Glasnik SED 24 (1984) 2
36
Ameriki. Ob tej priložnosti so predavali naslednji etnologi:
23. aprila Ivan Šprajc, Kratek zgodovinski pregled osvajanja Severne Amerike,
24 aprila Bla? Telban, Tipi — prvotno bivališče prerijskih Indijancev in Janez Fajfar, Etnična podoba sodobne Aljaske,
25. aprila Zmago Šmitek, Podoba Severne Amerike v slovenski literaturi v 19. in začetku 20. stoletja.
8.	maja je na Oddelku za etnologijo FF zagovarjala diplomsko nalogo o služkinjah v Ljubljani Janja Žagar,
9.	maja je Ivana Bizjak predstavila monografijo o Cerknem in Cerkljanih med 1910 in 1945 (diplomska naloga),
10.	maja pa Karta Preje diplomsko nalogo o Lešah, leških rudarjih in njihovih šegah.
Na povabilo fokloristov jagielonske univerze v Krako-vu je bil med 15. in 25. majem mag. Marko Terseglav na obisku na Poljskem. V Krakovu je imel predavanji o slovenski ljudski pesmi in slovenski ljudski umetnosti.
29. maja je absolventka Katalin Hlrnok zagovarjala diplomsko nalogo o ženitovanju v Slovenskem Porabju.
Sodelavec Sekcije za glasbeno narodopisje Mirko Ramovš se je kot strokovni sodelavec ZKOS udeležil dveh ogledov folklornih skupin, 2. junija v Obrežu in 9. junija v Skofji Loki.
Za razstavo domače in umetne obrti junija v Slovenj Gradcu so bili v komisiji za izbor in oceno izdelkov Ljudmila Bras, mag. Janez Bogataj in dr. Gorazd Markovlfi.
6.	junija je predstavila diplomsko nalogo o Slovencih v Kaliforniji Polonca Cesar,
7,	junija pa Mojca Račič diplomo o načinu življenja sodelavcev grafičnega sektorja pri CT KPS med NOB v Ljubljani
Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kumer in Igor Cvetko so 15. junija sodelovali v organizacijskem odboru za pripravo Prazničnih dni slovenske folklore v Celju.
Festivala otroka v Šibeniku se je med 23, in 28. junijem udeležil tgor Cvetko z referatom.
Konec junija je na Filozofski fakulteti zagovarjala etnološko doktorsko disertacijo o spominskih obeležjih prometnih nesreč Zorica Rajkovič-Orepič iz Zagreba.
tngrid Slavec
Posvetovanje etnologija/zgodovina bo v Mariboru, 8. in
9. novembra 1984. Teme bodo obravnavale razmerja med etnologijo in zgodovino, obdobje NOB in razmerja med etnologijo, zgodovino in kulturno zgodovino. Vnaprej razmnoženi referati bodo na voljo vsem zainteresiranim na Oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti v sobi 117 a. Vabimo vse člane SED, naj se posvetovanja udeležijo; vabilo bodo dobili v drugi polovici oktobra.
SED
SESTANKI, POSVETOVANJA...
Poročilo o redni letni skupščini SED. Ljubljana 14 2. 1984
Dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Izvolitev volilne in verifikacijske komisije
3.	izvolitev delegatov v odbor za družbeno samozaščito oz. nadzorni odbor
4.	Poročilo predsednika SED
5.	Poročilo predsednikov društvenih komisij
6.	Poročilo urednika Glasnika SEDin urednika Knjižnice Glasnika SED
7.	Razgovor o poročilih
8.	Poročilo člana nadzornega odbora o delovanju društev v preteklem letu
9.	Razrešnica staremu odboru
10.	Volitve v novi IO
11.	Volitve za člane predsedstva ZDFJ in ZEDJ in za skupščino ZDFJ
12.	Razno
Ad 1 : V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Zora Žagar, Ralf Ceplak in Ivanka Počkar. Skupščino je vodila Zora Žagar, zapisnik pa Ivanka Počkar, Delovno predsedstvo je počakalo z začetkom skupščine, ker se je zbralo le 33 {od 110} članov,
Ad 2.: Za članici volilne komisije in verifikacijske komisije sta bili izvoljeni Zvona Ciglič in Mojca Ravnik
Ad 3.: V nadzorni odbor sta bila izvoljena Sinja Zemljič-Golob in Zmago Šmitek
Ad 4.; Poročilo o delu SED v letu 1983 glej v prilogi Ad 5.: Predsednica muzejske komisije Zvona Ciglič je poročala, da so se delegati komisije sestali dvakrat. Govorili so o etnološkem muzejstvu, in o možnosti razstave ob kongresu v Rogaški Slatini, Zaradi objektivnih težav ni bilo mogoče uresničiti nobene od večjih akcij.
Predsednik filmske komisije Naško Križnar je dejal, da je bila ta precej aktivna. Sodelovala je pri izvedbi tradicionalnega festivala etnološkega in industrijskega filma v Prevaljah, pripravila je prikaz povojnih filmskih obzornikov za udeležnece 1. skupnega kongresa jugoslovanksih etnologov in folkloristov v Rogaški Slatini. Predsednik komisije je bil tudi član komisije na festivalu etnološkega in ekološkega filma v Kranju, poleg tega pa je zbral za projekcijo v Kinoteki nekaj tujih etnoloških filmov za študente etnologije. Vodil je tudi stalno rubriko Filmski kotiček v Glasniku,
Predstavnika komisije za varstvo etnoloških spomenikov ni bilo na skupščini, Alenka Si mi Kič pa je poročala o delu komisije za muzejsko dejavnost. Ad 6.: Poročilo glej v prilogi.
Ad 7.: Bistvenih pripomb k delu in poročilom ni bilo. pač pa je M. Terseglav ponovil tanske izkušnje, ki so pikazale, da so vse akcije društva počasi in s težavo tekle in da med člani ni prave volje za sodelovanje. To je opažal tudi med nekaterimi člani IO. Potožil je. da je bilo v preteklem letu opravljeno v društvu sicer veliko delo, ki pa je slonelo le na nekaterih posameznikih, je menil, da v takem društvu ni moč deiati in da v bodoče ne želi biti član IO, M, Terseglav je ugotovil, da tudi širše članstvo ni bilo aktivno.
Ad 8.: Lanski člani nadzornega odbora niso preje'' gradiva in dokumentacije, .zato ne morejo dati pismeneg3 poročila
Ad 9.: Skupščina je soglasno sprejela razrešnic0 staremu odboru.
Ad 10.: Z glasovanjem, dvigom rok, je skuP" ščina SED izvolila novi IO v sestavi: Ljudmila Bras.
d
Glasnik SED 24 (1984) 2	lt>i6'29	47
lr>ga Miklavčič-Brezigar, Alenka Simikič, Inja Smerdel, Ivanka Počakar, Vito Hazler, Naško Križnar, Zora Žagar, Nives Sulič, Ivan Šprajc, Ralf Ceplak, Janez Fajfar, Irena Keršič.
Ad 11.: M. Terseglav je za člana predsedstva ZDFJ predlagal enega izmed novih članov IO SED in dosedanjega predstavnika v predsedstvu M, Terseglava, kar je opravičeval s kontinuiteto dela v predsedstvu jugoslovanskih folkloristov in z dejstvom, da novi !0 SED hima nobenega folklorista.
Za slovenske predstavnike v predsedstvu ZEDJ pa je Predlagal novega predsednika SED in Janeza Bogataja.
Proti predlagani kandidaturi M. Terseglava v Predsedstvu ZDFJ sta glasovala M. Matlčetov in J, ^trajnar. Prvi zaradi dozdevnih napak M. Terseglava ob kandidiranju članov za predsedstvo ZEDJ, drugi pa zaradi Terseglavovega kritičnega odnosa do SED in IO. ki ga je Pokazal v diskusiji o delu društva.
S. Kremenšek pa je predlagano kandidaturo za Predsesdstvo ZEDJ sprejel kot ignoriranje sklepov skupščine ZEDJ v Rogaški Slatini, kjer naj bi bila po ^Jegovem predlagana v predsedstvo Mojca Ravnik in S. ■"ernenšek. Opozoril je, da se je briskiranje delegatov
Slavka Kremenška zgodilo zdaj že drugič in da to ni Vei naključje.
M. Terseglav je dodal, da ni šlo za namerno 'Snoriranje, pač pa za dejstvo, da slovenske člane Predsedstva ZDFJ in ZEDJ mora imenovati skupščina S|ovenskega etnološkega društva, ki je pač nekaj za skupščino ZEDJ. Kljub temu je M. Terseglav umaknil Predlagano listo kandidatov in prepustil imenovanje novih članov skupščini SED. Ta je sklenila, naj v Predsedstvu ZEDJ ostaneta Mojca Ravnik in Slavko ¡^emenšek, kakor je bilo dogovorjeno in potrjeno v Rogaški Slatini. Ljudmila Bras in Marko Terseglav pa sta izvoljena za člana predsedstva ZDFJ. Za skupščino pa sta bila izvoljena kot delegata Igor Cvetko in Mirko Ramovš
12,: Prejšnja točka dnevenega reda je pokazala jasnosti v Statutu SED in neusklajenosti s statutom ^DFJ. Zato so razpravljale! menili, da b! bilo dobro Ponovno pregledati statut in ga po potrebi dopolniti in "sklatiti. M. Terseglav pa je opozoril, da je Slovensko n°!oSko društvo enotno društvo in je član dveh jugoslovanskih zvez — folkloristične in etnološke — in
a so folkloristi v društvu v preteklosti uredili obveze, ki lajajo iz zakona o združenem delu in da so uskladiti v°je samoupravno delovanje z Zvezo društev folkloristov ^SOslavije, kar pa ni mogoč trditi za obveze SED do
M Matičetov je povabil etnologe iz pokrajinskih u;ejev k sodelovanju v Traditiones.
M. Terseglav je predlagal novemu IO, da redno vodi, 2vjd rednih in častnih članov SED. Hkrati pa je novemu . dal nekaj predlogov za bodoče delo društva, med Umi posvetovanje o zgodovini in etnologiji In svetovanje o zgodovinskih vsporednicah slovenske in rvaške etnologije 3. Priprave že tečejo. . Nekateri člani so menili, da je bila skupščina SED abo pripravljena.
Ivanka Počkar, zapisničarka
Predigri Zaradi burne in žolčne debate o delegatih je ku ¡n U'ofia na skupščini pozabila na razrešnico uredni-urednjkur®tJnistvu Glasnika SED, za katero je zaprosil
nastecn' t b°
uredništvo v stari sestavi delovalo do izolsi^16 skuPšfiine, saj ima po statutu samo ta pravico 9'asovat, razrešnico.
poročilo predsednika sed za obdobje januar 1983 — februar 1984
Izvršni odbor SED v sestavi Janez Bogataj, Zvona Ciglič, Irena Keršič, Slavko Kremenšek, Naško Križnar. Mojca Ravnik, Alenka Simikič, Ingrid Slavec, Inja Smerdel, Zmago šmitek in Marko Terseglav se je sestajal na rednih mesečnih sestankih in sproti reševal društvene naloge, ki so bile v preteklem letu naslednje (naštevam le najvažnejše):
1.	SED se je februarja vključilo v veliko akcijo Unesca in HED In razposlalo na približno 30 naslovov vprašalnico za register folklornih ustanov in za varovanje dediščine. V dogovorjenem času nam je odgovorifo le 13 anketirancev. Nato je SED popolni! spisek možnih ustanov, zbirk itn., ki naj bi jih zajela vprašalnica — skupaj 50 naslovov. V Glasniku smo objavili poziv in opozorili na akcijo Vendar smo do konca leta dobili le še 6 Izpolnjenih vprašatnic. Še enkrat smo natančneje pisali o akciji v Glasniku in potem februarja letos poslali vprašalnice vsem tistim, ki nam do tedaj niso odgovorili, in tistim, ki smo jih naknadno evidentirali. Spet smo poslali približno 30 vpra-šalnic. Akcijo bomo zaključili konec februarja, do sedaj je uspela le 50%. V jugoslovanskem registru bodo pač samo tisti, ki so na vprašalnico odgovorili, drugi pa bodo zastopani s pomanjkljivimi podatki.
2.	V pripravah na kongres v Rogaški Slatini je SED 23. 3. 1983 priredilo posvetovanje Težnje v povojni slovenski etnologiji in tolkloristiki. Vnaprej razmnoženo gradivo je bilo razposlano članom, ki so se v precejšnjem številu udeležili uspešnega posvetovanja.
3.	IO SED je že v letu 1982 govoril o zamisli, da bi v Cerovcu odkrili spominsko ploščo Stanku Vrazu. Ta pobuda je bila letos dokončno potrjena in sprejeta. Dela tečejo. Odkritje te plošče, predvidoma v maju, je ostala še obveza starega (dosedanjega) 10.
4.	Ze za prejšnje mandatno obdobje je bilo za 10 SED značilno, da je sproti in javno reagiralo na dogodke v širši družbi, o katerih je menilo, da posredno ali neposredno zadevajo našo stroko in društvo. Tako smo se takoj vključili v javno razpravo o varstvu Tivolija in središča Ljubljane !n razprave o depozitu (vse še v letu 1982). Leta 1983 pa smo odgovorili na skupna programska jedra. Že avgusta smo napisali naše pripombe, ki smo jih želeli prebrati v Rogaški Slatini, kjer pa to zaradi objektivnih okoliščin ni bilo mogoče. Vzporedno pa so nekateri naši člani (sodciavci Oddelka za etnologijo) reagirati na jedra prek Filozofske fakultete. Oktobra smo uskladili vse naše pripombe in jih združili v skupen članek, ki je v celoti objavljen v zadnji številki Glasnika, za leto 1983.
5.	Osrednja društvena in odborova naloga je bila priprava 1, skupnega kongresa jugoslovanskih etnologov In folkloristov (5.—8. 10. 1983).
Pri delu (zbiranje financ, priprava spremnih prireditev, tisk zbornika...} smo se oprli na posamične ustanove in posameznike za pomoč, Če smo jo seveda dobili, saj nekateri naši člani niso kazali večjega navdušenja. Kljub vsemu pa je bilo nekaj takih, brez katerih si težko zamislimo potek kongresa. Naj omenimo tu samo Zavod za spomeniško varstvo Celje in njihovega sodelavca Vita Hazlerja, poleg tega pa vse tiste člane, ki so pomagali v vseh fazah pri drobnem delu (tu gre predvsem zahvala 10 SED). Izven našega društva pa moramo v prvi vrsti omeniti pomoč in zavzetost Skupščine občine Šmarje, Kulturne skupnosti in RS Šmarje, pomoč spominskega parka Trebče—Kumrovec in Zdravilišča Rogaška Slatina. Omenim naj še krajevno skupnost Kostrivnica in Medobčinsko gospodarsko zbornico Celje. Zdi se mi še posebej omembe vredno opozoriti na prizadevanja organizacij in ljudi, ki so zunaj našega društva, saj so pokazali včasih celo večjo pripravljenost za delo kakor naši člani.
Kongres je bil po mnenju udeležencev dobro pripravljen in je tudi uspel. Z referati se ga je udeležilo 11 naših