske lesne industrije v primerjavi z Avstrijo? Kot najpomembnej{a konkuren~na Ejg dejavnika in isto~asno kot najve~jo pomanjkljivost slovenske lesne industrije vidim nepovezanost in nesode-lovanje med podjetji ter osredoto~e-nost na konkuriranje s kakovostnimi proizvodi po nizki oz. dostopni ceni. Prilo‘nosti vidim v selitvi delov proizvodnje v dr‘ave izven Slovenije, kjer je delovna sila cenej{a (Hrva{ka, Slo-va{ka, Poljska, Romunija). Razvojna vizija slovenske pohi{tvene industrije mora biti dvig konkuren~nosti panoge in njenih podjetij, kjer le-ta poslujejo v okolju in s tehnologijo, ki sta enakovredni lesni in pohi{tveni industriji v dr‘avah EU in na ravni njenih meril. Le optimizirani procesi, koordinirane nabave materiala, to~nosti v dobavah in redkosti reklamacij izdelkov, predvsem pa komuniciranje s trgom ter upo{te-vanje potreb in zahtev trga omogo~ajo pribli‘evanje in izravnavo dodane vrednosti ter konkuren~nosti z dr‘avami EU in drugimi trgi. Koliko jim k temu lahko pripomorejo re{itve, ki jih ponujate v va{em podjetju? (Smeh.) Podjetje MBI je specializirano za pohi{tveno industrijo. Tako omogo-~a, da prihranite veliko sredstev za razvoj specifi~nih funkcionalnosti, ki jih potrebuje pohi{tvene industrija. MBI® Software je standardizirano celovito integrirano programsko orodje, razvito in prilagojeno vsem potrebam pohi{tvene industrije. Najpomemb-nej{a zna~ilnost je na~rtovanje in priprava novih izdelkov ter {tevilne mo‘nosti kombiniranja variant izdelkov (barve, globina, dol‘ina, idr). S po-mo~jo variant so proizvajalci zelo fleksibilni pri opisu artiklov. Skupaj s produktom podjetja dobijo re{itev za {te-vilne izzive na podro~ju optimizacije poslovnih procesov, produktivnosti in prodaje. Slovenska pohi{tvena podjetja so zelo razli~na po velikostni strukturi – glav- nino po {tevil~nosti predstavljajo srednja oz. mala, po dobi~ku pa velika podjetja. Kljub o~itnim razlikam znotraj skupine pa v splo{nem velja, da imajo nezadostno stopnjo informatizacije proizvodnega procesa. Ob poplavi razli~nih ponudnikov programske opreme je glede na visoke stro{ke, ki so povezani s to investicijo, se je te‘ko odlo~iti. MBI software deluje tako v majhnih in srednje velikih podjetjih kot koncer-nih, v proizvodnih in trgovskih podjetjih. Uporablja ga ve~ina vodilnih proizvajalcev pohi{tva, skupaj pa ‘e ve~ kot 400 podjetij iz Evrope in Severne Amerike. Na dana{njem sre~anju ste lahko sli{ali tudi gospoda Bamber-gerja, predstavnika podjetja Gorenje Kuhinje iz Avstrije, ki je prikazal zakaj in kako so se odlo~ili za nakup MBI ter kak{ne rezultate so s tem dosegli ter kako bodo v prihodnosti razvijali oz. dodajali nadaljnje module. V podjetju Gorenje Avstrija (kuhinje), so se za nov informacijski sistem odlo~ili, ker star sistem ni ve~ omogo~al nadaljnjega razvoja oziroma le ta ne bi bil ekonomsko upravi~en. Potrebovali so sistem, ki bi zagotavljal ve~jo transpa-rentnost na vseh podro~jih, la‘je upravljanje in uporabo, ve~jo fleksibilnost, povezanost in usklajenost procesov od naro~ila do dobave izdelka, enostavno planiranje, integriranost grafike, bil usklajen s prenovljenimi prodajnimi procesi ter omogo~al u~inkovito komuniciranje s trgom. Z vsemi temi funkcionalnostmi so prihranili veliko sredstev v vseh procesih od nabave do odpreme izdelkov. @e, a vpeljava (nove) programske opreme ‘e ob nakupu stane precej denarja in ~asa, odsotnost ljudi, ovira proizvodnjo … ? Stro{ki so odvisni od {tevila licenc. Primer; proizvajalec kuhinj z 70 – 90 zaposlenimi potrebuje 8 uporabnikov – licenc, kar predstavlja 50.000 eurov, usposabljanje traja vsaj 25 dni, po ijaLes 54(2002) 10 intervju usposabljanju pa se pri~ne prenos podatkov v nove baze. Dele‘ stro{kov storitev je precej manj{i kot pri vpeljavi drugih IT sistemov, razmerje pri njih je 1:3 (licence: storitve), pri MBI pa je 1:1. Bistveno kraj{i pa je tudi ~as uvajanja. ^e podjetja v delo na projekt vklju~i 2 zaposlena, ki delata skupaj z nami, se lahko sistem uvede v 8 – 10 mesecih. To je zelo malo ~asa za vpeljava nove IT sistema. MBI je specializirano za pohi{tveno industrijo, tako imamo veliko znanja in izku{enj, vse to pa pripomore k hitri uvedbi MBI softvera in prihranku sredstev. Na slovenski trg stopate indirektno, preko podjetja Be Solutions. Ker ste po referencah sode~ precej internacionalno podjetje, me ob zaklju~ku najinega pogovora zanima, kak{na so va{a pri~akovanja na na{em trgu? Za slovenski trg smo potrebovali in iskali partnerja, ki dobro pozna trg in ima znanje ter izku{nje v pohi{tveni industriji in vpeljavi IT sistemov v podjetja. S temi specifi~nimi znanji je podjetje Be Solutions zelo pomemben in odli~en partner tako za na{e podjetja MBI kot pohi{tvena podjetja. O konkretnih, {tevil~nih podatkih – najbr‘ ste hoteli sli{ati tak{ne - je te‘ko govoriti. Samo podjetja, ki sledijo tr‘nim spremembam, bodo na trgu tudi v prihodnje. Slovenska pohi{tvena industrija se danes sre~uje s {tevilnimi izzivi; internacionalizacija proizvodnje, programska in tehnolo{ka prenova in razvoj, optimizacija poslovnih procesov, povezovanje podjetij in bolj{e prilagajanje potrebam trga. Oba partnerja, Be Solutions in MBI, imava veliko ustreznih znanj in izku{enj, da jim lahko pomagamo pri pripravi na uspe{en nastop na globalnih trgih. Prestrukturiranje lesarstva v nem{kih de`elah Brandenburg in Sa{ka avtor Igor MILAVEC, univ. dipl. in‘., RCL Sredi septembra (17. – 19.9.) smo predstavniki nastajajo~ih slovenskih grozdov, skupaj z dr‘avnima sekretarkama mag. Matejo Me{l in Renato Vitez, obiskali nem{ki zvezni de‘eli Brandenburg in Sa{ko. Namen obiska je bil spoznati izku{nje pri prestrukturiranju gospodarstva v de‘elah nekdanje Vzhodne Nem~ije in vlogo grozdov v tem procesu. Nem{ke izku{nje pa so zaradi obse‘nega sodelovanja, tako gospodarstva kot ministrstev, za nas {e posebno pomembne. V de‘eli Brandenburg so po zdru‘itvi Nem~ije razpadle {tevilne ustanove in podjetja, tako se je dele‘ raziskovalcev do leta 1993 zni‘al od 14.000 (l. 1989) na okoli 2.000. Vendar pa so hkrati za~eli odpirati nove univerzitetne oddelke in visoke {ole, prilagojene potrebam kapitalisti~nega gospodarstva. Raziskovalci pa so se lahko zaposlovali tudi v novi mre‘i agencij in teh-nolo{kih centrov, ki so postali nekak-{en vmesnik med podjetji in raziskovalci, zaposlenimi v {olah in institutih. Razvojna agencija in tehnolo{ki centri v Brandenburgu V Brandenburgu je najpomembnej{a agencija ZAB (Zukunftsagentur Brandenburg), v kateri je ve~ kot 100 zaposlenih in ima letni prora~un 8 mio. EUR. ZAB je razvojna agencija, ki skrbi za napredek tehnologij, znanj in sodelovanja v vseh panogah. Ena izmed njihovih pomembnih nalog je skrb za za{~ito novih odkritij – patentov v svetovnem merilu. So sogovornik in partner potencialnim vlagateljem in imajo v ta namen odprtih 6 centrov po svetu. Ustanovili so tudi 17 tehnolo{kih centrov oz. centrov za inovativnost in pod-jetni{tvo, ki so posejani po vsej de‘eli in so neposredni sodelavci predvsem majhnih in srednjih podjetij. Podporo v znanju, opremi, prostorih in administraciji ponudijo tudi podjetnikom, ki ‘elijo ustanoviti podjetje. Tehnolo{ki centri tesno sodelujejo s strokovnimi {olami in univerzo. Slednje imajo organizirane “povezovalna mesta” za sodelovanje z gospodarstvom in s tehnolo{kimi centri. Strokovnjaki iz tehnolo{kih centrov in {ol pomagajo podjetnikom pripraviti projekte oz. poslovne na~rte, ki jih nato po{ljejo v agencijo ZAB. V agenciji nato podjetjem pregledajo projektno dokumentacijo in podajo mnenje, preden gre na odobritev v ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti investicijsko banko. Financiranje odobrenih projektov pa gre v celoti preko investicijske banke. Pri projektih so posebno pozorni na realnost mo‘nosti za proizvodnjo in tr‘enje novega izdelka. Poleg dobre projektne dokumentacije je pri novih izdelkih, glavni pogoj za sofinanciranje projekta, sposobnost podjetja za razvoj in tr‘enje novega izdelka. V sklopu dr‘avne podpore je v teh primerih tudi sofinanciranje strokovne pomo~i, potrebne pri razvoju novih proizvodnih postopkov, do vstopa izdelka na trg. Grozdi Grozdi (nekateri jih imenujejo omre‘ja) so v Nem~iji ‘e uveljavljena in dobro razpredena oblika povezovanja. Skupni imenovalec vseh grozdov, ki smo jih lahko spoznali, je dobra povezanost podjetij in obrtnikov z univerzo, teh-nolo{kimi centri in drugimi podpornimi ustanovami. Dr-‘ava te povezave stalno podpira, kot del raznih oblik podpore gospodarstva pri prestrukturiranju v skladu z globalizacijskimi zahtevami. Od leta 2003 do 2006 bo tako na primer de‘elna vlada Brandenburga za ustanavljanje novih grozdov prispevala 6 mio. EUR. Lesarstvo v Brandenburgu Brandenburg meji s Poljsko in je približno do polovice poraščen z gozdovi, od tega je približno 80 % rdečega bora. Izrazito so usmerjeni v primarno obdelavo, kar je verjetno v glavnem posledica lesa, ki jim je na razpolago. Proizvodni deleži: • 20 % žagarski obrati in impregnacija lesa, • 40 % furnir, vezan les, iverke in druge plošče, • 34 % stavbni les, predvsem za montažne hiše in ostrešja. Preglednica. Spremembe od leta 1991 do 1998 Spremembe od leta 1991 do leta 1998 Produktivnost: 51.000 304.000 Promet (mio DEM): 202 870 Zaposleni: 3.949 2.861 Letna bruto pla~a/na zaposlenega (DEM) 16.354 41.345 Po razpadu biv{e dr‘ave se je tudi lesna industrija sre~ala z velikimi te‘avami, ki so se jih lotili z Nemcem lastno sis-temati~nostjo. Klju~ni element hitrega prestrukturiranja lesarstva in gospodarstva v celoti pa je izdatna podpora zahodnega dela sedanje skupne dr‘ave. Ni‘je navedeni podatki in tudi podatki, ki so nam bili na voljo o napredku v drugih panogah, pa ka‘ejo o~i-ten napredek (preglednica). Grozdi v lesarstvu Lesarske grozde so za~eli graditi podjetniki, ki so po letu 1990 pri{li iz Zahodne Nem~ije in so v Brandenburgu ustanovili podjetja. Tako je na primer ve~ji podjetnik iz Bavarske, ki je preselil tovarno v to de‘elo, za~el za uporabo svojih stranskih proizvodov pridobivati partnerje. Ti so odprli svoja podjetja in sedaj sodelujejo na {tevilnih podro~jih. Hkrati pa so tesno povezani z lesarskimi {olami in tehnolo{kimi centri. SA[KA Izku{nje so podobne kot v Branden-burgu. Na podro~ju lesarstva pa je zanimivo predvsem to, da se je na pobudo de‘elne vlade 24 visokih {ol in ustanov povezalo v interesno zdru‘enje, ki sedaj skupaj lahko nudijo gospodarstvu celovitej{e storitve. Obisk nam je omogo~il tudi {tevilna osebna sre~anja, ki jih bo mogo~e koristno vklju-~iti v prihodnje na~rte pri organiziranju lesarskega grozda in pri izvajanju mednarodnih projektov. Glavni vtis, ki smo ga odnesli, je nujnost u~inkovitega sodelovanja med podjetji, strokovnimi {olami, univerzo in dr-‘avno upravo. Sodelovanje mora biti dobro organizirano in pre‘eto s podjet-ni{kim razmi{ljanjem, ki ima za cilj dvigovanje dodane vrednosti oziroma iz-bolj{anje konkuren~nosti nasploh. Slovenijo ~aka tudi na tem podro~ju {e veliko dela, ki pa je neobhodno potrebno in tudi lesarstvo pri tem ni izjema. Verjamemo, da bodo tudi prizadevanja Razvojnega centra za lesarstvo prispevala svoj dele‘ v tem procesu. Uspe{no organiziranje lesarskega grozda pa bo eden izmed pomembnej{ih korakov na tej poti. ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti Kako na sejmu dose~i najbolj{i rezultat ? avtor Anon LAZNIK, univ. dipl. oec. Sejemske prireditve in nastopi na njih zahtevajo precej{nje anga‘iranje tako finan~nih sredstev kot tudi resursov, zahtevajo pa tudi svoj ~as in obilo dela. Lahko pa sejemske prireditve zagotovijo prednosti in prilo‘nosti, ~e smo se pripravljeni izogniti vsem nevarnostim in sprejmemo konstruktivno taktiko nastopa na sejemski prireditvi ter izkoristimo vse promocijske in marke-tin{ke prednosti sejemskega nastopa na sejemski prireditvi. PRVA STOPNJA. Osnovnih stvari se lotimo takoj na za~etku Kakor je znano, sodelovanje na sejemski prireditvi zahteva poleg dolo~enega finan~nega vlo‘ka za sam nastop, {e sredstva za najem ali nakup opreme razstavnega prostora, sredstva za propagandne materiale, transport, osebje, ki je v ~asu trajanja sejemske prireditve na razstavnem prostoru in {e za druge zadeve. Sejemska prireditev je v osnovi gospodarstvo v malem, saj se na trgu (sejmu) pojavita tako ponudba (razstavljavec) in kupec (obiskovalec). Iz tega je razvidno, da je sejemski nastop zahteven in celovit projekt ter kot tak tudi nezanemarljiv finan~ni zalogaj, ki ga pa zaradi sredstev, ki jih ve‘emo v prireditev, in njegovih (sejemskih) in-direktnih u~inkov ne bi smeli prepu{-~ati naklju~ju ali celo sejemsko neizku- šenim subjektom, kar pa je na žalost v praksi vse prepogosto vsakdanji pojav. Zato je potrebno pred odločitvijo o nastopu na sejemski prireditvi predhodno: • oceniti objektivne vzroke morebitnega nastopa na sejemski prireditvi, kot so: • predstavitev novega produkta, • prodreti na nov trg, • spoznati nov trg, • dvigniti image blagovne znamke, • generirati prodajo, • vzpostaviti komunikacijo z obstoječimi poslovnimi partnerji, • vzpostaviti stik z novimi potencialnimi poslovnimi partnerji, • ugotoviti povratno reakcijo trga na predstavljeni produkt/storitev • itd., • odločiti se katere produkte/ storitve bomo pokazali na sejmu, • ugotoviti • razpoložljiva finančna sredstva, • čas in potrebne resurse (osebe) za planiranje in izvršitev nalog v cilju uspešne udeležbe/predstavitve na sejemski prireditvi, • ugotoviti je potrebno tudi,, koga bo izbrani sejem privabil in ali je to naša prava ciljna skupina za naš proizvod/storitev • ugotoviti je potrebno, katere sejemske prireditve najbolj ustrezajo našim zahtevam in potrebam, • prepričati se moramo, da se sejemska prireditev prekriva oz. vključuje tudi našo marketinško in promocijsko strategijo. DRUGA STOPNJA. Zbiranje potrebnih podatkov Ob tako številčnem pojavljanju sejemskih prireditev/razstav, tako doma kakor v tujini, iste in/ali podobne vsebine, se vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, kako izbrati sejemsko prireditev, ki kar najbolj ustreza našim potrebam in cilju, ki ga želimo s sejemskim nastopom doseči. V primeru, da imamo opraviti s sejemsko prireditvijo, ki se je v preteklosti že pojavljala, lahko: • poiščemo oz. raziščemo nekatera pretekla dejstva/podatke o izbranem sejmu/ prireditvi; to lahko storimo na več načinov, nekaj od teh je: • pregled seznama udeležencev predhodnega sejma/prireditve, • pregled analize/ocene razstavljavcev, ki so se udeležili zadnjega sejma/prireditve, • pregled analize/ocene in profila obiskovalcev, ki so se udeležili zadnjega sejma/prireditve, • pregled press poročil, ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti • pridobiti mnenje/oceno o sejmu/ prireditvi od profesionalne neodvisne institucije (zbornice ...), • zelo koristni in uporabni pa so lahko tudi podatki in informacije o sejmu/prireditvi razstavljavcev, ki so se sejma/prireditve udeležili. V primeru, ko pa imamo opraviti z novo sejemsko prireditvijo, od katere nimamo in ne moremo imeti nobenih referenčnih podatkov, je pridobivanje podatkov in ocenitev veliko težja naloga, vendar je možno uporabiti nekatere osnovne postopke: - pridobiti je potrebno oceno kredibilnosti/sposobnosti organizatorja in njegovega tirna, ki bo na projektu aktiven; - pridobiti si moramo podatek, ali je organizator član nacionalnih oziroma mednarodnih organizacij, vezanih na preverjanje sposobnosti organizatorja in verodostojnosti podatkov; - pridobiti si moramo podatke o tem, kako in kje planira organizator promovirati sejem/prireditev lokalno in širše glede na tip in ciljno usmerjenost sejma, da bo privabil želene in za nas potrebne obiskovalce (od razstavljavcev); - ali ima sejem/prireditev podporo profesionalnih organizacij ali ne; J kakšen je predvideni spremljajoči program dogajanj ob sejemski prireditvi itd. Vse našteto seveda velja tudi redno preverjati zaže obstoječe organizatorje, saj so vsi ti pravni subjekti, ki delujejo na trgu in trg na njih. TRETJA STOPNJA. Ne domišljajmo si ... Po temeljiti raziskavi in analizi razpoložljivih/zbranih podatkov in informacij smo se torej odločili za nastop na sejemski prireditvi toda Eno NE DOMIŠLJAJMO SI, DA ... • bo na dan otvoritve vse lepo in prav; zato moramo preveriti vse zahteve/potrebe za projekt, določiti cilj našega sejemskega nastopa in zanj definirane stroške; določiti moramo tudi vodjo projekta, ki bo skrbel za projekt in imel pregled nad njim; • postavljavec/izvajalec razstavnega prostora ve, kaj ‘elimo; dogovoriti se moramo za sestanek, kjer mora vodja projekta podati izvajalcu: - celovite in popolne podatke ter informacije, kot so vrsta in tip produkta/storitve, ki jih ‘elimo pokazati na sejmu/prireditvi -jasno moramo izraziti na{e potrebe po elektriki, seznaniti izvajalca s potrebnimi dimenzijami ter te‘o morebitnih produk-ta(ov) ter drugimi tehni~nimi zahtevami; - izvajalca moramo obvezno seznaniti z na{im ‘elenim/pri~ako-vanim u~inkom ter s ciljem udele‘be na sejmu/prireditvi; - prav tako moramo na{ega izvajalca seznaniti s podatki o na{em dogovorjenem razstavnem prostoru (velikost, lokacija ...) ter o drugih posebnostih; - izvajalca je nujno potrebno seznaniti s pri~akovanim {tevilom razstavljenih produktov ter {tevilom resursov (oseb), ki jih planiramo imeti v ~asu sejma/ prireditve angažiranih na našem razstavnem prostoru; • bodo obiskovalci kar sami od sebe drveli na na{ razstavni prostor; pripraviti si moramo in natisniti osebna vabila za obstoječe in potencialne poslovne partnerje ter jim celotno gradivo poslati pravočasno, da si bodo lahko svoj obisk na našem razstavnem prostoru pravočasno planirali; izkoristiti je potrebno vsako priložnost in se vključiti v program propagande organizatorja na vseh možnih in ponujenih področjih (npr. press release, konference ...), posredovanja naših fotografij iz sejma v press center, posredovanje informacije/gradivo o novostih in propagandnega gradiva v press center ter na za to namenjene prostore, prav tako je potrebno izkoristiti vse razpoložljive poti informiranja/obveščanja in potrebna gradiva za predstavitev v revijah in/aH drugih medijih oz. aktivnostih na sejmu/prireditvi; • ne bo potrebno poučiti našega osebja, ki smo ga določili za naš razstavni prostor: - celo najbolj izkušeno osebje in izurjen tim potrebuje osnovne informacije in navodila o ciljih in pričakovanjih na sejmu/prireditvi - pripraviti moramo odgovore na pričakovana vprašanja obiskovalcev sejma/prireditve; - zagotoviti moramo seznam imen pomembnejših poslovnih partnerjev, ki jih pričakujemo; - izdelati moramo temeljit plan aktivnosti, da se bomo izognili “nepričakovanim izostankom osebja” na našem razstavnem prostoru; osebje mora biti ves čas profesionalno in iznajdljivo; • se naša udeležba konča s sejmom/ prireditvijo; - če želimo našo udeležbo še močneje udejaniti, potem moramo ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti na{e marketin{ko promotivne aktivnosti {e bolj intenzivirati, ko se sejemska prireditev kon~a in s tem na tak na~in maksimirati u~inke sejemske prireditve; - iz zapiskov/zabele‘k, ki so nastali v ~asu sejemske prireditve, je potrebno izdelati podroben plan nadaljnjih aktivnosti; - zelo pomembno je, da ovrednotimo na{ nastop na sejmu/ prireditvi in pregledamo, ali so bile izvedene vse planirane aktivnosti ter ali smo dosegli pri~akovani/‘eleni u~inek nastopa na sejmu/prireditvi. V splo{nem udele‘ba na sejemski prireditvi kljub splo{nemu mnenju in morebitnemu zunanjemu videzu ni zabava, ampak je zahtevno in te‘ko delo, ki zahteva obilo poslovnih priprav in aktivnosti. Pravilno planiranje in pravilna izvedba je v splo{nem s ponudbo in mo‘nostjo sre~anja ali prikaza produktov/storitev aktivnost in pri-lo‘nost nastopa ter promocije za relativno nizke stro{ke glede na mo‘en uspeh in u~inek. Prav tako je strate{kega pomena tudi dolo~itev oz. odlo~itev o resursih, ki bodo sodelovali pri projektu snovanja, organiziranja in izvedbe sejemske prireditve. Kadri, ki bodo sodelovali v projektnem timu, morajo biti vrhunsko strokovno usposobljeni. Opcija pri izbiri je tudi najem zunanje profesionalne organizacije, ki za vas v skladu z zahtevami in potrebami izvede celotno akcijo in tako minimalno obremenjujete resurse znotraj podjetja. Hkrati pa je nastop podjetja na sejmu tudi enkratna prilo‘nost in izziv za sre-~anje, vzpostavitev stikov in nenazadnje pozicioniranje lastne firme v primerjavi s konkurenco ter dose‘ki na trgu, doma ali v tujini, ki je obi~ajno neprimerno ve~je kot normalno vsakodnevno in ustaljeno poslovanje. 13. PRESTOLNICA UDOBJA Ljubljanski pohi{tveni sejem bo odprl svoja vrata ‘e 4. novembra, vendar samo poslovnim partnerjem in novinarjem, medtem ko bo {ir{i javnosti na ogled od torka, 5. do nedelje, 10. novembra, in sicer vsak dan med 10.00 in 20.00 uro. Pohi{tveni sejem naj bo razstavni in nikakor ne prodajni salon, ki ga bo lahko obiskala vsa dru‘ina – v ta namen je Ljubljanski sejem uvedel mo‘nost nakupa ugodnej{e dru‘inske vstopnice: 4-~lanska dru‘ina bo tako pla~ala le redno ceno 2 odraslih vstopnic. Sicer pa se cene gibljejo od 900 SIT za redno vstopnico do 700 SIT za otroke (nad 7 let), dijake, {tudente in upokojence. Sejem bodo popestrila tudi vsakodnevna ‘rebanja nagrad za obiskovalce, najmlaj{i pa se bodo po halah lahko zamotili s sestavljanjem lego kock v igralnih koti~kih. Sejem se bo razprostiral na pribli‘no 9.100 kvadratnih metrih neto razstavnih povr{in, v vseh razpolo‘ljivih halah prenovljenega Gospodarskega razstavi{~a in dveh dodatnih monta‘nih halah. Na sejmu se bo neposredno predstavilo 214 razstavljavcev iz sedmih dr‘av (poleg doma~e {e Avstrija, Bolgarija, Indija, Italija, Nem~ija in ZRJ). Skupaj z zastopanimi podjetji bo na sejmu tako predstavljenih kar 268 razstavljavcev iz 17-ih dr‘av. Sve~ano odprtje sejma, kjer bodo podeljene tudi nagrade najbolj{im razstavljavcem, bo v torek, 5. novembra ob 10.00. Otvo-riteljica 13. ljubljanskega pohi{tvenega sejma pa bo ‘upanja PRESTOLNICE UDOBJA Vika Poto~nik, ki bo skupaj z Ljubljanskim sejmom d.d. slovenskim lesarjem istega dne zve~er pripravila sprejem na Ljubljanskem gradu. Sejem bo celovita in kakovostna predstavitev pohi{tva za dom in poslovne prostore pa tudi vsega drugega, kar sodi k notranji opremi prostorov. Za strokovno plat sejma v veliki meri skrbita pano‘ni strokovni organizaciji , GZS-Zdru‘enje lesarstva in Zveza lesarjev Slovenije. Prvi dan sejma bo poslovni in novinarski dan – s slednjimi se bodo lahko razstavljavci sre~ali ‘e na novinarskem zajtrku. Strokovna obsejemska dejavnost se bo nadaljevala s posveti v dvorani Forum, ki jih bo organizirala Zveza lesarjev Slovenije: sreda, 6. 11. 2002, 10.00 - 13. LJUBLJANA, v D EVROPSKI STANDARDI NA PODROČJU LESARSTVA Organizator: DRU[TVO IN@ENIRJEV IN TEHNIKOV (DIT) LESARSTVA sodelovanju z GZS - ZDRU@ENJEM LESARSTVA, SEKCIJO ZA STANDARDIZACIJO četrtek, 7. 11. 2002, 10.00 - 13.00 TRG POSLOVNIH INFORMACIJ V LESARSTVU Organizator: RAZVOJNI CENTER ZA LESARSTVO (RCL), Sodelujejo FACTIVA, Dow Jones & Reuters DIALOG, GRAL-ITEO, LIKO PRIS petek, 8.11. 2002 10.00 - 12. D SREČANJE SODELAVCEV REVIJE LES IN LESARSKE ZALOŽBE Organizator: ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Okroglo mizo bo vodil prof.dr.dr.h.c. Niko Torelli ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti LESMA 2002 25. mednarodni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva Gospodarsko razstavi{~e v Ljubljani, 3. do 7. september avtor Mirko GER[AK, univ. dipl. in`. Sejem LESMA je eden najstarej{ih, specializiranih sejmov v Ljubljani oziroma v tem delu Evrope. Kot sejem lesnoobdelovalnih strojev je bil prvi~ organiziran leta 1955, od leta 1986 pa se imenuje LESMA. Zaradi velikega pomena, ga je mednarodna zveza sejmov UFI ‘e na samem za~etku uvrstila v svoj koledar in ga sprejela pod svoje pokroviteljstvo. Na prvem sejmu je razstavljalo stroje in lesarsko orodje 17 podjetij. Do leta 1970 bele‘i sejem skromno udele‘bo, vendar je imel svoj pomen, ker so lesarska podjetja tako la‘je dobila kontigente za uvoz opreme. Veliko je tudi prispeval k razvoju stroke, izo-bra‘enosti in informiranosti {ir{ega kroga lesarjev. Sejem in proizvodnja strojev sta se razmahnila v obdobju 1970 do 1990, ko so gradnjo strojev podpirala in organizirala lesarska podjetja, saj je bil uvoz opreme ote‘en, nekaj ~asa celo prepovedan. Po osamosvojitvi Slovenije je sejem (leta 1992) zabele‘il manj{i padec, v naslednjih letih pa vzpon dejavnosti. V letu 1996 se je predstavilo 213 raz- stavljalcev, ki so zapolnili vse prostore sejma (glej revijo LES {t. 9-10/1992, stran 300 in {t. 10/1996, stran 316 -avtor Ferdo Raku{a). @e leta 2000 (LES {t. 7-8/2000, stran 228) pa je tedanji urednik Ciril Mrak pozval vse dr‘avne organe, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico in druge ustanove, naj re{ijo LESMO, ker je druga~e ne bo ve~. Uspe{no letnico sejma 1996 smo navedli zato, ker je od tega leta dalje slovensko lesarsvo prepustilo organizacijo LESME zdru‘enju proizvajalcev strojev. Od takrat sejem ne more za-‘iveti in bele‘i izrazito stagnacijo. Letošnji sejem LESMA 2002 se je odvijal na 1.500 m2 razstavne površine. Razstavljavci so se predstavili v lepo prenovljeni dvorani A in C ter v prizidku. Sejem je odprl mag. Franci But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na sejmu je sodelovalo 90 razstavljavcev iz 9 držav, od tega 24 iz Slovenije (preglednica 1). Iz preglednice 2 je razvidno, da je število zastopanih podjetij večje kot neposredno navzočih. V hali C je največ prostora zasedla Lesnina inženiring d.d., ki je naš največji zastopnik nemških proizvajalcev. Razstavljali so sodobne stroje, večina jih je delovala, izdali pa so tudi ličen prospekt, ki prinaša kvaliteten tehnični opis strojev. Predstavili so novost (patent CSD D) tovarne Heesemann -širokotračni brusilni stroj s segmen-tirano pritisno letvijo, kjer posamezni Preglednica1. Razstavljalci na sejmu LESMA 2002 domači tuji skupaj neposredno navzo~a podjetja 24 19 43 zastopana podjetja 47 47 skupaj 24 66 90 Preglednica dr‘ava 2. Zastopanost po dr‘avah neposredno navzo~azastopana podjetja podjetja Avstrija 4 8 Danska 1 Hrvaška 2 Italija 1 8 Japonska 1 Nemčija 12 27 Slovenija 24 Španija 1 Zdru‘ene dr‘ave Amerike 1 skupaj 43 47 ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti segmenti letve pritiskajo z elektro-magneti, kar omogo~a samodejni ma-nj{i pritisk brusnega papirja na manj{i povr{ini (okrogline, vogali obdelo-vanca) in s tem prepre~itev prebru-{enja. Lesnina je pravzaprav s svojimi eksponati “re{ila” sejem, da je bil vreden ogleda (ve~ o novostih ste lahko prebrali v {t. 7-8, str. 259 do 264). Na razstavnem prostoru zastopstva Winky d.o.o. je bila predstavljena {iroka paleta njihovega programa: od strojev za primarno obdelavo in proizvodnjo plo{~ do najsodobnej{e povr{inske obdelave lesa. Od pomembnej{ih slovenskih proizvajalcev strojev se je predstavila tovarna Detel Strojegradnja Logatec s kvalitetnim programom vrtalnih strojev. Njihov avtomatski ve~stranski preto~ni stroj za mozni~enje je zahteven izdelek. Veliko znanja o gradnji in krmiljenju strojev pa je vlo‘eno v njihove specialne ve~vretenske vrtalnike. Predstavili so se {e naslednji proizvajalci strojev in opreme: Javor stroji, Finitura, Mipo, ETE d.o.o., Klju~avni~arstvo Grenc Matja‘ s.p., Koimpex S.r.l., Kovintrade d.d., KTP d.o.o. in Sedelj{ak Justin s.p. Od proizvajalcev materiala so razstavljali brusilni material Comet Zre~e, robni trakovi Bla‘i~ Franc, rezalno orodje Amtek d.o.o., Hapro d.o.o., Leitz Orodja d.o.o., Prevent TRO, lepila Mitol, d.d., K.L.P. d.o.o., ro~ne stroj~ke Heinz Buhnen d.o.o. in Tehnohit d.o.o. Ra~unalni{ke programske pakete je prikazal Planles. Leto{nja LESMA je torej do~akala svoj srebrni jubilej, vendar o slavnostnem obele‘ju pomembne obletnice ‘al ne moremo poro~ati. [tevilo razstav-ljalcev je bilo skromno, izostala so celo najpomembnej{a podjetja iz Slovenije. Najbolj bode v o~i neudele‘ba ve~jih doma~ih proizvajalcev strojev: Ledi-nek, Forma, Wravor, Mebor, Lesspoj, Stroj&Les, Obles, Most, Bole, M-R. Navedeni proizvajalci imajo kvaliteten in zanimiv program, vendar jih na sejmu ni bilo. Prav tako se sejma niso udele‘ili pomembni zastopniki: Le- stroj, Italmacc, Premzl, Intercet, Dim-pex. Na leto{njem sejmu so bili slab{e zastopani tudi izdelovalci komponent za lesnoobdelovalne stroje (obrtniki), elektromotorjev, hidravli~nih in pnev-mati~nih naprav in materiala. Zunanje povr{ine sejma, ki bi lahko gostile gozdarske stroje in transportne naprave, pa so samevale. Zakaj sploh organizirati sejem LESMA? Sejmi so ekonomsko u~inkoviti za organizatorje, razstavljalce (prodajalce) opreme, kupce (na enem mestu imajo {iroko paleto eksponatov), za mesto Ljubljano in dr‘avo. Obsejemske dejavnosti (posveti, okrogle mize, predavanja), razstavljeni stroji, katerih delovanje predstavijo in prika-‘ejo strokovnjaki, imajo velik vpliv na poznavanje sodobne tehnologije in s tem na kvalitetnej{o proizvodnjo – razvoj lahko sledi {ir{i krog zaposlenih v lesarstvu. Najbolj{i sejmi potekajo v najpomemb-nej{i industrijski dr‘avi (Nem~iji), kar je eden od dokazov, da sejmi mo~no podpirajo in vplivajo na razvoj doma~e industrije in obratno. Uspe{no proizvodnjo izdelka (npr. pohi{tva) mora podpirati doma~a industrija (npr. strojev in pomo‘nih materialov). Samo tako je mogo~ samostojni razvoj, napredek in izdelava konkuren~nih izdelkov. Gospodarski interes je, da se ve~ proizvaja, da je ve~ zaposlenih, da dose‘emo ve~jo dodano vrednost. LESMA se je kot specializirani sejem uveljavil v na{em delu Evrope, slovenski proizvajalci in zastopniki tujih firm so uveljavljeni in priznani. Sejem v Ljubljani bi lahko bil odli~na prilo‘nost za uveljavitev na teh trgih. LESMA je slovenski sejem in sejma ne bi smelo zamuditi nobeno podjetje ali obrtnik, ki dela opremo ali materiale za lesno proizvodnjo. Sejem je odli~na prilo‘nost za skupen nastop. Slovenski proizvajalci bi morali nastopiti enotno in ponuditi na trgu celovite tehnolo{ke re{itve, kar bi raz{irilo mo‘nosti prodaje in prodora na najzahtevnej{a tr‘i{~a. Skupen nastop bi pomenil odmevno promocijo na{e industrije in bil podlaga za {e uspe{nej{i prodor na trg. Proizvodnja lesnih izdelkov (obrtna in industrijska) pa mora sodelovati z doma~o proizvodnjo strojev in naprav in bi morala biti pomembna referenca slovenskih proizvajalcev. Za uspe{en sejem in tudi za uspe{no lesno industrijo je potrebno sodelovanje {tevilnih poslovnih partnerjev. Tu pa se vedno znova sre~ujemo z na{o mentaliteto, da vsak najraje obdeluje svoj vrti~ek. Zato predlagamo, da lesna stroka, skladno z imenom sejma (les-materiali), ponovno prevzame pokroviteljstvo nad sejmom. Vklju~iti mora vse zainteresirane, dolo~iti primeren datum prireditve, ustrezno ceno razstavnega prostora, nastopiti s propagando v {ir{em prostoru, organizirati obse-jemske dejavnosti, povabiti na sejem vso populacijo lesarjev, dijake in {tu-dente in vklju~iti gozdarsko stroko. Delati pa mora za~eti takoj, da bo veljalo: sejem bil je ‘iv! ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti FEMIB Study Tour Slovenia 2002 promocijo dr‘ave in afirmacijo do-ma~e panoge, se je med 10. in 15. septembrom ude-le‘ilo 16 proizvajalcev stavbnega pohi{tva iz {es-tih evropskih dr-‘av (Nem~ije, [vedske, Finske, Nizozemske, FEMIB je evropska zveza proizvajalcev stavbnih elementov. Njeno poslanstvo je podpirati konkuren~nost med proizvajalci stavbnega pohi{t-va, in sicer prek bolj{ega (s)po-znavanja proizvajalcev, regulativ in direktiv ter razli~nih nacionalnih standardov, izmenjave izku{enj dobrih praks, skupnih razvojnih raziskav … Med pomembnej{imi aktivnostmi tega zdru‘enja pa so tudi vsakoletne ekskurzije, ki jih vsaki~ organizira druga dr‘ava ~lanica FEMIB-a. Slovenski proizvajalci stavbnega po-hi{tva so prek GZS-Zdru‘enja lesarstva njeni polnopravni (ne pa pridru-‘eni, kot ve~ina dr‘av, ki {e ~aka na vstop v EU) ~lani ‘e od leta 1990. Letos je bila gostiteljica Slovenija, {tudijsko turo pa je organiziralo GZS-Zdru‘enje lesarstva. Dogodka, ki pomeni hkrati Norve{ke in [pa-nije), {tudijska tura pa je vklju-~evala obisk {estih slovenskih podjetjih: LIP Bled d.d., LIKO Vrhnika d.d., INLES d.d., Ribnica, Mizarstvo Seli{nik d.o.o. iz Lu~, LESNA d.o.o. Slovenj Gradec in LESNA d.o.o. Radlje ob Dravi. Ob prihodu jih je na Bledu v imenu predstavnikov slovenskih proizvajalcev stavbnih elementov in sekcije proizvajalcev stavbnih elementov pri GZS-Zdru‘enja lesarstva pozdravil mag. Andrej Mate, direktor INLES-a d.d. Povedal je, da se v Sloveniji sre~ujemo v obdobju, ko je panoga proizvajalcev lesenih stavbnih elementov v poslovni krizi. Razlogi zanjo so razli~ni - na eni strani smo pri~a dolgoletni recesiji na glavnih izvoznih trgih, poslovanje v zadnjih letih mo~no ote‘uje tr‘ni prodor fasadnih elementov iz plastike in aluminija, ne nazadnje pa je potrebno poudariti, da so v Evropi kapacitete za proizvodnjo vseh vrst izdelkov prevelike, tako da slovenski proizvajalci tudi ne morejo izvajati ustrezne cenovne politike. K navedenemu poslab{anju situacije so pripomogle tudi napake v preteklosti, kot npr. neustrezna povr{inska za{~ita izdelkov, ki so dodatno pripomogle k te-‘avam. V svojem govoru je mag. Mate prav tako omenil, da v zadnjih letih tako slovenski kot tudi evropski proizvajalci i{~ejo poti iz krize s stalnimi izbolj{avami kvalitete izdelkov, novimi tr‘nimi pristopi in tudi izdelavo stavbnih elementov iz drugih materialov in ne ve~ zgolj iz lesa in so tako soo~eni z dnevno zahtevo po dvigovanju produktivnosti in stalnim razvojem novih izdelkov. Obiskovalcem je na kratko predstavil problematiko slovenskih proizvajalcev stavbnega pohi{tva: zaradi majhnosti doma-~ega trga in velikih proizvodnih kapacitet so neto izvoznik, saj izvozijo okrog 70 % proizvodnje, najve~ na trge Nem~ije, Avstrije, Italije, pa tudi na trge biv{e Jugoslavije in Vzhodne Evrope. V proizvodnji lesenih stavbnih elementov je zaposlenih okrog 5000 ljudi v 130 podjetjih. Uvoz je relativno majhen, saj je v letu 2001 predstavljal zgolj okrog 4 % izvoza stavbnega pohi{tva, kar na drugi strani pomeni, da se v ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti Sloveniji prodaja stavbno pohi{tvo po izredno konkuren~nih pogojih in da se pokrivajo vsi kvalitetni nivoji potreb kon~nih kupcev. Perspektiva za razvoj in bolj{e poslovanje celotne panoge tako v Sloveniji kot v Evropi je v prvi vrsti konec recesije v gradbeni{tvu na trgih EU, zlasti to velja za Nem~ijo, ki ostaja prvi trg za Slovenijo. Slovenski proizvajalci tudi veliko pri~akujemo od poenotenja standardov za celotno podro~je EU, ker realno gledano, obstajajo razli~ni standardi in predpisi v gradbeni{tvu. Naloga je ob pri~ujo~ih navadah v izgradnji bivalnih objektov izjemno zahtevna. Velika pri~akovanja so tudi od mnogih iniciativ v Evropi, ki ‘elijo povrniti ugled lesenim stavbnim izdelkom. “Na drugi strani pa se moramo proizvajalci sprijazniti z dejstvom, da leseni izdelki nikoli ve~ ne bodo imeli takega tr‘nega dele‘a kot v preteklosti in moramo svojo proizvodnjo letno spreminjati v smer izdelave tr‘no zanimivih izdelkov,” je poudaril mag. Mate. Po njegovem mnenju so mnogi slovenski proizvajalci {e pravo~asno reagirali in je najgloblja kriza ‘e za nami. Kot ‘e omenjeno, so bila gostitelji 5-dnevne {tudijske ture slovenska podjetja LIP lesna industrija Bled d.d., Liko Vrhnika d.d., Inles d.d., Ribnica, Mizarstvo Seli{nik d.o.o., Lu~e, Lesna d.o.o. Slovenj Gradec in Lesna d.o.o. Radlje ob Dravi, kjer so si tuji obiskovalci ogledali proizvodnjo in izmenjali svoja strokovna mnenja in izku{nje. Po poro~ilu o obisku v Sloveniji, ki je objavljeno na FEMIB-ovih spletnih straneh (www.window.de/femibstre-is2002.htm), jim je {tudijska tura pustila zelo prijetne vtise, tako o doma~ih proizvajalcih kot o de‘eli. Za slovenske proizvajalce, ki si s svojo relativno majhno proizvodnjo utirajo pot na nove trge, pa tak{no sre~anje vsekakor pomeni eno izmed mnogih mo‘nosti za bodo~e sodelovanje. revijaLes 54(2002) 10 35. mednarodni obrtni sejem v Celju Za lesarje kar dva bronasta ceha MOS 2002 Obrtna zbornica Slovenije je na mednarodnem obrtnem sejmu, tako kot ‘e vrsto minulih let , podelila svoja najvi{ja sejemska priznanja – bronaste, srebrne in zlate cehe – za kvalitetne izdelke oziroma storitve. Kar dva bronasta ceha sta {la k lesarjem. Prejelo ga je Mizarstvo Kregar, Peter Kregar s.p., Ljubljana, za lesarske intarzirane iz lesa in AJM, okna, vrata, sen~ila d.o.o. za celotno paleto razstavljenih izdelkov. Mizarstvo Kregar vodi od leta 1991 Peter Kregar, ki nadaljuje dru‘insko mizarsko obrtni{ko tradicijo. Letos se je predstavil z novostjo: izdelovanjem manj{ih lesenih predmetov, ki so obdelani z lesarsko intarzijo. To so darilne embala‘e, poslovne mape in intarzirani predalniki. Izdelki so seveda oblikovani in izdelani v lastni mizarski delavnici. Uspe{no dru‘insko podjetje iz Kozjaka nad Pesnico AJM, okna, vrata, sen~ila d.o.o., ki je bilo nagrajeno za celotno paleto razstavljenih izdelkov, uspe{no vodi Janez Ajlec, deluje ‘e deseto leto in zaposluje 160 ljudi. Dnevno izdelajo do 500 oken in vrat, zimskih vrtov pa do 50 na leto, kar je dvakrat ve~ kot drugi izdelovalci. Svoje podjetje imajo tudi na Hrva{kem, izva‘ajo pa v dr‘ave nekdanje Jugoslavije, v [vi-co, Avstrijo, Italijo in Rusijo. Komisija za podeljevanje cehov je imela letos glede na obilico razstavljenih eksponatov kar zahtevno delo. Pri izboru se je osredoto~ila predvsem na izdelke, ki so se{tevek kakovosti, znanja oziroma poznavanja obrti, ustvarjalnosti, u~inkovitosti in predvsem uporabnosti. Prav tako je pri svojem delu upo{tevala tudi na~elo selektivnosti, kar pri~a o njenem odgovornem in poglobljenem izboru, saj je bilo skupno nagrajenih le devet razstavljavcev. Tudi letos pa ni podelila najvi{jega priznanja OZS, briljantnega ceha. IdnlSC m 1 Hfc w**] |({)| i "^^^r i Hi ^1 ^1 strokovne vesti Lesarstvo na Hrva{kem in AMBIENTA 2002 avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Ambienta 2002 je 29. mednarodni sejem pohi{tva, notranje opreme in spremljajo~e industrije predstavlja najpomembnej{i poslovni dogodek za hrva{ko lesno panogo, obenem pa tudi eno naj-atraktivnej{ih specializiranih sejemskih prireditev na Zagreba~-kom velesajmu d.o.o. Poleg bogate ponudbe razli~nih vrst pohi{tva so si obiskovalci lahko ogledali tudi najnovej{o ponudbo opreme notranjih in zunanjih prostorov, hi{, stanovanj, poslovnih prostorov, talne, stenske ter stropne obloge, dekorativne tkanine, svetila, industrijske repromateriale, stroje, strojne linije, opremo ter orodje in eko-lo{ke proizvode. Kljub vsem gospodarskim te‘avam, s katerimi se sre~uje hrva{ka lesna industrija, tudi leto{nja AMBIENTA {e naprej bele‘i pozitiven trend rasti tako v {tevilu razstavljavcev kot velikosti razstavnih povr{in. ^e je bil lanski sejem od predlanskega po razstavnih povr-{inah ve~ji za 7, 1 odstotka, po {tevilu tujih razstavljavcev pa kar za 20 odstotkov, se je leto{nja AMBIENTA v primerjavi z lansko {e pove~ala, in sicer pri prvem faktorju za 7, pri drugem pa za 13 odstotkov. Razloge za vedno ve~je zanimanje poslovnih partnerjev je poleg bogate ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti Razstavljalci na sejmu leto AMBIENTA 2001 2002 povr{ina 30.000 m2 32.000 m2 skupaj razstavljavcev 535 604 doma~i 125 255 tuji 310 349 zastopana podjetja 27 27 sejemske tradicije in Zagreba kot pomembnega kri‘i{~a trgovskih poti gotovo iskati tudi v visoki kakovosti same prireditve. S pomembnimi strokovnimi (letos je bilo govora predvsem o energetiki in designu) in poslovnimi dogodki, kot je Poslovni klub, kjer so se soo~ili doma~i lesarski gospodarstveniki s predstavniki hrva{ke vlade, nagrade za razstavljavce in {tevilne nagradne igre za z bogatimi dobitki za obiskovalce upravi~ijo poslovna pri~ako-vanja obeh strani. Tako med razstavljavci kot nagrajenci je bilo tudi letos veliko slovenskih proizvajalcev pohi{tva in opreme. SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi, ki se je na sejmu predstavila z novim kuhinjskimi programi pohi{tva ter s hotelsko in apartmajsko opremo, je ‘e drugo leto zapored prejela najvi{je presti‘no priznanje zlato medaljo in zlato priznanje – to leto za vrhunski proizvod kuhinjske garniture Brina, ki jo je oblikoval dolgoletni in ‘e ve~krat nagrajen Svein oblikovalec Stane Oce-pek. Poleg tega je prejela SVEA tudi posebno priznanje za visok nivo celostnega nastopa na sejemski prireditvi. Tudi dve srebrni plaketi in diplomi mobil optimuma 2002 sta {li v slovenske roke: eno je prejelo podjetje PARON d.o.o. iz La{kega za spalnico LANA, katere avtorja sta Roswita Gol~er-Hrastnik in Lovro [korja, drugo pa LIPA d.d. iz Ajdov{~ine za kuhinjsko garnituro LINEA avtorja Julijana Krape‘a. Med nagrajenci je bilo tudi GORENJE Notranja oprema d.d. iz Velenja, ki je prejelo pohvalo za visoko oceno razstavljenih proizvodov. ijaLes 54(2002) 10 Hrva{ka industrija v najgloblji krizi @al pa se z rezultati ne more hvaliti hrva{ka lesna industrija, ki je po besedah Ferdinanda Lauferja, direktorja Gospodarskega interesnega zdru‘enja CROATIADRVO in enega od organizatorjev sre~anja poslovnega kluba, saj je njen gospodarski polo‘aj slab kot {e nikoli doslej. V panogi, ki ‘e deset let posluje z izgubo, je lani prvi~ v njeni zgodovini uvoz prekosil izvoz. Skupni izvoz je v 2001 tako zna{al 325,3 milijonov USD, medtem ko je bilo uvoza za 345,8 milijonov USD. V zadnjih letih se je tudi prepolovila delovna sila, tako da danes lesarstvo zaposluje pribli‘no 22 000 Hrvatov. Podpredsednik hrva{ke vlade Slavko Lini} gospodarstvenikom ni spodbujal optimizma: lesna industrija naj ne pri~akuje dodatnih dr‘avnih podpor. Vlada lahko pomaga tej veji industrijske panoge s pomo~jo horizontalnih podpornih ukrepov, kot je zni‘anje kreditnih obrestnih mer s pomo~jo HBOR-a ali prelaganja dolo-~enih stro{kov na Hrvatske {ume. Direktne, vertikalne podpore bi nam-re~ privedle do intervencijskih ukrepov na izvoznih tr‘i{~ih, na katerih je Hrva{ka zadol‘ena. Slednja seveda niso zainteresirana, da bi na ta na~in zmanj{ala konkuren~nost svojih lastnih proizvajalcev. Od prvega dne mandata nove vlade je jasno povedano, da so direktne podpore rezervirane samo za turizem in kmetijstvo. Prav tako ostaja vlada gluha na kritike lesnih izvoznik o precenjenosti hrva{ke kune. Pri Obrtni zbornici Slovenije med lesarji Zdaj {e odbor mizarjev Za tapetniki, parketarji in tesarji, ki so doslej v okviru sekcije lesnih strok ‘e imeli svoje odbore, so se za tak na~in organiziranja odlo~ili tudi mizarji, ki s 1900 ~lani predstavljajo dale~ naj-{tevil~nej{o skupino v okviru lesarjev. Med razlogi za njegovo ustanovitev, ki jih je predstavil predsednik iniciativnega odbor Fabifan Cifrek, ka‘e omeniti predvsem potrebo po krepitvi izo-bra‘evanja in gospodarskih povezav med ~lani. Mizarji bodo v prihodnje potrebovali {e ve~ a‘urnih strokovnih informacij in informacij s podro~ja do-ma~e in evropske zakonodaje, za ve~jo uspe{nost na trgu bodo potrebni skupni nastopih na doma~ih in tujih sejmih, obve{~anje trga o usposobljenih obrtnikih za prevzemanje ve~jih projektov, zbiranje in posredovanje podatkov o ~lanih projektantskim in drugim organizacijam za pridobivanje novih naro~il itd. Te cilje bodo, kot so prepri-~ani, la‘je dosegali organizirani v odboru. Pet~lanski odbor, ki je izbran po regionalnem principu - tako da sku{a pokrivati tudi obmo~ja regionalnih izpitnih odborov - bo naslednja {tiri leta vodil Fabijan Cifrek iz Maribora, v njem pa so {e Katarina Hohnjec (Celje), Jo‘e Kos (Litija), Nenad Vrabi~ (Koper) in Dezsoe Gerencser (Lendava). m strokovne vesti V slovo prof. Merzelju avtor prof. dr. Slavko MIHEVC [e ni tako dolgo, ko sva skupaj obujala spomine, ki jih ni bilo tako malo. Saj sva skupaj trgala hla~e v takratni ni‘ji gimnaziji, nakar sta se najini ‘ivljenjski poti lo~ili za {tiri leta, da sva se spet ponovno sre~ala na fakulteti pri takratnem {tudiju gozdarstva. Oba sva po kon~anem {tudiju za{la v smer lesne industrije, ti si postal operativec, jaz pedagog, vendar je v tebi vedno tlela iskra raziskovalca in u~itelja, zato je tudi tebe pot pripeljala v pedago{ke vode. In danes je nastala s tvojim odhodom v na{ih strokovnih vrstah velika, prevelika praznina, ki je najve~ja pri tvojih doma~ih, pa tudi med nami - tvojimi prijatelji in znanci. Bil si strokovnjak na podro~ju primarne obdelave lesa, znan med nami, kolegi v stroki, tako doma kakor tudi v inozemstvu. Meni osebno pa je s teboj od{el tudi del mojega otro{tva, zelo te bom pogre{al, a vendar mi bo toplo pri srcu, da sva pre‘ivela kar velik del najinega ‘ivljenja skupaj. Bil si iskren prijatelj, odprt in {irok, vedno pripravljen s svojo iskrivostjo ter pogumom pomagati so~loveku. m dr. Francu Prof. dr. mag. Franc Merzelj, univ. dipl. ing. gozd., je bil rojen 11. novembra 1932 na Igu pri Ljubljani. Po opravljeni osnovni {oli in gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo - gozdarska smer. [tudij je kon~al leta 1958, nato opravil leta 1981 magisterij na [umar-skom fakultetu v Zagrebu z zagovorom magistrskega dela z naslovom “Optimizacija proizvodnog programa”. Leta 1987 je opravil {e doktorat znanosti na Biotehni{ki fakulteti v Ljubljani z nalogo “Model tehnolo{kega sistema krojenja bukovega `aganega lesa”. Takoj po diplomi 1958 se je zaposlil v Lesnoindustrijskem podjetju v Slovenskih Konjicah, kjer je delal v teh-ni~nem sektorju, ki ga je zapustil kot njegov vodja leta 1963. Istega leta je pre{el v podjetje “Hoja-predelava lesa”, kjer je bil vodja razvoja in direktor tehni~nega sektorja. Leta 1977 se je zaposlil v SOZD-u Slovenijales kot vodja tehnolo{ke slu`be. Istega leta je bil izvoljen tudi v naziv docent za predmet “Osnovna predelava lesa”, ki ga je predaval kot zunanji predavatelj vse do leta 1986, ko se je zaposlil na Biotehni{ki fakulteti, VTOZD za lesarstvo, in se popolnoma posvetil raziskovalnemu in pedago{kemu delu, za katerega je imel `e bogate izku{nje iz dolgoletne prakse. Kot redni predavatelj na lesarskem oddelku Biotehni{ke fakultete je bil leta 1988 izvoljen v naziv docent za predmet “@agarstvo” in leta 1992 v naziv izredni profesor za podro~je “@agarstva in lesnih tvoriv”. K znanstveno - raziskovalnem delu je na{ Franc kazal nagnjenje ‘e v ~asu slu‘bovanja v operativi, saj se je ‘e tudi v tistem ~asu ukvarjal z raziskovalno dejavnostjo. Tako je uvajal v delo izsledke drugih raziskovalcev pa tudi sam se je povezoval z drugimi raziskovalci, predvsem na Fakulteti za stroj-ni{tvo v Ljubljani in na [umarskom fakultetu v Zagrebu. Iz tega obdobja je izdelanih 14 {tudij in projektov, ki so plod njegovega dela kot samostojnega projektanta, saj je imel vsa pooblastila z opravljenim strokovnim izpitom za projektiranje in izvajanje investicijskih del. Njegova dela so v najve~ji meri s podro~ja ‘agarstva in primarne obdelave lesa in jih je prete‘no tudi opravljal in uvajal v prakso doma pa tudi v tujini. Po prihodu na Lesarski oddelek Bio-tehni{ke fakultete leta 1986 se je posvetil raziskavam na podro~ju optimizacije krojenja in izkori{~anja lesa. V zvezi s tem je izdelal dve zelo odmevni {tudiji -“Optimizacija krojenja bukovega `aga-nega lesa” in “Krojenje lesa listavcev”. Te m je sledil nato projekt, ki je bil registriran pri Zveznem sekretariatu za razvoj. Posebno mesto med raziskovalnimi projekti pa zavzema znanstveno - raziskovalni projekt “Lesni ostanki, izvor surovin za nove proizvode”, katerega rezultati so bili predstavljeni kot referati in ~lanki na mednarodnih in doma~ih konferencah in revijah z zelo mo~no odmevnostjo med doma~imi in tujimi strokovnjaki. Pri tej raziskavi je bila vklju~ena tudi mlada raziskovalka, ki je kon~ala magistrski {tudij prav na podro~ju izrabe lesnih odpadkov. Na podlagi teh raziskav se je {e bolj poglobilo sodelovanje tako v nem{ko-slovenskem projektu “Pridobivanje in uporaba sladkorjev iz lesa” kakor tudi sodelovanje z In{titutom za gozdno in lesno gospodarstvo iz Hamburga, sode- ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti lovanje s Hochschule iz St. Gallena in In{titutom za tehnologijo lesa v Trentu. V referatih in ~lankih je obdelal probleme strukture, opremljenosti, kapacitet in drugih tehnolo{kih parametrov ‘agarske industrije, ki so rezultat {i-roko zasnovanih znanstvenih analiz na tem podro~ju. Pri vseh njegovih raziskavah je zelo opazen tudi pozitiven odnos do gozdarstva. Kolega Franci se je s svojim delom dokazal, da je strokovno dorasel delu na raziskovalnem podro~ju in da bo s prenosom teh izku{enj na mlaj{e rodove lahko uspe{no sodeloval v pedago{kem procesu. Z vso energijo, ki je bila zna~ilna zanj, je zaoral nove brazde na podro~ju pedago{ke dejavnosti. Izdal je u~benik “Notranji transport v lesni industriji”, obsegajo~ 150 strani. Bil je mentor pri ve~ kot 100 in poleg tega {e recenzent pri 49 diplomskih nalogah. Sodeloval je tudi pri vzgoji dveh mladih raziskovalcev kot mentor in drugi~ komentor ter ju pripeljal do konca {tudija - magistra lesarskih znanosti. Njegov odnos do dela, sodelavcev in {tudentov ga dviga med tiste, ki so s svojim nesebi~nim delom pokazali, kak{en naj bi bil znanstvenik, pedagog, predvsem pa ~lovek. Njegove organizacijske sposobnosti in kreativnost so se {e posebej izkazale pri re{evanju strokovno tehni{kih problemov pri zahtevnem vodenju izgradnje raziskovalnih laboratorijev na Oddelku za lesarstvo B F, pri delu za nomenklaturo poklicev pri GZS, pri delu v ZDIT lesarstva, kjer je bil tudi njegov prvi predsednik, pri ~lanstvu v uredni{kem odboru revije LES in na mnogih drugih podro~jih. Zato je bil imenovan za ~astnega in zaslu‘nega ~lana ZDIT lesarstva Slovenije, {e posebej pa je potrebno omeniti Jesenkovo priznanje BF za njegovo ‘ivljenjsko delo. Franci, hvala ti za vse in naj ti bo lahka doma~a zemlja, ki si jo tako zelo ljubil. revijaLes 54(2002) 10 Korenine avtorica Darinka KOZINC, univ. dipl. in`. O koreninah je veliko pregovorov in rekov…”tam ima {e vedno svoje bila v{e~ njegovi pokojni sestri in jo je v spomin nanjo pobarval v ~rno. korenine, pognal je korenine v drugem V koreninah je vidno ‘ivljenje, ki ga je kraju, h koreninam se vra~a, po~uti se oblikovalo drevo v svojem naravnem kot drevo brez korenin, tako zelo se je okolju in pogojih in {e tako neve{~ zakoreninil, da ga ni~ ne zgane, ni opazovalec lahko odkriva razli~ne po- mogel pognati korenin…” dobe. Skratka korenine so simbol naveza- Korenino je potrebno tudi pravilno nosti, trdnosti, obstoja, stabilnosti … postaviti, da v njeno ujetost podoba In ravno korenine so pritegnile do- zaživi. ma~ina Petra Raku{ka v Dre‘nici, Peter Raku{~ek je svoji zbirki korenin prekrasnem kraju pod Krnom (“pla- namenil poseben prostor v hi{i, ki je ninskem raju” po pesniku Simonu dostopen tudi naklju~nim obiskoval- Gregor~i~u), da jih je v dolgih letih cem. opazoval in “ukradel” drevesom. Narava je za Petra Raku{~ka nepo- Doma jih je o~istil, primerno obdelal novljiv umetnik in v pravlji~nem okolju z no‘em, brusilnim papirjem in v njih Dre‘nice za to sploh ni nobenega ujel tisto umetni{ko podobo, ki jo je dvoma. izoblikovala narava. Razstavi korenin je priklju~il tudi Za to je treba imeti poseben dar, dar kamne iz reke So~e in Nadi‘e, ki do- opazovanja za odkrivanje razli~nih polnjujejo njegovo zbirko. oblik in simbolov. Peter Raku{~ek svojim koreninam ni~ ne dodaja, le Vredno ogleda! obdela jih. Ve~ino korenin iz svoje zbirke je najprej na{el ob reki So~i, ko se je odpravil na ribarjenje, kasneje pa je razli~ne splete in preplete korenin na{el tudi v gozdu. Zlasti ga je priteg- nila bukev s svojo razvejenostjo. Vedno je poiskal {e ‘ive korenine, jih izkopal in odrezal drevesu, vendar tako, da funkcija drevesa ni bila ogro‘ena. Redkokdaj na korenino nanese barvo ali tonira, tak primer je korenina, ki je strokovne vesti Milan [ernek - doktor Virginijskega Politehni{kega In{tituta in Dr‘avne Univerze (Virginia Polytechnic Institute and State University) avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI [irokemu Milanovemu nasmehu se veseli pridru‘ujemo tudi njegovi kolegi in profesorji z Oddelka za lesarstvo Botehni{ke fakultete. Doktorsko delo Comparative analysis of inactivated wood surface (“Primerjalna analiza in-aktivirane lesne povr{ine”) je nastalo pod mentorstvom profesorjev dr. F.A. Kamkeja in dr. W.G. Glasserja. Milan ga je ubranil 24.4.2002. Iskrene ~e-stitke! Inaktiviranje lesne povr{ine je kemi~-na modifikacija, ki se ka‘e v slabi omo-~itvi z lepilom, v nezadostnem razlivanju lepila, v slabi penetraciji lepila v celi~ne stene lesa in v nepopolnem utrjevanju lepila. Neaktivna povr{ina lesa se zato te‘ko lepi in ne zagotavlja zadostne adhezije. Ta problem najdemo v proizvodnji lesnih tvoriv, predvsem pri lepljenju furnirnih plo{~. V eksperimentu je bil uporabljen les tulipanovca (Liriodendron tulipifera, “whitewood”) in les enega od “ju`nih borov” (Pinus taeda ). Lesova sta bila izpostavljena 5 temperaturam: 50, 100, 150, 175, in 200 °C. Analizirana je bila omo~itev lesne povr{ine z metodo merjenja kontaktnega kota. Kemi~na sestava lesne povr{ine je bila prou~e-vana z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (X-ray photoelectron spectroscopy ali XPS). Povr{ine so bile nato lepljene s fenol-formaldehidnim in polivinil-acetatnim lepilom. Trdnost lepilnega spoja je bila prou~evana z vidika lomne mehanike (fracture mechanics). Glavne ugotovitve so bile, da je inak-tiviranje lesne povr{ine veliko bolj intenzivno pri borovini, kjer se izrazite fizikalno kemi~ne spremembe povr-{ine pojavijo pri temperaturi nad 150 °C. Vzrok tem spremembam je predvsem migracija ekstraktivnih snovi na lesno povr{ino. Tak{na povr{ina se slabo omaka, saj je ve~ina borovih eks-traktivov nepolarnih in hidrofobnih. Trdnost lepljenih spojev je v primeru neaktivne povr{ine nizka in je odvisna tudi od vrste lepila. Neaktivno povr{ino lesa je mogo~e aktivirati z raztopinami raznih kemikalij, pri ~emer so bili naj-bolj{i rezultati dose‘eni z NaOH. To pa {e ni vse. Milan je med {tudijem v ZDA dobil {e tri nagrade: 1st place, Student poster competition, SWST, Baltimore, 2001, USA (prva nagrada med ameri{kimi {tudenti lesarstva za predstavitev raziskovalnega dela za doktorsko disertacijo) A. B. Massey Award, College of Natural Resuorces, Blacksburg, 2002, USA (nagrada za najuspe{-nej{ega {tudenta na oddelku za lesarstvo Virginia Tech v letu 2002) 2nd place, Wood Award, FPS, Madison, 2002, USA (drugo mesto med ameri{kimi {tudenti lesarstva za najbolj{i znanstveni ~lanek o rezultatih raziskovalnega dela za disertacijo). Nadejamo si tudi skoraj{nje habilitacije. Sre~no! ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti PORTUS in VINETA avtor Peter KREČIČ V prostorih IDCO v pala~i Gospodarske zbornice Slovenije se v za~etku sezone in na predve~er otvoritve BIO 18 predstavljata nova pohi{tvena programa PORTUS in VINETA strokovni javnosti dovolj znanih akterjev oblikovalcev Te e in Eda Vidovi~a ter izdelovalca LIKA iz Vrhnike. Pred dobrimi tremi leti je bila v istem razstavi{~u na ogled jedilnica REAL, ki je nastala kot prvi sistemski izdelek istih udele‘encev in napovedovala njihovo na~rtno in trajnej{e sodelovanje. Rezultati skupnih naporov, predvsem pa stalnega in na trenutke trdega dialoga so zdaj pred nami. Za imenom PORTUS (zasnova in izvedba 1999) se skriva predvsem sistem servirnih vozi~kov z dodanimi pohi{tvenimi prvinami, kot so mize, stoli, manj{i kuhinjski niz s predalnikom in {tedilnikom. PORTUS je trendovski izdelek, ki zapolnjuje eno izmed vedno znova porajajo~ih se tr‘nih ni{ oziroma zahtev tr‘i{~a kot posledice novih navad ali spreminja-jo~ih se ‘ivljenjskih slogov. K bolj{i bivanjski ravni v hi{i na mestnem obrobju ali v po~itni{ki hi{ici nekje ob morju, sodi po novem tudi servirni vozi~ek, nekak{en pomi~ni delovni pult, ki si ga gostitelj pripelje v bli‘ino za mizo sede~ih gostov in pred njimi ustvarja svoje izbrane kuharske speci-alitete. Zahtevnej{i okus ciljne tr‘ne skupine zahteva masivni les, ki daje hkrati zanesljivo konstrukcijsko ogrodje {tevilnim funkcijam, ki naj jih vo-zi~ek opravi: rezanju in sekanju mesa, pripravi zelenjave in narezkov, preva-‘anju pre{tevilnih potreb{~in za na mizo ipd. Oblikovalca sta se odlo~ila za lepljeno masivno bukovino in se potrudila, da sta razmeroma grobemu vtisu nepobarvanega lesa dala s ~istimi linijami videz preprosto zasnovanega, vendar trdnega rustikalnega izdelka. Pohi{tvo VINETA (zasnova in izvedba 2000 – 2001) izhaja iz enakih miselnih podmen in se odziva podobnim signalom s tr‘i{~a. Denimo, da smo se s PORTUSOM sre~ali nekje v prijetnem okolju hladne kleti ali pritli~ja pravkar obnovljene kme~ke hi{e. Zahtevni lastnik pa si je v nadaljevanju opremljanja stalnega ali po~itni{kega domovanja za‘elel enake linije, enakega ozra~-ja, enake barvne skale in otipa pohi{tva. Vendar si hkrati zami{lja, da sodi k legi in pomenu drugih prostorov v hi{i nekaj ve~ elegance. Izdelovalec in oblikovalca mu prihajajo naproti s pohi{tvenim sistemom VINETA. Ta sodi v novo, denimo postmodernisti~no generacijo pohi{tvenih sistemov, do katere pa je vodil razmeroma dolg in neprizanesljiv boj za koncept in obliko. Pred ve~ kot desetletjem sta oblikovalca odlo~no zavrnila pri nas dolgo zakoreninjeno miselnost, da si ~lovek, ki je naposled pri{el do svojega stanovanja, ‘eli vse prostore opremiti z enim pohi{tvenim sistemom. Menila sta - in VINETA je le eden zadnjih v vrsti njunih pohi{tvenih sistemov, nastalih v zadnjem desetletju in pol, ki sledi njunemu osnovnemu spoznanju - da je vsak bivalni prostor poglavje zase. Vsaj ima posebne zahteve, ki terjajo skrben razmislek o tem, ~emu naj dolo~eni prostor slu‘i in kaj uporabniki od njega pri~akujejo. VINETA je tako primerna za jedilnico, ki se lahko ob~asno spremeni tudi v dnevno sobo. Formira prostor najvsakdanjej{ega bivanja, posedanja, po~itka, prostor drobnih opravil, pomenkov, {olskih nalog in predvsem sprostitve. Zato so prvine sistema preproste police za odlaganje mno‘ice drobnih stvari, za shranjevanje kerami~ne posode, morda knjig. Miza in leseni stoli z razli~ico s tapeciranim sede‘em, nizke mizice, ki lahko slu‘ijo kot sede‘ni element ali podstavek televizijskega sprejemnika, zrcalo in stenske police... ustvarjajo svetel, prikupen dru‘inski ambient, ki sporo~a, da je prostor doma prostor varnega in z ni~emer obremenjenega zavetja. S PORTUSOM in VINETO se torej za~asno sklepa razmeroma dolga vrsta uspe{nih pohi{tvenih sistemov oblikovalcev Tee in Eda Vidovi~a. THEMA (1989), ZEBRA, SPRING, COBRA (1991 ), ONIX, REAL (1999/ so le izstopajo~i mejniki v njunem jasno izra‘enem oblikovalskem prizadevanju po usmerjenih in kakovostnih pohi{tvenih sistemih za sodobnega vse zahtevnej{ega kupca. ijaLes 54(2002) 10 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: površinska obdelava (delna, skrajšana objava) - 2. del Zbrali: doc dr Marko Petrič, asist Matjaž Pavlic in Borut Kričej Ureja: Andrej Česen, prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko obllvanje -a s tehnika (način) nanašanja pri katerem se curki tekočega sredstva za površinsko obdelavo lesa stekajo po površinah obdelovanca oz ga oblivajo Fluten n, Flutlackierung f flow coating parafln a m vosku podobna snov iz trdnih ogljikovodikov višjih frakcij mineralnega olja ali tudi iz premogovega katrana; uporablja se kot dodatek poliestrskim lakom ali kot sredstvo za izboljšanje vodoodbojnosti površin Paraffin n paraffin parafínski a -o nanašajoč se na parafin: -a emulzija -o olje Paraffin paraffin pigmDnt-Dnta m netopna trdna anorganska ali organska naravna ali sintetična barvna praškasta (najpogosteje kristaliničnal snov ki suspendirana v filmotvornem sredstvu za površinsko obdelavo lesa ali v lužilu daje barvo in pokrivnost Pigment n pigment pokrívnost -i ž sposobnost sredstva za površinsko obdelavo lesa da prekrije barvo ali teksturo podlage Deckvermögen n, Deckfähigkeit f hiding power, covering power polikondenzdcija -ež spajanje molekul s po najmanj dvema funkcionalnima skupinama v makromolekule ali kemično pripajanje majhnih molekul na makromolekule pri čemer se odcepi voda ali druge majhne molekule Polykondensation f polycondensation polimDr a m snov z velikimi molekulami oz makromolekulami ki so sestavljene iz mnogo majhnih enot - monomerov Polymer m polymer polimerizdcija -ež kemijsko spajanje (povezovanje) majhnih molekul (monomerov) v večjo molekulo (polimer) Uredni{tvo Polymerisation f polymerization polírna pásta –e –e ‘ visokoviskozna teko~a zmes finih abrazivnih delcev v vezivu za poliranje povr{in Polierpaste f polishing paste politúra –e ‘ teko~e sredstvo za naknadno obdelavo in nego utrjenih filmov oz. za pove~anje sijaja; raztopine filmogenih materialov v organskih topilih z zelo nizko vsebnostjo suhe snovi Politur f burnish, polish polívanje –a s tehnika (na~in) nana{anja, pri katerem obdelovanec potuje skozi navpi~no tanko in enakomerno zaveso teko~ega sredstva za povr{insko obdelavo Gießen n, Gießlackieren n curtain coating pólsu{é~e se ólje –ega -a s (pólsu{ljívo ólje) olje rastlinskega ali ‘ivalskega izvora, ki je po sestavi podobno su{ljivim oljem, le da kislinski del vsebuje manj nenasi~enih dvojnih vezi; za povr{insko obdelavo lesa ga ne uporabljamo samostojno, ker lahko tvori le delno utrjen, mehak in lepljiv film halbtrocknendes Öl n semidrying oil pózitivna tekstúra –e –e ‘ (bárvna slíka) poudarjena slika naravne teksture lesa; po lu‘enju kasni les ostane temnej{i od ranega positive Tekstur f positive texture, positive pattern razred~ílo –a s hlapna teko~ina, s katero uravnavamo lastnosti teko~ih premaznih sredstev, predvsem delovno viskoznost Verdünnungsmittel f, Verdünner m thinner sijáj -a m (lesk) videz, ki ga daje povr{ini odbijanje svetlobe Glanz m gloss su{é~e se ólje –ega -a s (su{ljívo ólje) olje rastlinskega ali ‘ivalskega izvora, ki je po sestavi triglicerid nenasi~enih ma{~obnih kislin; utrjeni film na povr{ini lesa nastane zaradi procesov oksidativnega premre‘enja trocknendes Öl n, Trockenöl n drying oil tankoslôjna lazúra –e –e ‘ sredstvo za povr{insko za{~ito in dekoracijo lesa, ki na površini tvori tanek film; teksture lesa običajno ne prekrije in je predvsem namenjeno za zunanjo uporabo Lasur f low build stain tDrmoplast -a m polimerna snov, ki se pri segrevanju zmehča in jo lahko oblikujemo; ko se ohladi, ponovno otrdi; postopek lahko neštetokrat ponavljamo Thermoplast m thermoplast(ic), plastomer topílo -a s tekoča komponenta sredstva za površinsko obdelavo lesa; v splošnem tekočina ali zmes tekočin, namenjena za raztapljanje ali dispergiranje suhe snovi; pravo topilo pa je tekočina v kateri se suha snov popolnoma raztopi Lösungsmittel n, Lösemittel n, Löser m solvent vezívo -a s (filmotvorna snov) nehlapna sestavina sredstva za površinsko obdelavo lesa ki po osušitvi tvori utrjen film in poveže trdne delce pigmenta in dodatkov (aditivov) Bindemittel n, Binder m binder, binding agent viskozimčter tra m instrument za merjenje viskoznosti Viskosimeter m viscometer, viscosimeter viskóznost -iž lastnost tekočine, da se upira gibanju (toku) Viskosität f viscosity vôdno lužilo -ega -a s lužilo, ki kot topilo vsebuje vodo Wasserbeize f water stain ijaLes 54(2002) 10