LETO VI. / ŠTEV. 36 KRANJ, 5. SEPTEMBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK" SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-.T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Pismo ck zkj zgodovinska Pripravljeni smo na praznik nujnost in dokument časa naše Primorske Vzbudilo je veliko zanimanje ne samo med člani Z K temveč med vsemi državljani Pred nami je šesti septem- ne pravice delovnega človeka, straši. Enkrat so že neslavno ber — praznik osvobojenja za njegovo osvoboditev'. Tolmin- propadali, pa bi tudi drugič. Primorske izpod fašističnega ski puntar je z ramo ob rami z N;aj se igrajo Don Kihoti z V nedeljo 30 t m je bila skrito pred širijlimi množica- Tov. Marinko je svojem izva- jarma in njene združitve z ostalimi junaškimi borci iz vseh mlini na veter; z nami ne. v dvorani Sindikalnega doma mi. Ozko prakticistično delo je janju dejal, da je pismo plenu- matično državo — Jugoslavi- krajev nase domovine udarjal Sm0 res miroljuben narod, to- v Kranju širša konferenca ZK privedlo do takih nesocialistič- ma CK ZKJ zgodovinska nuj- J°- Slavimo dve pomembni de- po kletem sovragu, dokler ga da če bi še kdo skušal poseči kranjskega okraja ki je imela nih razmer tudi tovarno »In- nost in dokument časa, prilik setletniei: ustanovitev enot IX. ni pregnal iz svoje zemlje. po naši zemlji, bomo znali namen analizirati' delo osnov- teks«, ker komunisti niso bili in razvojne stopnje v razvoju korpusa in revolucionarni od- Proslava na Okroglici bo ve- tudi odgovoriti. To lahko pove- naše družbe. Dejal je, da so lok AVNOJ o priključitvi Pri- Učastna in mogočna. To pa za- mo in bodo tudi povedali pred komunisti v svojem dosedanjem morske k Jugoslaviji. Vsaka to ker so ^ prav tokrat vnovič celim svetom. 5. in 6. septem-delu zanemarili eno glavnih desetletnica je pomembna in preDudile italijanske ekspan- bra bo pohitel na Okroglico nalog: politično delo s prepri- lepa, tembolj pa je pomembna zi0nistične težnje po naši zem- vsak iskren patriot naše zenice vanj. in med ljudskimi m no- ki jo proslavlja ves narod v jjj ki so jo nam nekoč krivično lje in manifestiral enotnost in žicami. Nadalje je povdaril, da svobodi, sreči in zadovoljstvu, ukradli. Izza meje se čuje rož- odločno povedal: »Tujega no-pismo II. plenuma CK ZKJ ni Stotisoči ljudi, ki bodo pohiteli ijanje z orožjem. Nas to ne čemo — svojega ne damo!« vzbudilo velikega zanimanja nih organizacij v zvezi z odprtim pismom II. plenuma CK ZKJ. Prisotnih je bilo okrog 206 članov — voditeljev vseh osnovnih organizacij ZK, predstavniki SZDL, sindikatov in JLiA. Na konferenco, ki je trajala cel dan, je prišel tudi sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko. Po izvolitvi delovnega predsedstva je povzel besedo tov. Franc Popit, sekretar OK ZK, ki je povdaril, da so pismo II. plenuma CK ZKJ nekatere o-snovne organizacije resno proučile iin niapratvkle konkretrv korake za poglobitev dela, odstranitev napak in podobno, dočim so se pri drugih zopet pojavljajo nepravilnosti, namreč., I ŠSBBL na tiste komuniste, ki še no da pismo sploh niso preištudi- m^HsMEMiS? Ul ^lišili čejo spremeniti svoje doseda rali kot bi morali, zato le-to Tov. Miha Marinko nje prakse, pri njih ni imelo pravega uspe- ■ - Z zvezi s pripravami za bliž- ha. V nadaljn.h svojih izvaja- dovolj odločni m revolucionar- vol. fz^zno in rt ubli. 5j« °^tJsS!!S^^: SLS? Jxr?T^lTSS£f§k° skupščino iS zbo- re proizvajalcev, pa je tov. Miha Marinko dejal, da je treba 5. in 6. sept. na veliko ma- samo med članstvom ZK, am- tiifestaeijsko slavje na Okrog-pak tudi med vsemi poštenimi Uco, so najzgovornejši dokaz ve-državljani naše domovine. Za- like ljubezni in privrženosti do radi tega je mnenja, da bi bilo nase socialistične domovine, koristno objaviti pismo v jav- zgrajene v trpljenju in s krvjo nosti s potrebno dokumentaci- naših najboljših sinov in hče- 25.000 udeležencev iz vse Gorenjske jo, ker ni nobenega razloga, da ga ne bi publicirali. Imamo zelo velik del množic, ki pozi tivno gledajo na vse naše de lo in ki bi nam samo lahko ko Skozi desetletja po fašizmu Bolj ko se bliža dan velikega žirov 350, prav čedna udeležba zatirana in teptana naša lepa slavja naše Primorske, vedno pa je pripravljena tudi iz že- Primorska je stala v narodno- več je prijavljencev z\Goren- leiznikov, Selc, Dupelj, Nakle- osvobodilnj borbi enotna. V na- ske. Iz kranjskega okraja bo ga, Cei-kelj, Jezerskega in o- ristile s tem, da bi vplivale ši revoluciji sta se neločljivo okrog 10.000 udeležencev, od staileiga našega podeželja. Iz prepletali borba proti mračne- tega iz samega Kranja 4250 mu nasilju in borba za social- škofje Loke 1300, Tržiča 1200 Zbor Prešernove brigade spehe in pomanjkljivosti dela škodo, ki se je naredila komunistov, ki je prišlo do iz- skupnosti. Tudi delo sindika- raza ob obravnavanju pisma tov in »Svobod« je bolj prakti- razpravljanju 0 kandidatih CK ZKJ. Tov. Popit jc govoril cistično kot življenjsko in tudi V-L, _„i.„x._ ___* „^i„x„ o borbi komunistov za za izboljšanje tega dela nosijo množice v okviru ZSDL, o utr- veliko odgovornost člani ZK. jevanju organizacij ZK in liku Ena izmed važnih nalog ko- komimista. Tako je med dru- muni.sta je boriti se za vpliv pivcev, razpravljajo O kanda- srini povedal o čudnem pojmo- v našem družbenem življenju, vanju marksističnega svetov- kar pa bo ZK dosegla s poli- nej^a nazora od strani lešan- Učno zrelim delom. sk1h komunistov, ki hodijo vsi Na koncu se je tov. Popit v cerkev ter s tem spravljajo dotaknil še vprašanja biiž- v posmeh moralni lik komuni- njih jesenskih volitev. Na teh Ji,,^^ P***"8*0«0 sta. Prav tako nedosledni so bomo volili v kranjskem okra-konumisti v Gorenji vasi, kjer ju 1 poslanca v zvezno Ljudje bil z njihovo vednostjo in pri- sko SKupščino. 7 poslancev v stankom izvoljen tamkajšnji republiško skupščino; 1 po- napotkov za delo komunistov duhovnik v nov občinski od- slanca v zvezni zbor proizva- na naši vasi, kjer se moramo bor SZDL. Člani ZK morajo jalcev pa bo izvoljen za območ- še vedno trdno boriti s kleri-strometi k čim večji revolucio- je Kranj, Radovljica in Tol- kalnim mračnjaštvom ln izko-namosti pri delu, tako v to- slanec v zvezni zbor proizva- riščevalnimi kapitalističnimi varnah kot na vasi ter se jađoev (pa bomo iizvoliill 50 tendencami, ki jih je treba raz-dosledno lioriti za pravice na- članov. krinkati in njih nosilce onemo-ših delovnih ljudi. Podvrgel je Po siršj diskusizl, v kateri gočiti v njihovem škodljivem ostri kritiki kranjsko kmetij- je sodelovalo okoli 30 tovari- delu. -Z vsestransko polttič-sko zadrugo In Naprozo v Kra- šev, je spregovoril tn podal ne- na aktivnostjo bomo dosegli nanju, ki nimata nič skupnega kaj korenitih misli tudi sekre- daljne uspehe pn izgradnji na-s socializmom, sa.j bazirata ćl- tar CK ZKS tov. Miha Marin- še socialistične domovine — je dati največjo možnost odločanja volivcem, da bodo le-tl i-meli občutek, da resnično o nečem odločajo, ko na zborih tiUh. O tem r.aj bo Mm širš diskusija in čimveč možni kandidatov, da bodo volivci n široko govorili o ljudeh, ki na skupščinah. Tov. Miha Marinko je med drugim dal še veliko koristnih Prešernovci zbrani na Laborah Ob 10. obletnici ustanovitve patriotsko manifestacijo. Pre Medvod (ljubljanski okoliški okraj) nam javljajo, da pojde na Okroglico 1200 ljudi, za kar bo potreben za Medvode poseben vlak. Posebno v zadnjem času so S3 Se razgibali za udeležbo na O-kroglici kraji v radovijiškeim okraju. Same Jesenice bodo imele 2.700 udeležencev, Lesce 1100, Bled 1050, Radovljica 1000, Kropa 500, Begunje 400, gornjesavska dolina 750 in bohinjski kot okrog 1000 udeležencev. V domžalski občini se je do 3. t. m. prijavilo za ukiu6hw nad 1300 ljudi in to skoraj izključno samo iz večjih delovnih kolektivov. Metngeš je doslej prijavil 520 udeležencev, Moravče 200, Radomlje 250, pa tudi iz črnega grabna jih pojde lepo število. Tako računajo, da se bo v Domžalah prijavilo nad 3000 ljudi Iz Kamnika ln bližnji okolice pa p»j-na OkrogHco okroglo 2000 prijavljencev. Takšni so doslej zbrani podatki o udeležbi Gorenjcev na mogočnem manifestacijskem taboru Primorske na Okroglici. Približno 25.000 ljudi z vse vonii ljudje, kar pa ni ostalo aplavzom. tov. Miha Marinko. viji bo imel tudi Kranj Ce vidimo samo sebe »to na kapitalističnih principih ko. Nastop tov. Marinka so končal svoja izvajanja burno IX. korpusa in priključitve Slo- šernova brigada si je izbrala Gorenjske bo 5. ta 6. septem- in so v vodstvu le teh ndgo- nav/oči pozdravili z živahnim pozdravljeni sekretar CK ZKS venskega Primorja k Jugosla- pesnikovo mesto za svoj zbor, Dra P°nitbeio na Okroglico, da lepo kjer se bodo zbrali preživeli z ostalimi udeleženci iz vse borci junaške udarne brigade Slovenije dostojno proslavi 10. da pregledajo svoje vrste pred 1*tnico uf anovitve enot IX. odhodom na Okroglico korpusa in 10. letnice odloka Zbor bo združen s proslavo, AVNOJ ° priključitvi Slovenki bo v soboto, 5. septembra sk« Primorske Jugoslavij.. ob 9. uri na Titovem trgu v (i vf _ _ Kranju. Delovni kolektivi mie- esa nas DCl Inteksov primer - Izigravanje sta, ki se prav tako množično gospodarskih uredb, kljub najboljšim željam. £??™'vWo S ^ ° 1 u . . , 1 m.% ijmii. kroR.]i(.() S() skl,,nilUi da bo so- V minulem tednu je zasedal ne vodi drugam kot v gospodarski kriminal bota deta prost dan, zato bodo delavski svet jeseniške železar- » ,. ^ njihovi Člani z ostalim prebi- ne in razpravljal o važnosti u- ; V, v ,n "k:" • v S'T MtM tM™'° •'^^Ijone vlMvom Kranja prav gotovo deiezbe na proslavi W oblet- najboljšem primc/ru kaže na obleke pa so v >Inteksu« pre- ^nlt€ai> da p^dravijo * naše ^ asvoboditvl Sloven^eea veJJko gospcKlarsko naivnost prosto knjižili v režijo, kar m,lbre 'harOQi na zbornem mo. p^orfc Vklenil |e daJpri cMlKovonMh tovarišev. na.sprotuje tarifnemu pravilni- slu. Mesto samo pa se bo o- pravljataemu oaboru S orga- Kljub odvečni delovni sili pa 2U„ 1"_™""J"V S'""" ?™~ del° v zastave ta okitilo s nizacijo proslave na Okroglici Napake, ki jih j<- <>db in i>re<|pisov o poslovanju pos;mn /nih podjetij;piimer, kr/.e, UuUo noo&gVVOml poHume/-Hiki l/koiis< a jo iiakiitcre poinun jkl ji vost \ imšeni e;osp,S(>"1- Imovne ol>leke (.vCitjcm. Tako bomo najlepše dva in pol milijona dinarjev ci teredno slaba. Odstotek de- Sh^oSh^^ltao^ po«lra^l to popišete- iz »klada za prosto razpela- stvo- Mctocgm blaga je zelo visok ni dosega F>rj nekatuih vrstah blag tudi f.O odstokov I Mojca., Kx)rdžainet). V primeri s prejšnjim letom se jo odstotek de- novo brigado pred odhodom na ganje. Zopet so bili jeseniški Primorsko. zelezarji med prvimi, ki so ra- 1 m tiginalni .so bili v In- . zumeli važnost čim veličast- tcksii pri ohračumi •. |.....• tfbisk na Jesenicah nejše •proslavitve praznika Sio- nega plačnega sklada za 1953. Član etiopske misije dobre venske Primorske. Poziv Glav- leto. Kajti v tarifnem pravilni- volje Oto Araja Obgagži, di- nega odbora sindikatov Slove- 1 k t nega l.la-a povečal vzpo- kn niso označili pri «1.'lovnih rektor gospodarski iga oddelka nije, ki vabi vse sindikalne or- reilno H povečanjem zaposlene- mestih tudi kvalifikacije, pri etic-pske vlade, ki j(> pi-isj>el v ganizacije, da pomagajo pri l*oizvo«ln«» slroške bi I"' "' ■Mli:ilil' '<•>!'!«" B>» osebja. Vse to kaze, da si n iie/.lvncih yV{ h niso pi-d- Slovenijo in .si ž. -.'tj in- organizaciji priprav Bfl prosla- lialikn vniinll nesocialno je, da jim vso n M v luteksu , pr;(V tako ka- videvali IV. kategorij •• |w>v- dnst rijo, .si je v minulem tednu vo primorskih brigad, jeseni- 11 koristno porabljeno delovno si- kor v mnogih ostaiiih podjet- Prečnih plač, t. j. kategorija ogledni tudi Železarno Jeseimi- ško želczarje ni našel nepri- Kom.:.slja je ugotovila, da bi 1() .,,.„•.., p,tro.šnik Mar ne bi jih. premalo zanimali kako je »kvalificiranih uslužbencev, ce. 'Predstavnika ahesinske in- pravljene. Nasprotno, postavi- «« dalo v tkalnici brez »kode , ,,„ |MlIj ..„ulno, če bi s- pad. pravzaprav s kvalifikacijo nji- lu>( (ll> «<> vratar j iv. čuva- dust rije, je vodil Član zveznega mo jih lahko za vzgled OStSv z;i l»"vllno obratovanj tega .., , ' ,.,,,,„,, v,(Mn pošte hovih d laveev " J«v Ud. Izvršnega sveta Franc Lesko- Um kolektivom in prav bi bilo. oddelka skrčiti .število zaposle n,m ,n ,,,.i,lvn|'m l,nd in ki jih IVotj takim in podobniai na- -;"k- °'Vieda! si j,« jeseniške ter če bi jih tudi ostala podjetja nih delavcev. NI važno ali e , tn. tu v ji _»i*. , o rt \a _T "V B| ni»re koristno zaposlil na levilo vec|e ,, ! .',(1 a'l mani , , 1 J., Se. .H.jj važno j, da .-,,.„• d/ ' n»;o prtaverno /,.,,,.!:t. y Ij.Mje v Inteksu ta p-obli-m A m,,l-»'>nl- • alt razširilo prolz napačno . ftlll Zanimivo je, da V,>«I"J" P'i jih investiralo v je ,, tem vprašanju razprav "'•"■"Jo novih .stanovanj, o/l Izigravanje darilnega prarilnika >Inteks« prav gotovo ni edino podjetje, ki je poskušalo i/.' ••i ali I i ti lni piavibiik 'Tudi na činom poviševanja plač bi se jav. rniske cbiate in sv pred- posnemala. Na zasedanju je morali delavci posebno pa ••in "• " z,animal za nove gradnje o nujnosti pomoči zamejskim dikalne orj.ymiz.acije v podjet- ;" nove tehnične naprave. O Slovencem na Koroškem. Skle- jih ostro boriti, ker poruš no proizvodnji in opaženem de- nil je dati jim 100.000 din za razmerje med kupnimi m Mi- kavnem poletu Železarne .Ie.se- nabavo slovenske literature. Pa govnhni fondi ne zadene ni ko "iri s«' Je predstavnik abesin- tudi na jesenlUeefa detavca nu gar dnigega kol delovivga člo- gospodarstva ■/.'<■> po- zasedanju delavski svet ni po- lja! delavski sv.t, vendar je 1(>ma drugih komunalnih «>b oin Izigravanja bržkone nI ort- veka. Nato w 0dg0voi-ni voljno izrazil. Poleg jeseniške zabil. Pooblastil je upravni od- »prejel sklep, da odvečnih de- j«'ktov ln tako epet za.Totovilo nalen. Brezplačno razdeiJjeva- ljudje v >in,te(k«u« — in mar- Železarne si je ogledal tudi bor, da naj nabavi potrebno lavcev ne mote odpustiti, ker «!<>l<» 'n zaslužek mnogim d« nj » značilen način tihega poveča 1;i gledati socialno NMhče pa vprašanje na tak načini, kot nja Jilač za vso t eksi ilno Indu (Nadaljevanje na 2. strani) nato pa odpotoval v C lje in bo povečan avtopark za pre-v Maribor. voz delavcev na delo. Pred jesenskimi volitvami v zvezno Ljudsko skupščino Zbori proizvajalcev so orodje razredne politike Pretirana prodaja po nizkih cenah obrtni zbornici. (Nadaljevanje s 1- strani) (rni fondi Poglavje zase je finančno poslovanje podjetja Razen te<- zervo na posebnem kontu, iz salo v breme dohodka podjetja, katerega so se poravnavali ra- nakar ga je 1953. leita spet pre- čuni za kolektivu razdeljeno neslo na konto 110 —■ odjemal- blago. Tako so razdelili med ci. To pove, da so se vodilni člane kolektiva za pribilžno 3 tovariši v podjetju zavedali Pri okrajnih ljudskih odbo- rudarstvu, gozdarstvu, gradbe- po republiški rih imamo že zbore proizajal- ništvu, prevozništvu, pošti, te- Republiški načrt predvideva za ga, da legalno poslovanje ni cev, ki so bili uvedeni z repub- legrafski in telefonski službi, vse tri skupine enak volilni bilo popolnoma v redu, da se liškim zakonom o okrajnih trgovini, gostinstvu in pri ko- postopek, to se pravi, da voli- n. pr prometni davek ni ved- milijone dinarjev blaga Ta po- nepravilnosti v njihovem poslo- ljiKlskih odborih. Z novim u- munalnih delih; druga je kme- jo poslance za republiški zbor no točno plačeval, so se večje stoPeik prt najboljšem prime- vanju m da so hote poskušali stavnim zakonom so se zbori tijska skupina, ki obsega kme- proizvajalcev odborniki okraj- ^pravilnosti dogajale ilegali- ru ne moremo oceniti dingače to prikriti kontrolnim orga- proizvajalcev uzakonili tudi te, ki so člani kmetijskih za- nih in mestnih zborov proizva- no. Iz tk. zv. črnih fondov je kot navaden gospodarski kri- nom. kot drugi dom v zvezni in re- drug in člane njihovih družin, jalcev vsak za svojo skupino, podjetje črpalo sredstva za minal. Izgovori, da so to d:la- L- .• V publiški Ljudski skupščini. ki se ukvarjajo s kmetijstvom, Z 'ozirom na posrednest vo- razne bonitete za svoje» delav- U v korist dealvstva v tovarni KOO je MMV . Tovariš Kardelj je v razpra- delavce in uslužbence kmetij- litev v zvezni ali republiški ce in uslužbence. Tako je n. so zel° J^ovi, ker vsak po- Ko govorimo o napakah, ki vi v zvezni Ljudski skupščini skih posestev ter kmetijske de- zbor proizvajalcev so kandida- pr. plačevalo s tem denarjem št,en d,elavec v tovarni »Inteks« so Dile y .»inteksu« je težko ob sprejemanju novega ustav- lavce in uslužbence kmetijskih ture neposredno po proizvajal- kolektivu gledališki abonma. DO Prav gotovo priznal, da oko- 1TCji da nihče ni kriv. Vendar nega zakona omeni' o zborih zadrug; v tretji obrtni skupini cih samih. Pravico predlagati Prav tako je podjetje razdelilo riščanja posameznega kolekti- bi iz zagovorov posameznih od-proizvajalcev med drugim sle- pa so zapepadeni obrtniki in kandidata za poslanca zbora v obliki nagrad med delavstvo va na račun skupnosti vseka- govornih tovarišev, delavskega deče: obrtniški delavci v državnih, proizvajalcev imajo proizvajalci za 109-000 dinarjev raznega kor ni. v Biktađu s socialistični- sveta, upravnega odbora in ko-Poseben element v novem u- zadružnih in zasebnih obrtnih na zborovanjih proizvajalcev v blaga, za silvestrovanje pa je mi prin.ci.pi in da je to klasi- munistov lahko zaključili, da stavnem sistemu je uvedba obratih. gospodarskih organizacijah ali porabilo 130.000 dinarjev za čen kapitalistični način ustvar- kriv pravzaprav ni nihče, da sveta proizvajalcev. Ta usta- V zvezni zbor proizvajalcev sto proizvajalcev zaposlenih ozi- vino Vse to so preprosto knji- Janja delavske aristokracije. je vse kar ^ je Zgoclilo le'»re-nova vskakor ne bi bila neogib- se voli na vsakih 70.000 proiz- roma včlanjenih v gospodarskih žili v breme podjetja, čeprav Nova napaka v poglavju »čr- sevanja socialnih vprašanj in na v vseh državah, ki se raz- vajalskega prebivalstva, v re- organiizacijnh ustrezne pn?jz- predstavljata oba zgoraj nave- nih« stvari je pretirana pro- objektivnih težav, viajo k socializmu. Za nas pa publiški zbor pa na vsakih vajalske skupine na območju dena zneska dejansko sestavni daja blaga delavcem in usluž- za napake so objektivno krije neogibno potrebna prav za- 16.000 proizva j alskega prebi- volilne enote, del plačnega fonda in bj mo- bencem po izredno nizkih ce- vi vsi odgovorni tovariši v pod-to, da bi omogočili razvoj so- valstva po en poslanec. Volitve vodijo volilni odbori, rala vplivati na povečanje iz- nah. Podjetje je prodalo za -jetju ki so tako stanje povzro-cialistične demokracije in se V vsaki proizvajalski skupi- glasovanje je z glasovnicami, kazanega dohodka. 8,800.000 dinarjev blaga, pri em. prj tem ne pomaga in izognili sLatcmtJ birokratičnega nj se voli v zbor proizvajalcev Tako bodo letos jeseni do- Dobropise, ki jih je podjetje tem pa zaradi pretiranega zni- končno tudi ni na mestu izgo-upravljanja. Zbori proizvajal- toliko poslancev, kot ustreza bili naše delovni ljudje, naš dobilo pri nabavi bombaža v žanja cenei pri blagu zgubilo Varjanje češ da direktor in ta cev so pravzaprav orodje raz- razmerju s katerim je pesa- delavski razred, ki daje družbi letu 1952 od dobavitelja »Cen- približno 1,700-000 dinarjev. Iz- aij oni m kriv ter kolektivno redne politike. Dejansko nado- mezna proizvajalska skupina n;3primei;no večja ma|b:riialna, trotefkstil« v Beogradu niso u- kuipiček od prodanega blaga potresanje glav s pQpelom da meščajo številčno podrejenost udeiežne pri skupnem družbe- sredstva kot vsi ostali delov- porabili za znižanje stroškov je podjetje vodilo na £e zmanjša krivda posamezni-delavskega razreda in mu za- nem produktu FLRJ oz. LRS, ni sloji, še svoje posebne pred- pri nabavi surovin in materia- posebnem kontu. Pri šesta- kov Prav tako so iz trte zvi-gotavljajo tisto družbeno vlo- kot je določen v tekočem zvez- stavnike v republiški in zvezni la, kar bi bilo edino pravimo, vi bilance za 1952. leto pa je ta gesto 0 »rezanju °lav« o go, ki mu pripada kot nosilcu nem oz. v republiškem družbe- Ljudski skupščini. marveč so jih knjižili kot re- dolg (1,700.000 dinarjev) odpi- splošnem napadu na »Inteks« družbenega gibanja v socializ- nem planu. V vsaki proizva- Vgak n član kolekti. mu. jalski skupim se volijo poslan- g—^—£ mora prTznati. da so napa. ke bile storjene in to ne majhne. Vseh naštetih napak ne moremo oceniti drugače, kot skrajni oportunizeim v naši gospodarski politiki, kot nezako- veku, ki poleg svojega težkega nitast, kot malomairen odnos kmečkega dela prostovoljno *> skupnosti in kot navaden Ljudsko skupščino. ko tudi sindikalni funkcionar, ^Glas.2c'r1tnjsk^< j* l^f lak' W ,ma SV°Jega da T^K "t ™ V S°CialisUčne J r ... . ..... TS\(\r\ 11 številki nmslVll emnP-k mu ru-kmocra m.r\ -irooh nanA6to. cjtll.nnr^t o« nom&ntn mOraiC. Tako bodo letos v jeseni tu- ci tako, da pride en poslanec di volitve ljudskih poslancev v na enako število proizvajal-republiske in zvezni zbor pro- kega ljudstva. Za poslanca izvajalcev. Kako se bodo iz- zbora proizvjalcev je lahko izvedle volitve govorita oba o- voljen vsak proizvajalec snutka zakona t. j. zvezni in iz tiste skupine v kabstri se republiški o volitvah poslan- voli poslanec, če ima splošno cev v zvezno oz. republiško volilno pravico. Izvoljen je lahko tudi sindikalni funkcionar. 9las našiti brnifftt K članku „Is Preddvora' Omenili bomo na kratko do- ki so ga proizvajalci izvolili f^l1 številki objavil članek, mu pomaga pri vseh nepošte- skupnost, če se namesto po- ločb- obeh volilnih načrtov, ki za funkcionarja. * zaradi svoje pomanjkljivo- nih delih. hvale z zavitimi besedami na- Prav pa je. da kot rečeno e-ovoriio o volitvah poslancev Vtf'tve poslancev za zbor stl m nedoslednosti pn nava- Ne bi pisal tega pojasnila, če miguje na njegovo poštenost, tudi javnost izreče svoje mne- v zvezni oz republiški zbor proizvajalcev se v vsaki pro- JanJ" dejstev prikazuje pred- ne bi poznal predsednika za- Mislim, da so se s tolikšno ko- nje. Moralno obsodbo poštene Te določbe so izvajalski skupini opravijo po sednika m tajnika kmetijske druge kot izredno skromnega, ličino odkupljenih borovnic u- javnosti pa tovariši, ki so do- zadruge Prea': in slabi luči v^e^zakonskih naČrtaTv bb 7olunlh "enctali."" Volilno enoto ^V"^6, pxreddvor v napačni delavnega kmeta in upravnika stvarila državi devizna sred- pustlU te napake, prav gotovo pa sestavljajo gospodarske or- zadruge, kot poštenega in mar- stva, za katera vemo kako so zaslužijo Uspešna konferenca Volitve poslancev za zbor ganiza,cij3 enega ali več okra- ćlallka navaJa- d,a Je ^vega uslužbenca, s katerim potrebna. Gotovo je tudi, da proizvajalce? so lahko ob raz- jev ah. mest. Volilne enote bo- Jj"* borovnice.sam predsed- bi bila lahko vsaka zadruga sta tacta rt tem „k ' Učnih dnevih po proizvajalskih do s predpisi še točno določene, mk zadruge. Povdarek ^sam zadovoljna. slu tudi predsednik in u- skupinah MaSaL dobi zbo- Nadalje je v obeh načttih po- predsedmk zadruge« zveni ta- Rta« članka tovariš Kara- praevnik Kz PPred,dvor. Med najuspešnejše mladinske ra proizvajalcev traja štiri le- stavljeno načelo, da so volitve *o, kot da se je. le-ta posebej čič pa ni pomisli, da je prav konference lahko štejemo ne- ta Poslance za zbor proizva- ZH zvezni in republiški zbor P^Jfft** ta donosni posed. neprimerno plačilo za trud člo- Ing. Pavle Kump deljsko občinsko konferenco. Že jalcev volijo kot predstavnike proizvajalcev posredno, to jo da J? lafJe manipuin al pn teži samo 100% udeležba izvoljenih svojih gospodarskih organiza- preko volilnih organov, ki jih mc-iu at i,n ivanju. Kil Pa sem |,Mft—mmn d'1 -at(VV v niladinskih akti- cij proizvajalci v proizvodnji, sestavljajo člani zborov proiz- V^o\vn na seji mdmge. HU |C iO pVtmemO? vih potrjuje, da je zavel nov prevozništva! in trgovini. In si- vajalcev okrajnih in mestnih ^tegf a^ako d^e prel Kmetijska zadruga z. o. j. tijske zadruge Kranj za dovo- ^■*°fflioiho mladin0" cer v takem razmerju, kot so ljudskih sean k^e zaira?! uvidevnosti v Kranju j? cbUa pilmen opj- ljenje, če si stinov^^a .rpli'o^c.l!^ >SJZt , TlT^r^Zn'^^a ^^SJctn^e^ Postal na to, da se borovnice min tov. Rudiju Cudermanu. komisija pregledati zadnižni ak"r ŠS£££%S5Jm wS oT Ca v"ilm pSopTk pa je pri ^ nadalje tudi letos (tudi lani JS^^™f^.^a ~ TnJl^Z^ f^H? S° VOdstVa * ^ S^ LRS. Poslance volijo poslanci obeh zakonskih načrtih razli- so J*) obirajo na njegovem Pnmskovem. z naslednjo vse- stanovalcdi, kar je tov. direk- miadinskcga komiteja na zad- po volilnih organih, ki se se- čen Po zveznem načrtu volijo P**™- ,. . S ' ^„^„j___1 . 101L Uovo;lu- , . u., . nji konferenci. V mladinski ko- stavijo pomSjZ vsako proiz- posiance za zvezni zbor proiz- Nadalje je omenjeno, da so ^^^JSl^lSS^ .JS^ft F S^SLf^rT mitc Se Je vrinil človek' kl vajalsko skupino. Imamo S vajalcev odborniki okrajnih in £ ^al« toOTOVOioe v bJevu. 4* ^ ™ dv^+ LO" ss vojlm oportunizmom in z proizvajalske skupine in sicer: mednih zborm* proizvajalcev Resnica je, da o j.h zbirali na kmet^ijske ATJlJ™ J?° ^ m* lažml °m del° mlad'ne- °' prva je industrijska skupina, v industrijski in kmetijski sku- ^ ^ v higienskih ozlnh ^jubja 1953 Je ^ ^wlJf ^anca Stanjka ter dveh čla- sLall clani mlaciini9kega komiki obsega vse delavce in usluž- pini. medtem ko ,e zl obrtno ^ gotovo odgovarja temu m^da nov stanovale ^vetova'- teja ravno ui,0 niso iapol. bence ziiposlene v Industriji skunino predvidevajo volitve P081"- ^ ^ope1 »povoljno vodib ne komisije Primskovo Preles- nili svojih n.Uog. Ko je bdi Prt tehtanju borovnic so se tuje osebe v poslovne in ostale ntka in Togrina, je dne 4. ju- predsednik Prevodnik razkrin- res ušteli v teži za lil kg, kar prostore Zadružnega doma iija 1953 pregledala Zadružni kan in odstavljen se je mladi- pa ni nobena posebnost pri Primskovo, katere ima v upo- dom iPrimskovo ter ugotovila na šcle zavedla in s pomočjo prevzemanjzu 7540 kg borov- rabi zadruga. To štet storili sledeče: ZK in SZDL izvršila reorgani- nic. Vsak se lahko vpraša: ali brez vednosti upravnega odbo- v zadružnem domu stanuje zacljo aktivov v podjetjih in se izplača goljufati za 11 kg ra ali pooblaščencev zadruge, Alojzij žibetrt z ženo in otro- na iterenu. Udeležba na temi borovnic. prav tako tudi brez vednosti kom. Njegovo stanovanje v I. s^[n sestankih mladine (tereni Prav tako je dvoumno na- poslovodkinje. Upravni odbor nadstropju sestoji iz kuhinje ^ sl nova vodstva) jfr vajanje, da sta predsednik In soglasno sprejema sklep, da če m 2 sob z vsemi pritiklinami. 20 dQ Mladin 1 s Nova valjam« za debelo Vzporedno z obratovanjem njegov tajnik namočila borov- bise v bo.!,><•<« še dogajali taki V sklopu tega stanovanja je p(Hlj,lij( obrtniškihui gimna'zi j- pločevino ali »valjarna 2400«. so se nadaljevala tudi gradbe- niče za žganje. Ni pa pojas- prtmeri neposluđnosttl db svoje- tudi opremljena soba, W je re- ska mladtnja ^ skupno obsodi- k;tkor jo imenujejo na Jeseni- na in montažna dela. Seveda njeno, da sta to napravila le, ga delodajalca, Vas bo razreši- zorvlrana z«, goste ali potnike la dosedanjo nedelavnost cah, bo v prihodnjem mesecu pa so bila ta dela precej otež- zato, da zadruga ne bi imela lo službe In vam odvzelo ostale kmetijske zadruge. V te stano- tcr sklenila da bo v bodoče začela obratovati s polno kočena. Tako so na primer de- škode, ker je prav tako mora- ugodnosti ki jih imate v za- vanjske prostore se je preselil ^lj redno spremljala gospo- zmogljivostjo Njena letna pro- lavci pri škarjah morali roč- la plačati pokvarjene borovni- drugi Sledijo podpisi in žig tov. zilx>rt brez odločbo sta- darHkl ,n politični razvoj svoje dukcija bo približno za 10 tisoč no premika« in naravnati plo- ce. ter da tega nista naredila po nalogu odbora: predsednik vanjskoga uirada (oziroma brez domovine ton večja, kakor so to določali čevino. Od sedaj naprej pa bo v svojo korist. - upravnik! predloga kmctijsk. zadruge Volitve delegatov za IV. kon načrti. Pred dnevi je delovni to delo opravljal stroj, ki ga bo Tudi nI povedano v članau, Nastane vprašanje kakšen stanovanjskemu uradu, da se g^«, ^ pokazale, da je mladi- kolektiv vzdrževalnih obratov vodil delavec. da je bilo vsem. ki so oddali prekršek je napravil tov. Cu- izda laka odločba). n» v Skofji Loki zavedna in na Javorniku dogradil novo Pisali smo že, da so preteklo pokvarjene borovnice in jih je dorman s tem, da je vodil tuje Vprašujemo upravo kmetij pivdana, mladina, ki ve kaj vrtljivo peč za ogrejevanje soboto (15. avgusta) delavci Izvozno podjetje zavrnilo, dano ljudi po Zadružnem domu ake zadruge, ali jd tov. Cuder- hoče in kje je njeno nn bram vzdrževalnih obratov Javorni- na izbiro ali vzamejo borovni- Primskovo. Na to vprašanje man zaslužili tak opomin? Go- P<> i/.volitvi novega komite- To so komadi jekla, iz kate- ka dogradili enega največjih ce nazaj ali pa jih prepustijo odgovarjam naslednje: tov«- ne. Opravljal je le svojo );i So sprejeli sklepe; med dru rih valjajo tudi 14 metrov, objektov v valjam! — novo vr- zadrugi za nižjo ceno. Kol predsednik stanovanjske državljansko dolžnost s tem, ,.lm tudi, da bodo sodelovali dolgo pločevino. V drugem de- tilno peč za ogrej. vanje brani. Tudi stavek predsednik in komisije pri LOMO Kranj sem nikl ZK, OK mladino le eden član te komisije nare S/,1>I>, .JI,A In drugI. Pohva- Več ali manj so nam poznano je hotel kaplan doseči /, zahte or kmetij jI želeli, da bi 11 wII v priiiod-morda ske zadruge. Stane Pevec nje delali z vsemi silami. Nova valjarna debele pločevine Dve o dušebrižnikih NedemoUrmiičnosi v podjetju Uprava podjetja I^oka v nlkov j>omočnlk pa picdsednik škarij stroja za rezanje ploče- Peč Ima 17 m premera in vime. Tako bo v bodoče valjar- zmogljivost 20 ton na uro. Tež-na dajala lahko do 60 tisoč ko je opisati vso to napravo, ki tyon pločevlnei letno za našo je povezana z desetinami cevmi kotlovno in ladjedelndško in- je avtomatizirana tako, da bo dustrijo. za vodo, zraik, plin itd- Mnogo jo bilo zapisanega o Edina naloga človeka je nadzo- zgodbice o krščanski vzgoji o- vo denarja? novi valjarni na Jesenicah, to- rovati aparature in njih funkcl trok, kamor spada seveda tudi Zastrašiti otroke, da vsega kar so vložili naši j<>. Peč je vrtljiva in so jo do priprava na birmo. Kako so po- starše, ali pa je to nov način kolektivi v dograditev tega po- gradili v razmeroma zelo krat- tekale te priprav« v dveh go- krščmiske vzgoje na ikomer- membnega ključnega objekta, kam roku 70-tih dni. Podobno renjskih vaseh pa bo marslko- clalnt osnovi, se ne da povedati. Samo bez- 16 tonsko peč gradijo Inozeim- ga zanimalo. Cerkljanski kap- Drug značUni primer to no se spomnimo naporov leta »ki strokovnjaki v SI sku že 6 1^ Leopold Končan, (kl je za- »vzgoje« se je pripetil hčerki 194« lin 1194»., po resolucij mesecev. radi proti 1 judskrga delovanja .lutke Tuše k iz Ad.-rgasu. kl >«» «koljl Loki j,, zamen jena. Novu upravnega odbora, v katerem informbireja in barbarskimi V naprotnem koncu valja.rne hil Ze v za.po.ru 1 je po kon je župnik Kajfar i/. Velesovega nprava je mušla nekatere stva je; t>Ha t udi upravnlk(»va s< st ra. uničenju vseh pogodb s strani dokončujejo monitažo škarij za čanih pripravah pred polj zanimali in se prave, kl so' bile že plačane, nalogo obrezali pločevino, jo bi zanimala, če no bi kaplan bi odgovoril drugače in verjet m pravilnosti. Zelo kvarno je pravočasno preprečili nepravll- Prezirajoč napore, so naši de- razrezati, njene odpadke pa pri izpraševanju M. A-. hčerke no j" župnik to tudi vedel. Iz. vplivalo, da se članstvo kol k i.osti. lavci v najtežjih pogojih tudi razkosati na manjše dole. U- partizanske vdove iz Ceflnjev- rabil pa Jet ta odgovor v drug tiva ni zanimalo za delo upra- Q kolektivu »Loka« se dane« te naloge premaga'i. I .etos, 2-9. prav'/nuje stroja bodo vodili ka, ki ni dobro odgovarjala, namen. S prlžniee je oznanjal ve. elani kolektiva dam s go y \\ |., Ju marsikaj govori, novembra bo minulo že četrto le t rij ■• delavci. Pri sedanjem dejal, da naj prinese petsto di kako je ta otrok slabo vzgojen, vere: Ko so bile volitve v u kak.š.-n pa je dejanski' rezultat leto odkar obratuje valjarna. stroju za rezanje pločevine j" narjev. pa jo bo š enkrat iz Povemo naj, da j • imenovana pravni odbor In delavski svet p(),k.iy,uia S(,dna raz. ki je medtem izdelala ž.' na bilo zaposlenih 2T> delavcev, kl prašni in da! listek. Isto se je mati sodelovala v narodnoo,-»vo je uprava sama s. stavila Usto ,)niVa. tisoč - ton kvalitetne pl-čevine. so motali premagovati precej- zgodilo n. ki drugi učenki I.Krt- bodllni vojni, danes pa je a.k In nili enega kandidata na 11 Marsikatera naša ladja, izde- šnje fizične napore. k- so kase,., dobili vsi. Kap tivna članica SZOL In ne hodit stl nI bilo, kl bi ne bil u|>ra--•-- lana iz domače pločevine na. Valjarna na Jesenicah j' lan p , j dejal da je tisi o 0 v ce,keV. To j.- tisti trn v peti. vi ljub Končno so bdi I z vol j Povtmti Član Jesenicah, pluje že po oceanu e.lhta V državi in najmodet denarja bila šala in da mu je ki ga je moral župnik v dru nI. Upravnikov brat je bil pred- PrciernOTe družba in Jadranskem morju. nejša v Srednji Evropi. važno le število birmaneev Kaj gačni obliki iz lce vi čl . sednik delavske gu sveta uprav _l_\____ Dom JLA v Kranju in njegovi obiskovalci SaU • Zdesna vzgaja • S^att Kot vsi domovi JLA, tako je tudi v Kranju Dom JLA namenjen kulturnemu in zabavnemu življenju pripadnikov naše armade, obenem pa. tudi meščanom. Pravzaprav je to en j najpripravnejših krajev, kjer prideta v stik Armija in ljudstvo. Ta zveza je tudi nujno potrebna, kajti kako naj živi Armija brez ljudstva iz kate:-rega je izšla. Zaradi objektivnih materialnih težav je imel seveda Dom marsikatere^ nedostatke. Tu se misli tudi sama stavba Doma, ki pač ni bila zgrajena v ta namen in seveda tudi ni takšna, kot bi moral pač biti Dom JLA. Dom ni zato tako urejen, kot bj moral biti, ker bi to zahtevalo preveč denarnih sredstev, ki pa so bolj potrebna za zgraditev drugih objektov. Seveda so te materialne težave ovirale večjo udobnost obiskovalcem Doma. V bodoče se bodo razmere nekoliko zbolj-šale, ker bomo začeli Dom obnavljati. Toda kljub nedostatkom Kranjčani Dom radi po-sečajo, saj želijo biti povezani z Armijo tako, kot so bili med narodnoosvobodilno borbo. To želimo tudi mi in zato z vese- ljem sprejemamo dostojne meščane, ki se v Domu žele prijetno, dostojno in brez incidentov zabavati. Vendar so nekateri obiskovalci nedostojni in zato pride do prepira in celo do pretepa. Na žalost nimamo podatkov, da bi navedli imena teh ljudi, ki niso nič drugega kot pijanci ali pa tisti, ki bi želeli zasejati razdor med Armijo in ljudstvom. Takega obnašanja mi ne moremo dovoliti. Zato smo vprašanje, kako omogočiti pristojno in miirno zabavno in kulturno življenje v Domu, rešili na ta način, da smo uvedli dovolilnice, ki se dobijo v pisara i Doma i I. nadstropje, soba št. 11). Tisti, ki bo imel dovolilnico, bo lahko pripeljal s seboj več oseb, toda za njihovo obnašanje bo odgovoren, v nasprotnem slučaju se mu bo dovolilnica odvzela. Vendar ni naš cilj, da z dovolilnicami omejimo dohod meščanov v Dom, ali pa da ga dovolimo samo priviligiranim marveč da preprečimo obisk tistim osebam, ki so brez moralnih kvalitet, ki so potrebne dostojnemu meščanu socialistične družbe. Uprava Doma JLA II. slovenska plavalna liga zaključena S sodišča Ana Gantar, iz vasi Selo pri žireh je s svojo mačeho in preužitkarico Marijo Gantar zelo slabo ravnala. Na podlagi zapuščinskega prisojila ji je morala dajati razne prehran-bene artikle kot preužitek. Ana Gantar pa še zdaleka ni dala preužitkarici Gantarjevi toliko, kolikor bi ji morala dati in kar bi ji tudi lahko dala. Posebno grdo je Gantarjeva postopala s svojo mačeho v času, ko je bila ta bolana. V iei-tu 1950 je stara Gantarjeva zbolela za pljučnico ter je bila V tem času brez vsake oskrbe, tako da se je morala zateči k svojim sosedom. V jeseni 1952. je bila ponovno bolana. Soba, kjer je ležala, je bila ze-16 vlažnai, nezakuirjena in V času dežja je tekla v sobo celo deževnica. Zopet se je morala Gantarjeva zateči drugam po pomoč. Nekega dne v jeseni 1952. je Ana Gantar prišla v bodo svoje mačehe in ji u-kazala naj zapre okno. Pri tem pa jo je Gantarjeva pahnila, da si je mačeha zlomila desno roko. Zaradi težkega stanja stare Gantarjeve je moralo priskočiti na pomoč celo socialno skrbstvo občinskega ljudskega odbora žiri, da je pomagalo Start ženski in jo tako rešilo bžjih posledic. Za vse to ravnanje, ki kaže na skrajno brozsrčnost, se je morala Ana Gantar zagovarjati pred sodiščem. Na sodišču je Gantarjeva svojo krivdo v glavnem priznala in ob- ljubila, da bo svoje odnose z mačeho uredila na tak način, da bo njena preskrba zagotovljena. Z ozirom na okolnost je sodišče obsodilo Ano Gantar na 6 mesecev zapora, kazen pa je odložilo za dobo dveh let pod pogojem, da Gantarjeva v tem času ne bo storila novega, enako hudega ali še hujšega dejanja. _ Sadje vozijo iz Kranja ZAKAJ JE V ŠKOFJI LOKI SAMO ENA TRGOVINA S SADJEM ? Mesto z bližnjo okolico šteje skoraj 8 tisoč prebivalcev in vendar imamo samo eno trgovino, ki prodaja sadje in zelenjavo. To zelenjavo in sadje pa vozi iz Kranja. Prav malo ali nič pa ne odkupuje v sami okolici. Kakšne so cene lahko izračunaš, če: kranjskim dodaš stroške. Ce hočeš kupiti malo več, je že bolje, da greš v Ljubljano, kjer dobiš toliko ceneje, da si lahko plačaš avtobus. Potrošniki v Škof ji Loki si žele, da bi bila še ena poslovalnica, kl bi obenem tudi prevzela skrb za zimsko zalogo ln bi obenem organizirala odkup krompirja in zelja, ker marsikateri delavoc ne more hoditi od kmeta do kmeta, da bi si preskrbel krompir ln zelje za zimo. Razpis abonmaju za sezono 1953-54 Uprava Prešernovega gledališča v Kranju razpisuje uhon-iia 74i 9 uprizoritev v sezoni 1953/54. V programu so sledeča dela: ) 1. Cankar: Hlape i '£• Gehri: šesto nadstropje 'A. Cnlderon: Dama škrat I. Golia: Srce Igračk 5. IVI. Aiulreson: Zašlo je sonee 6. šenoa: Nagelj s j>esnikovega groba 7. Ke*selriiig: Arzen in stare čipke 8. '/mave: S tremi Izprijonkami 9. lyO\stik: .Martin Krpan Zn sedaj j,, razpisan al>oiiiiin samo za red Torek. Ostale alH>nmaje — predvidevamo jih še \kI — bomo določili kasneje po eventuelniti željni, alnineiitov. (ene abonma je v so naslednje: 1'nrtcrni sedež: IJflMB* «1 ~ I. do V. vrste /:, vse predstave 100 din ' ~~ od VI. do IX. vrste /A Vse predstave 320 din od \. do vrste za vse predstave 210 din od XIII. do XV. vrste za vso predstave 200 din od XVI. do XVII. vrst«' /a vse preilst ;i \ e 100 din Balkonski sedež: I. vrsta II vse predstave .'120 din n. \ista /a \sc predstave 840 din m. vrsta /a vie predelave 166 din Vpisovanje abonmaje bo trajalo mi 10. do 20. septembra dnevno od 6. do 10. ure in <>d n. do L6. ure v gledali- *ki dvorani (II. nadstropje stranska vrata). Abonma se lah- ■o plaes ie vt* leto aU pe sa polovico lata. V drugem pn- Oiein j,_. treba poravnati prvi obrok pri vpisu, drugega pa Najkasneje do IV januarja !!>.">l. Lanskoletni abonenti, ki reflektira jo na svoje stalne sedo/e, bodo Imeli le-te rezervirane 6ie vkijučiiD 12. septembrei UPRAVA li EftBRNOVEGAUUCUAUSOA S tekmovanjem na Bledu je leitošnja plavalna liga zaključena. Na tem tekmovanju so se ponovno srečali Kamnik, Mladost in Bled. Sama organi-organizaisija je bila zelo slaba. Kranjčani so prispeli po dogovoru ob pol petih, prireditelj pa j a pričel tekmovanje pol ure preje, tako da so morali kranjski plavalci odplavati del sobotnega programa sami. Brez dvoma je organizacija tekmovanja tudi vplivala na rezultate, ki niso bili najboljši. Celotna slika tega tekmovanja je slabša kot smo pričakovali, saj bi moralo to tekmovanja pokazati največ, najboljše rezultate in odlično formo plavalcev. Na žalost pa moramo ugotoviti, da so plavalci Bleda pokazali najmanj, celo manj, kot bi to lahko zahtevali od njih, dočim so plavalci Kamnika in Mladost iz Kranja, bili v slabši formi kot pred 14 dnevi, vendar mnogo boljši ob Blejča-nov. Iz celotnega tekmovanja bi lahko omenili le sledeče boljše plavalce: Hribarjeva je postavili letošnji najboljši čas v Sloveniji, Vukičeva (oba; Mladost) je postavila nov pionirski rekord na 50 m metuljček, Petrič Mladost pa je postavil zelo dober rezultat na 100 m crawl. Najboljši plavalci Kamnika so bili: Oerer, Zrimšek in Šnabl. Od Blejčanov sel ni izkazal nihče. Nasprotno pa so v vvaterpolu Blejčani pokazali več znanja in prisebnosti ter obema kluboma kar petkrat potresli mrežo. Nekaj je k temu pripomoglo podcenjevanje nasprotnika in prenaporna tekmovanja zadnji mesec pri Mladosti in Kamniku. Bled pa je zaigral požrtovalno in borbeno, kar mu je prineslo zmago. Tehnični rezultati: 150 m cravvl moški: 1. Čolnar Ml. 24:35.0, 2. Purgar Ml. 24:3.1.0; 400 m cravvl moški: 1. Šnabl K. 5:40.1, 2. Zrimšek K. 5:58.0, 100 m cravvl moški: 1. Petrič Ml. 1:07.2, 2. Juretič B 1:10.8. 200 m prsno moški: 1. Zrimšek K. 3:07.6, 2. Tratnik B. 3:08.2; 100 m metujček moški: a. Cerer K. 1:18.1, 2. Tratnik B. 1:20.4; 100 m hrbtno moški: 1. Bogataj K. 1:22.6, 2. Jare B, 1:24.0; 4 x 100 m mešano: 1. Kamnik 5:17.8, 2. Bled 5:19.5; 4 x 200 m cravvl moški: l. Kamnik 10:54."8, 2. Mladost Kranj 111:13.3. 400 ni cravvl ženske: 1. Koncili ja Ml. 6:55,2, 2. Škofič K. 6:57.6; 100 m cravvl ženske: 1. Konciija Ml. 1:26.2, 2. Auers-perg K. 1:27.2; 200 m prsno ženske: 1. Hribar Ml. 3:16.9, 2. Ulčar BI. 3.32.7; 50 m metuljček ženske: 1. Vukič Ml. 42.2, 2. Vavpetlč K. 44.2; 100 m hrbtno ženske: 1. Dolinšek K. 1:44.9, 2. Hribar Ml. 1:46,0; 4 x 100 m cravvl: 1. Kamnik 6:05.9, 2. Mladost 6:26.6; 3 x 100 m mešano: 1. Mladost so v II. skupini tvorili eno naj- 4:51.5, 2. Kamnik 4:57.4. močnejših skupin, ki ni zaosta- V skokih v vodo pri moških Jala za I. slovensko skupino, je zmagal Ivko šink Mladost, Kamnik in Mladost sta kot ce- 2. žvokelj Mladost, pri ženskah lcta mnogo doprinesla k temu pa Zupan Bled. Ivko Šink, državni prvak V skokih s stolpa VVaterpoIo: Bled : Kamnik 5:3 (2:3) Bled : Mladost 5:2 (2:0). V skupnem plasmanu je stanje sledeče: Mladost : Bled 102 : 85 Kamnik : Bled 121 : 67 Ob zakjučku ligaškega plavalnega tekmovanja bi omenili, da je to tekmovanje mnogo pripomoglo k kvalitetnemu napredku prav vseh slovenskih klubov. Največ koristi pa imajo od tega gorenjski klubi, ki cd Bleda pa posamezniki. Rezultati, ki so jih dosegli gorenjski plavalci, so prekosili vsa pričakovanja, še več, uvrstili so se med vodeče slovenske klube, med katerimi raizian morda Ilirije, ni bistvene razlike in je težko trditi kdo ja boljši. Železničar Ljubljana, Branik Maribor, Kamnik in Mladcst Kranj tvorijo z Ilirijo vrh slovenskega plavanja. Kdo od njih je najboljši ? Najboljša je Ilirija, ostali pa so se precej enaki. V III. slovenski ligi so imeli gorenjci dva zastopnika in to Prešerna iz Radovljice in drugo moštvo kranjske Mladosti. Oba sta pobrala prvo in drugo mesto, pred drugim moštvom ljubljanskega železničarja, žal je bila letošnja sezona precej slaba in so imeli plavalci le malo časa za treninge in tekme. Upajmo pa, da bo prihodnja boljša in končno, da se bo pričelo tudi pri nas na Gorenjskem misliti o gradnji zimskih bazenov, ki bodo omogočili plavalcem neprekinjen trening. Rudar : Koroian S : 4 Preteklo nedeljo je ligaško moštvo »Korotana« iz Kranja vrnilo obisk trboveljskemu Rudarju. Trboveljčani so se na tekmo dobro pripravili in goste premagali z visokim rezultatom 5:1- Kot smo že v zadnji številki napisali danes ponovno poudarjamo, da moštvo Korotana še vedno ni pripravljeno na težke tekme, ki jih bo moralo igrati v slovensko-hrvaški ligi. Menda je prav zadnji čas, samo 14 dni nas loči od pričetka tekmovanj, da moštvo prične z vestnimi treningi. Zadnji odm^v Na dopis o plavalnem prvenstvu Slovenije v Kranju objavljenem v 33. številki našega lista, smo prejeli odgovor dopisnika iz Kamnika, kjer pravi med drugim: Sekretar PZS se je v govoru jm> končanem članskem prvenstvu zahvalil kamniški publiki, ki je vse tri dni prvenstva napolnila tribuno v kopališču. Zahvalil se je tistim gledalcem, ki jim Kranjčani očitajo neobjektivnost. Publika je navdušeno ploskala zmagovalcem pa tudi zadnje plasirane je bodrila. Kot gledalci tekem so bili navzoči tudi številni letoviščar-ji iz raznih krajev naše domovine. Oni so športno zadržanje naših gledalcev javno pohvalili. Ljubljančani pa so nam dejali, da si želijo takšne publike kot je naša. S tem je zadeva za naše u-redništvo končana, klubi pa naj medsebojne spore rešijo na šjMirten način. Nogotnei GORENJSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Preteklo nedeljo je bilo odigrano 2. kolo nogometnega prvenstva Gorenjske. Tekme so se več ali manj končale s pričakovanimi rezultati. Nekaj posebnega pa je izid mladinske tekme med Jesenicami in Bledom, ki se je končala a 21 : 0. Korotan je v Škof ji Loki nastopil samo z 9 igralci, kar vsekakor ni »najboljši« način za pridobivanje novih igralcev. O močeh nastopajočih moštev je zaenkrat še težko govoriti, vendar kaže, da bodo rivali za najboljše mesto približno isti, kot preteklo sezono. Ločan je sigurno odpravil Gu-merja, Projektor pa je dobil z Ljubeljem dve dragoceni točki. Hrušica : Prešeren 1:3 Ločan : Gumar 4:0 s Bled : Korotan JF$ 1:0 Projektor Ljubelj 3:2 Železniki : Jesenice B 2:5 Mladinci Ločan : Korotan 3:1 Projektor : Ljubelj 2:1 Jesenice : Bled 21:0 Pionirji Projekt : Ljubelj 1:0 Prešeren : Korotan 1:2 SPORED NOGOMETNEGA PRVENSTVA GORENJSKE za nedeljo, 13. septembra 1953 Na Hrušici cb 15. uri Hrušica: Jesenice B, službujočega določi Hrušica. Na Jesenicah igrišče Jesenic: ob 15. uri Jesenice : Projektor, pionirji, službujoči Janko Bogataj ob 15.45 Jesenice: Projektor, mladinci, službujoči Janko Bogataj. V Lescah igrišče Prešerna: ob 15.30 uri Prešeren : Ločan, službujoči Vovk. V Kranju igrišče Korotana: ob 9.30 uri Projektor : Bled, službujoči Bradaška. ob 11. uri Korotan : Ljubelj pionirji, službujoči Bradaška. ob 13. uri Korotan : Ljubelj mladinci, službujoči Smole, ob 14. uri Gumar : Korotan B, službujoči Smol«. V škof ji Loki igrišče Ločana: ob 9. uri Ločan : Bled, mladinci, službujoči Balderman V Železnikih: ob 15. uri Železniki : Ljubelj, službujočega določijo Železniki. Prazne pločevinaste sode od importi ranega loja, uporabne za nafto, olje in druge tekočine, invamo sedaj stalno na zalogi. Oddajamo jih posamezno ali v večjih količinah skupaj-Cena zelo ugodna. »Tovarna mila« — Kranj- OBJAVE * SPOREDI * OGLASI VSEM INTERESENTOM N\ ZALOGI imamo VEČJO KOLIČINO OPEKE, Navadni 'idaki stanejo komad K-fi0 din, votlaki pn komad 29-70 din. PRODAJAMO ii 1)1 PRIVATNIKOM NA DROBNO. ,H<'>easno sporočamo, da sprejemamo v dklo VSA KLEPARSKA DELA. 1'iiporoeamo se za naročila. KOMUNALA KRANJ KINO Kino »Storžič», Kranj: 5. do 10. septembra ameriški film »Nevidni človek». Predstave 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineji ob 8.30 uri »Potepuh« in 10. uri »Našli so se«. 11. septembra italijanski barvni film »Bagdadska roža«. ljetni kino »Partizan«, Kranj: 5. in C), septembra ameriški film ' Key Largo- ", 7. in 8- septembra ameriški film »Zapeljivka Novega Orleansa«; 9. in B0(. septembra amtferišk.i film Brzojav na zapad . Predstave ob 120- url. Kino »Svoboda«, Stra/isee Kranj: 4. do 6. septembra avstrijski film »(Potepuh«. Predstav" v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. url. 'Na zadnji predstavi dvojni program »Potepuhi«: ln »Izobčenec iz otokov«. V nedeljo predstave ob 16., 18- ln 20. (uri. Mat t iv j a ob 10. m i .Nevidni človek v:. Mestni kino »Radio«, Jeseni-nico: do 12. septembra /.upi lo. Letni kino »Svoboda«, Jesenice: 'do 6. septembra francoski film Krizer za dame ; 7. do 9. septembra angleški film Anceore Predstava ob 19.30 uri. Kino .Plavž.<, .leseniee: do 7. 7. si pt mina ameriški film »Neptunova hčd«; 8. do 10- septembra nemški film »Glas drugega«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20 uri, v ne-botoljo ob 16., 18. in 20. uri). V nedeljo matineja istega filma (vtsopnina .10 din). Kino Javo rnik-Koroška Bela: 4. do 6. septembra nemški film »Glas drugega«. Predstave v petek ob 20- uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16 , 18. in 20. turni. V nedeljo matineja Istega filma (vstopnina 10 din). Mestni kino INim/ale: 4. do 6. septembra ameriški barvni film »Na otoku s teboj«; 9. in 10. septembra ameriški film (V/, noč rojenji.«; 11- do 13. septembra francoski film »Mesečnik Bonifacij . OBJAVE \'a jeseniški glasbeni šoli, kjer se poučuje klavir, violina, violinčelo, kontrabas, klarinet, trompeta, pozavna in solopetje, bo vpisovanje v dneh 9., 10. In 11. septembra od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Pouk se prične v torek, 15. septembra. Razpored prestopnih izpitov je razviden iz oglasne deske. Ravnateljstvo. i eeiiel in učenke osnovno šele Kranj naj se zbero v soboto, 5. septembra ob 8. uri prod šolo, da gremo k sprejemu Prešernove brigade na Titov trg. S seboj naj prineso cvetje, da obsujejo z njim zveste borce. Takrat bodo zvedeli tudi vse podatke za priče tek pouka. Novinci naj pridejo z mamicami kar na trg. Z mamicami novincev se bomo posvetovali o vsem potrebnem prihodnji petek, 11. septembra ob 16. uri popoldne na šoli v drugem nadstropju. — Upra vitel jstvo. Učenci, dijaki in gojenci vseh šol v Kranju (osnovnih, gimnazij in strokovnih šol) naj sei zbero v soboto, 5 septembra ob 8. uri zjutraj pred svojimi šolami, da gredo k sprejemu Prešernove brigade. Važno obvestilo študentom! Kranjsko Akademsko društvo poziva vse študente absolvente-abdtuirijente, stanujoče na območju LOMO Kranj, da v času od 7. do 9. septembra dvignejo pri tov. Lebru na I. gimnaziji vprašalne pole in jih isto tam čimpn j (najpozneje do 12. septembra ) vrnejo. Ti podatki so na nujno potrebni zaradi statističnih podatkov ekonomskega položaja v zvezi z bodočimi šipendijami. Vse študente vabimo, da se v čim večjem številu udeleže 5. In 6. septembra proslave na Okroglici. Odbor KAD MALI OGLASI Prodam popolnoma nov srednje težak voz. Naslov v upravi lista. Anica Aleš iz Preddvora preklicu jem, |kar sem zalega trdila o Anici Babic iz Preddvora in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Prodam skoraj nov kotel br-zoparilnik 120 letrov. Vprašati Gorenja Sava 57, Kranj. Prodam dobro ohranjeno žensko kolo. Rehberger, Jezerska cesta 27, Kranj. Prodam krojaški šivalni stroj »Singer«, okrogel čolniček, cena ugodna. Polzve se: Mestni trg 6, Radovljica. Prodam 9 mesecev brejo kravo. Britof 17, Kranj. Podpisani Valentin Kržišnik iz Drulovke preklicujem neresnične izjave, da ni moj brat Jožef Kržišnik upravičen do prejemanja invalidnine. Trgovski lokal na Koroški cesti 27 v Kranju oddam. Prodam: kompletno spalnico staro, železni umivalnik, starejši luster, kuhalnik na spirale, bolniški sltranišni stol to. stole s platneno prevleko. Naslov v upravi lista Jeseniško mestno gledališče Ni dolgo tega, kar so se niško gledališče svojega občin- Mestnega gledališča resno pri- PO VASEH IN MESTIH'GORENJSKE Iz Kamnika in narodne noše so bili prelep senice Maks Dolinar, Jože okvir, v katerem se je odvi- Plevnik v imenu sindikatov zaprla vrata jeseniškega Mest- stva ne bo razočarafo7zato sta pravija"na"letosnjo sezono- 'za- ^Zakn,j Po^tje .»Meso« v jala svečanost. Po otvoritve- Slovenije in zastopnik Izseljenega gledališča in že smo zo- že poskrbela gledališki in u- to je prav da se za gledališke Kamn,ku vsaJ toliko kul- nem govoru predsednika ZB niško matic,- i/. Ljubljane. Po-pet pred novo sezono. Drama- metniški svet, ki sta nedavno predstave 'zainteresira Jeseni- turnega čut^do Potrošnikov, tov. Mirka Semeta, sta govo- leg ostalih je pozdravil roja- tika, ki je na Jesenicah izmed določila repertoar za prihod- čane in okoličane, vseh kulturno umetniških de- njo sezeno. Repertoar bo obse- Gledališče tudi med sezona da bi nam pridalo vsaj majhen rila organizatorja in prvebor- ke, med katerimi je bil velik košček čistega papirja? Saj ca vstaje v kamniškem okolišu del takih, ki so prišli v domo-plačujemo za meso s priklado tov. Tomo Brejc in Anton vino prvič, tudi v narodno no-vred kar lep denar. Menim, da šturm. Po odkritju plošče j? šo oblečen pionir. Po prisrčnem bi v času splošnega napredka partizanska patrula oddala razgovoru med rojaki iz Fran-ter govora o kulturi in higie- častno salvo, nato pa so polo- cije in Jeseničani je rojake ni taka malomarnost lahko žili vence zastopniki delovnih odpeljal vlak ob zvokih godbe izostala. kolektivov, ustanov in društev proti Ljubljani, kjer je priča- Zadnji stavek velja tudi svo3cl žrtev. Program so kovala izseljence še večja mno-kamniškim' pekarnam, ki naj izpopolnile tudi recitacije in žica ljudi. S to skupino je pri-si že^ enkrat nabavijo klešče Pevsk« točke domačega pev- šlo doslej največ izseljencev na za pobiranje kruha, da ne bo B*Be»"1a zbora. Sodelovala je tu- obisk k svojcem. Večina je do-še dalje v enj in isti roki pro- di kamniška mestna godba, ma iz zasavskih vasi. Odšli so dajalec valjal denar in kruh PoP°ld-ne je bil organiziran iz- kot rudarji v tujino in so še in nam tako prodajal še tropo lot v Grno nad Kamnikom, danes zaposleni v francoskih bacilov. V našem mestu je po- kjeir 80 udeleženci poklonili rudnikih. Slovenskim izseljen-sebno priporočljivo varovati na S^>hu- ustreljenih talcev. cem želimo v domovini prije-svoje zdravje, saj imamo že ,„ , „^^M- ^ li!!^"1111^ 0benem Pa naJ dobršen čas samo mlado zdrav- ■* LUKOVICe fP0™'^0 f^ro domovino, novo nico, ki opravlja težaško delo, Dokončno je dograjen zdrav- lltovo Jugoslavijo, ki bi ga trije krepki zdravniki stveni dom, ki bo te dni izro- Ali bodo stari rudniki žele-komaj zmogli. Dr Stara, kl je čen svojemu namenu. V njem za oživeli? Tako se sprašuje-domačin in stanujoč v Kamni- so prostori za splošno, zobno jo domačini, odkar je začela ku. pride kasno popoldne ali pa in šolsko ambulanto in otroški posebna komisija z raziskova-šele zvečer izmučen iz Ljub- dispanzer. V kletnih prostorih nji v rudnikih, ki so jih pred Ijane, kjer je svoj »šiht« že je lepo urejeno javno kopali- pol stoletjem nehali izkoriščati, odbil. Ali res ni mogoče tega šče. Sredstva za dokončno ure- še večja radovednost pa muči zdravnika dobiti povsem v dttev zdravstvenega doma je jeseniške železarja, ki nestrpno Kamnik? Več delavskih sindi- prispeval okrajni odbor Ljub- pričakujejo raziskovalne rezul-katov je zanj že zaprosilo, a ljana-okolica, opremo za šol- tate komisije, saj bi nova več-dosedaj brez uspeha. Le zakaj sko ambulanto je poklonil Cen- ja najdbišča železne rude ime-je včasih nekaj mogočega tako tralni higijenski zavod v Ljub- la velik pomen za nadaljnl Prizor iz zadnje lanskoletno premiere v Mestnem gledališču nemogoče. Godrnjanje res ni lepa čed- javnosti najbolj razvita, pov- gal naslednja dramatska dela: ma ni mirovalo, temveč je po sem upravičeno zasluži največ Tone Cufar* Polom«, drama iz skrb:lo za preureditev prosto- prevečkrat mrkne danes ne pozornosti. Ne oziraje se na delavskega življenja; Krasna: rov in obnovitev dvorane. Ob- DOTn Pisal; čeprav nam razllč- velike uspehe, ki jih je doseglo »Draga Ruht«, komedija; Jur- novljeni dohod v dom, kjer je nl inserati in izložbe ponujajo jeseniško mestno gledališče v Čič-Tomažič: »Domen«, ljud- bila ob vsaki večji uprizorit- že kar. t™*^1™ električne go- lanski in dosedanjih sezonah ska igra; Jože Tomažič: »Trije vi gneča. Razširjena vrata bo- -^otbnjske aparate. Ker pa a- nost, zato o elektriki, kl vse U^K^EF. Z Jesenic Blizu 500 izseljencev iz Fran- Ijani, za opremo otroškega razvoj železarske industrije na dispanzerja pa je poskrbel Jesenicah. Iz Moravč V naši občini so kaj čudno porazdelili davke. Menda so se cije je prispelo na obisk ravnali po tistem reakcionarnem Minuli ponedeljek je prispel pravilu: več manjših kmetov parati vendarle še niso tako "a Jesenice poseben vlak iz lažje plača višjo vsoto kot bi upravičeno bratje«, pravljična '^a^Sha- dojr^^^n^ g£J6oJta fS^tajST* £ br^ toka Francije s 470 slovenskimi- iz- jo korala" drugače 'vpTa^U dva pričakujejo od letošnje sezone kespeare: »Othelo<; jvucniavei- omogočila tudi hitro zapusti -dosedanjiih, če ne še boljših li: »Mandragola«, komedija; tev gledališča v slučaju poža-uspehov. Upamo, da jese- Vojnovič: »Ekvinokcij«, drama ra ali podobne nesreče. Z adap- ---o dubrovniških izseljencih in ti ran jem gledališča v Titovem materi, itd. Poleg ostalega. domu pa „vnšui^ jeseniške- kuhali ln peikli, jih samo željno seljenci, kl so prišli v svojo do- večja kmeta. Zato ni nič čud- ogledujemo. Občinski pravnik t Domžalah namerava uprizoriti jeseniško ga gledališča še ni rešeno. Prej Iz Duplice mo-„iJno za nekaj tednov na nega, da je kmet s 26 ha zem-oddih. Na Jesenicah so prire- lje dobil le 5.000 din akontaci-dili rojakom iz Francije prisr- je, t. j. prav toliko kot je bilo čen sprejem. Ko je vlak zavo- naloženo kmetu, ki ima le 3 sH na postajo, je zaigrala god- ha zemlje. Kaj nl za takšen ne- glcdališče v prihodnji gledali- 6" s-™-- "T '"l^ • V nedeljo je bila na Duplici £ :&1ZXJ "jJL * u£ "T '1 • J , ' ^/T Pki s,,oni tudi poznano kome- ali s e\ *?Mtn*f mu,UU na no" pred tovarno »Stol, lepa Sve- ^fV^ * J^l™™ T"?? SS knva tudi pred dijo >>Dobl1 Vojak švejk« in z vo g^dališko dvorano, nov in canoat so spominsko J2"J 2SS£L?2L. P KS?*. tamkajšnjega članstva 12. leti so na območju dom- nj0 osrečiti tiste, ki iščejo v moderen oder, skratka na no- plo6co paditm borcem NOB žalske občine padli pod nem- gledališču zabave. Predvidena vo gledališče. Upati je, da bo- piošča je vzidana v zid tovar Na dan 3. septembra je vzklikala izseljencem dobro- SZDL, ki bi morala odločno doslico. Na prvi postaji svoje nastopiti proti takšnim krivi- škimi streli prvi talci, ki so kot ? tudi opereta -Mala Flora- do merodajni krogi stvar uvi- niškega poslopja, ki je bilo ^are domovine je pozdravil iz- eam. da se enkrat za vselej -----w-1 _*—in .. i---— Jc J .. seljence predsednik LOMO Je- odpravijo. zavedni borci stopili v bran po my«t s katero bo prav gotovo deli. jo podprli in uresničili že- pred kratkim prenovljeno, okupatorju teptane domovine, .josežen višek sezr-n . Vse ka- lje n le igralcev, temveč tudi Vhod v tovarno so okusno prei- Nemci so takrat ustrelili prvih že, da si vodstvo jeseniškega jtesenlSke gledališke publike, uredili. Mlaji, zastave, cvetje deset talcev, da bi s tem pre- plašili prebivalstvo in zavrli narodnoosvobodilno berbo, kar pa jim ni uspelo. Nasprotno. To prvo množično streljanje zvezani h ljudi je v množicah rodi Htnetiplci svetovalec Na Plavžu novi stanovanjski bloki REPO UNIČUJE REPNA mo objedeno listje, oziroma (»RIZLICA ostanejo samo listna rebra. Kako spoznamo pagosenice Pagosenice drugega i odu Pri ljudskem odboru mest- lijonov din. Prav gotovo se je Svet za gopodarstvo, ki je repne grizlice? Pagosenice prezlmljo v zapredku in to kak lo še večji odpor in OF se je ne občine na Jesenv?ah so kot moral svet za komunalne za- bil dobro izbran, je prav tako repne grizllcc Imajo na zadku centtmrter jrioboUo v «»,„iji vse bolj krepila. kolegijski organi štirje sveti deve in gradnje resno lotiti pokazal plodove svojega dela. osem parov okončin, medtem Spomladi se zabubijo, konec V spomin na te težke toda in sicer: svet za gospodarstvo, svojega dela pri tako obširnih .Svet se je predvsem ukvarjal ko imajo metuljne gosenice aprila pa imamo spet ose rep-odločilne dni, je LOMO Dom- za komunalne zadeve in grad- investicijah. Člani sveta so pri s pripravami za odmero dohod- največ pet parov zadkovih o- ne grizlice, ki odlagajo jajčeca. Žale na predlog ZB proglasil 3. nje. svet za kulturo in prosve- tem pokazali resnično zavest ndne, pregledal je zaključne končin. Zaradi tega se ličinka Kako bomo uničillrtpno griz-september za svoj občinski to ter svet za socialno skrb- in moralno odgovornost do račune obrtnih podjetij, raz- repne grizlice imenujejo pago- lico? Cim opazimo na repi pa-praznik. Letos so ga prvič pro- stvo. Poleg tega pa je pri od- "kupnotiti. ki jim je poverila pravljal o dodatnem proračunu senlca. gosenice, je treba takoj zapra-slavill. Na predvečer, v sredo boru postavljenih še šest stal- to nalogo. Na svojth sejah so investicij itd. Kar drži za orne- Pagosenice repne grizlice so siti repo s pepeinom, pantaka-ob 19. uri je imela domžalska nih odborniških komisij. Da- Alani, »veta razpravljali tu<|L njena dva sveta, pa ne more- veliko okrog 1-^2 cm, so tem- nom ali Ivndanom (20 do 25 godba na pihala na glavnem nes bomo spregovorili nekaj o sklepih plenuma ljudskega mo reči za svet za kulturo in nosive zelene barve, stremt čr- kg na 1 hal.Ce Imamo na raz-trgu promonadnl koncert. Eno besed o delu in uspehu teh sve- odbora, o programu gradenj za prosveto, kl ni izvrševal svojih niml progami vzdolž hrbta in polago skroptUnlce, lahko re-uro potem so ljudje napolnili tov. Prav gotovo je najdelav- leto 1954.. o urejevanju mesta, nalog, kakor bi jih moral. Cla- s črno glavo. po poškropimo s ^% svlčenini kulturni doni. kjer je bila nejši svet za gradnje in komu- o urbanističnem programu itd. ni se ne zavidajo svoje odgo- Konjavij■■>, ostane na njivi sa- <\n In pngosenle. Ing. M. S. Minula aezonm v Prešernorem gledališču Danes, ko je Prešernovo gl -dali šče že sredi dela za novo sezono, je prilika, da se še enkrat ozremo na njegovo ustvarjanje v preteklem letu. Ob posameznih predstavah do" bi jeni vtis' ln napisana mnenja se sicer bistveno ne bodo spremenila, vendar večja časovna odmaknjenost povečuje zorno polje, v katerem sicer ne moremo več razbrati po—-mjeanlh podrobnosti, a\\to pa se nam v njem ne zibali le ena pr« dstava, ena režija ln posamezna uspela ali m u pela — Igralska kreacija, temveč skupek predstav, sklop režij in množica otlskih likov, skratka vse tisto, knr tvor| gledališko sezono, z vnemi mpohi in neuspehi, težavami in problemi na odru in v dvorani. Ne bi bilo pošteno, niti pravično napram peščici »'ntuz'-jastov od vodstva gledališča do zadnjega odrskega delavca, ki se tnidt in peha, da hI moralno opravičila velike materialne žrtve, kl jih gledališču doprinaša delovno ljudstvo, da bi ustregla raznoterim okusom po kulturni stupnji tako defar^nciranega občinstva če b« si recenzent za ocenjevanje vrednosti tega dela Izbral neko absolutno merilo, kakor ocenjujemo v trgovini za drag denar kupljeni predmet. Potreben je pogled za kulise, v reži.-i irjevo llln dramaturško delavnico, pa tudi v dvorano, med občinstvo. Nl tu mesto niti dovolj prostora, da bi govoril o vseh ne-si'Mih t«'žavah, problemi-** in ovirah, ki bi jth ugetovil že ob bežnem pogledu za oder, zlasti ker je vs«o problematiko pode željskega gledališča (kl »e najbolj jasno odraža v repertoarju) obširno, avtoritativno it. temeljito analiziral celjski dramaturg Flllpič v zadnjih treh številkah Na 1 h ra/.gle dov. Dotaknil bi se tu le naj-»h>lj pere&eijja: abstinence delavca. Ravno v Kranju ta problem nl tako boleč kot /n.a bftbl drugje, saj Je meti 34000 obiskoval"! v lanski sezoni vendarle moralo biti dobršno število delavcev. Tudi ni do daneg Se nihče napravil sociološke klasifikacije obiskovalcev, da bi bil upravičen očitek čisto meščanskega teatra Nedvomno Pa Jč, da je med temi tisoči obiskovalcev odstotek d laveev na jir.an |šl, o bi teoretično moral biti največji. Prevlada industrijskega delavstva v gledali:' ki dvorani v doglednein ča-ai ne bomo do segli z nlkakimi nasilnimi po- ,0C(gt v repertoar, marveč iie s splošnim in enakonuirnim dvigom kulturne ravni naroda. To pa je proces, ki terja dolgo in počasno zorenj««. Pa tudi takrat zahteva idealista, kl bo pogledal v dvorano, ki n,. bo lz polnjena- Že priroda dela je taka, da bo po opravljenem dillu zmeraj raje ostal tloma zvečer industrijski delavec, kot intelektualec. Zato pruid-Mtavlja za W, zvišani obisk v tej sezoni za umetniško vodstvo in ansambel lep uspeh, Maj so to Izključno le delavski odstotki. Nikakor ni repertoar tisto univerzalno blago In hitro de lnjoče zdravilo, ki naj učinkovito In č«'z noč odpravi abstinenco. Nevarno je, da bi gl'h »lallško vodstvo pri iskanju tako zvanega ljudskega repertoarja zašlo v poc ni zabavno piažo. ki jo danes terja del H-rio to samo del) te Viste publike In tako prodalo svoji umetniško poslanstvo za skledo leč" V plažo nujno mora irnspnfi nifSuoAoi« of fus 'mraz iv;ia * i'en n<-kaj Izjem dejansko obtlčatl v anzengruhei.-,, i ni in govekarstvu. Pri sosedih pa rep!«v.en.tiraj<> lud.-ko Igro Shakespeare. Lope mo d« lovno ljudstvo Pri iz. blri lepeitoarja mora Imeti um t niško vodstvo |)iv ga vodstva dramaturga, reži ser j a in semografa je ::r.an: na jmodern«' jša, predvsem an glosaška dramska književnost, avantgardistično, eksp ilnten talno g-lcdalfšče, ki se igralsko (Klinika od realizma v novo romantiko in jt> seenografsko zasidrano ne/kju med ekspresionizmom in abstraktno seeno-lartni piviudar« ik Ln zuiuinje okolnfvstl so obvarovale drama turga 11. čJrllna pre zelo zahtevna «lo Igralcev, ne pa Kranj kmalu lahko pn'prlčal pr! pr «1 vaj;Ulju I i Ima, luipriivljenega jx» tej drami). Mnogo bolj zahtevna, im rira, delavstvu t«'žko razumljiva (eZa stanovali)' gre je večino svojo u-darne ,, k 11 vitmvsa | Izgubila ž«> pi-ed dobrimi tr«Miil leti, posebne ItterSJrne «'eno pa Itak nl i i k i d i i mi la Vod«! vo in .sidlkat. (komedija je bila pripravi Jena za sindikalno prvenstvo i bi bila lahiko prj izbiri lortttt nejša, saj je na Hrvaškem v zadnjih letih novitet na izbiro. Rlcej&va »Zasanjana punčka« je enodnevnica, kl po vedrini ln Segavostl ne dosega »Drage Rut h in zanimiva v prvi vrsti za Insconntorja zaradi pogumnega ekspi irlinentlranja z i-ežljsklml 1n scenskimi elementi V pravi ljudski repertoar šte j'm jx»leg Komedi janlov še Zvvclgovega »Volpone*, z majhno rezervo Klahunda in tudi Corkijeve prizore »Na dnu«, saj j« imela ta drama ravno pri delavskih abonmajih najbolj |*>zo.rno občinstvo, ("'e s« MiMUiinlm na najvažnejša na«v la pravilne repertoarnc politike, t o število ni premajhno Prav po Is-tiii načidlh |»i bi moralo glestih let, v kateivm bi Nlo ix>clmo dvajset zbranih del Iz svetovn i književnosti, ki bi v tej dobi morala biti uprizorim. Pri tem bi vsako leto ustalo še xv& kot |>olovleo prostora za d<>-niiiče novitete, /.inimivosti •/< 1 u jih literatur In lažjo dramsko književnost, !>ve tretjini r. pel toai ja, šest od devetih del, Je {Mistavtl nS o■ ler I >lno Kadojevlč. Opravil je torej v sezoni natančno toliko dela. kolikor ga Jo nor-mli.-m -'a za dv.i režiserja-Razumljivo jr, tla so jo ta pr6" .y"ž GLAS GORENJSKE immm K ŠTEV. 36. Priloga za poduk in razvedrilo 5. IX. 1953 (Velika kufielfa Nekaj zanimivih podatkov o nastanku ZDA ZDA so »mlada« država, zla" in Severna Carolina in Geor- rati ameriški pooblaščenec Ja-sti če si ZDA predstavljamo gia), zasebna posestva (Marry- mes Monroe. Pogajanja s fran-takšne kakršne so danes. Leta land, Delavvare, Pensilvanija), coske strani je vodil Tallev-1783. po versajskem mitru, ki ali kolonije (Connecticut, Rho- rand. Ta je ameriškemu poje zaključil 7 letno vojno Ame- de Island). oblaščencu ponudil, da lahko ričanov proti angleškim kolo- Od leta 1783. dalje so se ZDA kupi vse ozemlje takratne o-nizatorjem, ZDA prvič vstopa- nenehno širile. Nekaj ozemlja gromne Louisiane in predsed-jo na mednarodno areno kot so pridobile v vojnah ,s Španci nik Jefferson je z veseljem pri- samostojna država. Toda ta- in Mehikanci, velik del so ga stal nato, dasi ni imel od kon- S1 predsednik John Adams se Bela hiša v Washingtonu Kar enaintrideset ameriških predsednikov, je že živelo v Beli hiši (The White House). George Washington, »oče svoje domovine« je bil edini od predsednikov, ki ni živel v njej. Vendar pravijo, da je bil poleg, ko so- 1. 1792. slovesno položili temeljni kamen. Dru- kratne Združene države so ob- na. zelo brutalen način odvzele segale le 13 ob Atlantski oce- domačinom (Indijanskim ple-an stisnjenih državic, ki so menom), nekaj pa tudi s kupone pred tem posestva britan- čijami. V nadaljevanju objav-ske krone (Neiw Hamphire, ljamo nekaj zanimivih podat-New York, Massachusetts, kov o dveh največjih kupčijah, New Jersey, Vlrginia, Južna sklenjenih s Francozi in Rusi. gresa dovoljenja. Letošnjo pomlad je prete- meraval obnoviti vojno z An-klo 150 let, odkar je mla- glijo in se bal, da ne bi mogel da republika Zedinjenih obdržati teiga ameriškega ©-držav Severne Amerike sklnila največjo zemljiško kupčijo. Leta 1803, ko je bila A-nierika šele malo nad dve desetletji neodvisna republika, je kupila od Francije ozemlje, ki je njleno razsežnost veči kot podvojilo. To ozemlje se je imenovalo Louisiana in se je raztezalo od reke Mississippi zapadno od Rocky Mountains. na sever do Canade, na jug pa do Mehiškega zaliva. Iz tega ozemlja je pozneje nastalo 12 celih držav in tri deloma. Nakupna cena je znašala 12 milijonov dolarjev. Z nekaterimi dodatki in obrestmi je nakup stal 15 milijonov dolarjev, to je vsota, ki danes predstavlja letni proračun srednjega ameriškega mesta. To je bil tisti znameniti louisian-ski nakup (Louisiana Purcha-se). Predesednik Zedinjenih držav je bil takrat Thomas Jefferson, vladar Francije pa pr- zemlja, kajti Anglija je imela je prvi preselil v Belo hišo. Krasna kupčija je bila skle- „ V ^eh glavnih obrisih je njena in izvršena in dasi je bil da-našnja Bela hisa zvesta ':z- Jefferson nekoliko kritiziran je virnemu načrtu, ki ga je nare- vendar ostalo pri pogodbi. m James Hoban iz Charles- Louisiana je postala in ostala tona v Južni Californiji. Prvot. del republike Zedinjenih držav na stavba ni bila prepleskana, in iz te je pozneje nastalo 12 njene kamenite stene so bile držav v celoti, tri pa so dobile sive. Najprej so jo »menovali dodatna ozemlja. Vfr;e to £(a »Predsednikova hiša«, pozneje okipg 15 milijonov dolarjev. Motiv iz Aljaske Dmgo izredno dobro zemljiš- pa »Vlaidna graščina«. V 1. 1815. jei ogenj počrnel stavbo in zato so jo deloma prezidali in belo prebarvali. Zato so jo večkrat imenovali »Bela hiša«. To ime je postalo uradno šele Čez dobrih sto let, ko (ga je predsednik Roosevelt uporabil na svojih papirjih. Bela niša je najstarejše javno poslopje v Wiashingtonu. Lani je predsednik Truman po treh letih zopet preselil v Belo hišo svoje uradno bivališče.. V tem času so ojačali notranjo strukturo, kajti zgodovinsko stavbo -— planirano in zgrajeno pred jekleno dobo — je bilo treba popraviti od zidov do strehe. Za Američane ima ta klasična zgradba dvojni pomen: kot simbol narodne dedišd.ne sega njena zgodovina v dne. ve, ko je bila rojena republika, vi konzul in pozneje francoski močno mornarico in bi lahko ko kupčijo je vlada Zedinjenih in kot uradni dom predsedni cesar Napoleon Bonaparte, Francija I i je osvojila ta o-gavMniii del ameriškega ozemlja na podlagi odkritij francoskega raziskovalca Robert Ca-velier de la Salle, ki je poto- poslala primemo število voja- držav napravila, ko je leta ka Združenih držav. Pod nje-štva v Novi svet; poleg tega je 1867 kupila od Rusije sedanji nimi stebrišči so sklenili pred- sednik in njegovi svetovalci dalekosežne sklepe v domač»-h in mednarodnih zadevah, šefi mnogfh tujih držav so bili sprejeti v njenih širnih dvoranah. V pritličju Bele hiše so sobe, Napoleon potreboval denar teritorij Aljaske za 7,300.000. kajti vojne so bile vedno dra- Takrat je bil predsednik An-ge. Zato je bil Napoleon takoj dreiw Johnson in državni taj-pri volji prodati ameriško po- nik je bil Wllliam H. Sevvard, sest. Za Zedinjene države pa je ki je sklenil kupčijo. Mnogi so val po Missdssipiju leta 1682 on bila reka Mississippi s svojimi takrat kritizirali Sevvanda, češ proklamiral za francosko last pritokij edina vodna pot do da je kupil ledenico in jo vi- ozemlje zapadno od omenjene morja pri New Orleansu za soko preplačal. Aljaska meri kjer se prirejajo uradni držav-reke do Rocky Mountains. Le- razvijajočo se trgovino zapad- 586.400 kvadratnih milj in je nl sprejemi, zgornja nadstropja ta 1763 je Francija to ozemlje no od gorovja AUechey. s tam izčrpanimi rudninskimi so Pa prihranjena za predsed- prepustUa Španiji, leta 1800 pa j^ge^ Jefferson bi se bogastvi že mnogokrat prepla- nika to njegovo družino. ga je po tajni pogodbi spet vze- bli zadovoljil z nakupom dokaj čala nakupno ceno. Danes ima____ la nazaj, toda pustila španske majhnega kosa ozemlja (ozem- Aljaska tudi strategičen ob-upravne uradnike na njihovih ije bi dalo neoviran dostop do ramibni pomen in mnoga njena mestih. morja v Mehiškem zalivu). Tak naravna bogastva se šele za- Lclta 1803 je Napoleon na- nakup je Imel nalogo aranžl- čenjajo črpati. ,C*las Gorenjjake' t vsako hišo Nenavadni zavezniki. Znano je, da katoliška cerkev v Franciji na vsak način hoče prodreti v proleiarske vrste. Zato so v iovarne poslali takozvane „Pretres Ouvriers'\ t. j. „duhovnike - delavce", ki v delavskih oblekah delajo pri strojih in pri tem vneto agitirajo. Ti posvečeni „delavci" so od cerkvenih oblasti dobili nalog, da sodelujejo tudi v stavkah in demonstracijah, da bi poslali bolj prepričljivi in simpatični. Te dni je bila pred nekim pariškim sodiščem razprava, pri kateri sta duhovnika Cagne in Bonver trdila, ela je policija po njuni aretaciji zaradi sodelovanja v demonstracijah z njima grdo ravnala. Sojenje ni bilo končano. — Zanimivo je, da so te demonstracije organizirali — kominiormovci. Nebeški zaščitnik slenograiov! Ob kongresu sleno-grafov, ki je bil pred kratkim v Neapolju, je papež odredil, da se proglasi za nebeškega zaščitnika mučeinh Cassiano d' Imola. Bil je škof v Imoli ter je poučeval med drugim tudi stenografijo, ki mu je služila za pridobivanje vernikov. Pa se mu je zgodila nesreča. Učenci so ga prijeli, mučili in ubili. Njihovi današnji kolegi pa so ga po želji papeža elobili za zaščitnika. Letalska katastrofa na Atlantiku. Pred nekaj dnevi se je zrušil v ocean ameriški velebombnik „Convair 36", ki je letel iz Kalifornije v Anglijo. Nesreča se je zgodila 450 milj zahodno od Irske. Posadka je poslala radio-gram, da Šta pričela goreli dva motorja, nekaj minut pozneje pa. da so odpovedali vsi motorji desnega krila. V letam je bilo 26 oficirjev in 11 mož posadke. Bombnik je znan pod imenom „atomski bombnik", ima ogromen akcijski radij in deset motorjev, od teh šest na reakcijski pogon. Čuvanje dokumentov premirja v Pan Mun Jomu. Sporazum o premirju na Koreji, ki sta ga podpisala general Harrison in general Nam II, je precej obširen dokument. Ima 27 strani s prilogo kari. Poleg tega) ima še pet dokumentov o demarkacijski črti, o demilitarizirani coni, dokumente o vojnih ujetnikih in predloge za politično konferenco o Koreji. Besedilo vseli dokumentov premirja, ki jih čuvajo pripadniki ameriške vojaške policije, je pisano v treh jezikih. Električni kabli pod La Manchem. Anglija in Francija delata poskuse, kako bi povezali med seboj nacionalni električni sistem s štirimi podmorskimi kabli. V morje so položili prvi kabel, ki ga bosta uporabljali obe državi v času visoke potrošnje. Kabel ima 8,6 cm v premeru; en ineh kabla (2.48 cm) tehta pol kilograma. Po kablih bo tekla elektrika z napelosljo 300.000 voltov. Vsi štirje kabli, dolgi po 50 km pa bodo prenašali trofazni tok s 132 kilovati. 4.000 plinskih granat so našli v Nemčiji. Blizu Han-novra so pred kratkim našli 4.392 granat, napolnjenih s strupenimi plini. Granale, ki so bile zakopane globoko v zemlji, so del tajnega orožja bivše Wennnacht. Od-kopavanje je bilo zelo nevarno in se je več ljudi pri uničevanju granat zastrupilo kljub temu, da so bili opremljeni z najmodernejšimi aparati in oblekami. Granale so bile izdelane za težke lopove, kalibra_ 150 mm. V spodnji Saksonski je prav tako največje podzemno vojno skladišče nacistične Nemčije. Blizu nekega mesteca je zakopano okoli 2000 ton razstreliva. Ker je pri poskusu odkopavanja 1946. leta bilo ubilih 80 ljudi, se nihče več ne upa pričeti z odkopa-vanjern, kljub temu, da ameriška komanda ponuja za delo ogromne vsote denarja. Nov vojaški radio aparat. Ameriška armada je dobila nov, lahek in enostaven radiooddajnik in sprejemnik. Posebnost aparata je, da fco baterije popolnoma neobčutljive za mraz. Baterije imajo stalno temperaturo človeškega telesa. Gcl aparat se lahko drži v roki in prisloni k ušesu kot telefonska slušalka. Najhitrejši ..elektronski možgani". V nekem chika-škem znanstvenem laboratoriju so sestavili najhitrejše „elektronske možgane" na svetu. Ta čudežni stroj lahko \ eni sekundi dvaiisočkrai pomnoži število z 12.000 številkami! Matematične probleme, za katere bi rabila dva človeka 5 let dela z navadnimi računskimi stroji, da bi jih rešila, ta čudežni stroj reši v 20 do 30 minutah. llllllillSIIB o Sodnik priimek? Tožile« kel trditve - Zakaj želite izvedeli gospodov Se je, ko ni bilo nikogar v kuhinji,' kdo približal temu prostoru? Nikogar nisem videl. Shramba je torej ostala popolnomaj prazna? — — Popolnoma. — Kaj je potem sloril obtoženec? — — Stavil je se nekaj češenj v ko/.aree, jih zložil na taSO in odnesel v salon. Ali se mu je med prehodom kdo pri' bližal ? -- — Nihče, razen mene — \Ii niste opazili, da hi bil obto-Stresel prašek v eiuga izmed kozar« /(•muckov ? 8 topa! Ne, Ali nisem. — ni stresel medlem. hodniku? ker je držal taso /• obe praska po hodnik Nemogoča, Hia rokama Gospod Cooper ni ničesar stre »el v kozarčke lie tedaj, ko jih je nalival, hiti tedaj, ko jih jo nosil. — Povejte, gospod Smlth, ali niste videli nikogar, ki bi imel možnost, da bi se približal kozarčkom? — Nisem videl nikogar, toda... — — Z drugimi besedami — zakliče Rom hiy, ,|;nk C.ooper je bil edini, ki je imel "e samo najboljšo, temveč edini možnost, jUl /aslrupi pijačo. — Ne - reče smehljaje Bert. KdO naj bi imel se to nio/iio ,1 1 Jakričl Hommy. — Vi sami sto rekli, da ni bilo nikogar I — Hranilec je skočil pokonci. Toda še pre J«n ji' m.....d kaj veči, j'' Beri mirno nada Ijeval. — Jaz sam hi hit čislo lahko zastrupil pijačo. — Dvorana se je vznemirila. Samo trenutek hi mi bil zadostoval, da hi stopil v shrambo in stresel ar/.enik v kozarec. — V dvorani je Izbruhnil nepopisen hrup. Klice občinstva, časnikarjev, sodnikovo zvo nenje in splošni ropot je preglasilo Bonimv-jeVO \ prasanje: — Gospod Sinith. torej sle vi zastrupili liker v kozarcu? — Hranilec odločno zavpije: Gospod Smilh ni obložen! — Hrup v dvorani je narasel v orkan. Stražniki so s silo izpraznili dvorano Sodnik je pobite] v svojo soho. kjer si je do drugega jutra polagal mrzle obkladke na vroče čelo. Komaj je naslednjega dne Beri stopil prid sodnika, mu je rekel Boininv Marlin. — Tu ic zapisnik vašega včerajšnjega pričevanja. Prosim, da ga preeilate! Beri jo začel glasno Čitali: — Vprašanje: Ime in priimek? Odgovor: Beri Smiib. - - Dovolj reče Boininv Ali je tO vaš pravi priimek? — — Da — reče Bert, — vendar mu je poslalo nekako neprijetno lam okrog srca. — „Sinilh" je vaš resnični priimek? — — Ne! — — Vaš priimek? — Branilec je vstal: — Gospod Smith ni dolžan odgovoriti I — Včeraj je v svoji izjavi izreki so me prisilile, da se natančneje pozanimam za pričo. — Prosim, odgovorite na moje vprašanje. — Bert je videl, kako vsa dvorana strmi vanj in raka odgovora. Čeprav bi ga njegov priimek ne mogel uhraniti obtožbe, vendar je bil tako slaven in znan po vsej državi, da so vsi lahko takoj spoznali, da se je prejšnji d:i . MOiiorčeval iz tožilca. M ime je Bert King, Je rekel slavni detektiv. Dvorani se je izvil vzdih občudovanja Ln pritajen šepet. Branilec: Vas je gotovo slučaj CoOper zelo zanimal. Zalo ste torej nadzorovali gospoda Coopera. — King: — Da, zalo in pa zaradi naklonjenosti do družine Gardner. — Branilec: — Ali ste opazili, da bi bil obtoženec karkoli vsul v usodni kozarec? — King: — Ne. čisto določno vem, da ni sloril nič kaznivega. — Branilec: — Pazili ste ves čas? — King: —- Da! — Branilec: — Hvala vam! — Njegov obraz je žarel. i Zasliševanje je bilo za ta dan končano. Spet je bila vsa Gardner jeva družina z Bertom in gospodično Antoano zbrana v salonu. — Danes bi pričevanje gospoda Kinga gotovo rešilo .Tačka, — je rekla gos}X)dična, če hi porotniki ne bili tako prepričam, da je kriv. Ne, Marga, moram reči, da za Jacka ni veliko upanja. — - Hvala vam, gospod King — reče potrto gospod Gardner. Sodnik Klly, v ponedeljek prične vaš zagovor. Ali smem vprašali, na kaj ga boste oprli. — — Kaj mi svetujete? — vpraša sodnik — Nič takega ne vem, s čimer bi vam Lahko pomagala — odgovori gospodična in l>ovesi oči. Marga zakliče: Toda to kar sle rekli, je vendar jasen dokaz Jackove nedolžnosti. Morali vam bodo verjeli! — , | | Tedaj prekine pogovor močan ropot. 1'viei je padla iz rok čaša iz katere je pila limonado in se razbila. Kaj ii je? — je vprašala I.eda. Sila sem čakanja in brezdelja! — za-kliče Evica. Tega ne prenesem več! Prišla mi je sijajna ideja. ■— - Tudi jaz sem jo nekoč imela, — reče grenko beda. - Toda kmalu nato sem se že ločila od nekega ničvredneža. In vsi so me smatrali za padlo žensko. — Kakšno idejo imate, mala deklica? — vpraša Bert. Le norčujte se! Ničesar ne povem. Posle sami videli! Uresničila bom svoj načrt, le čakaj la! Samo nekaj vas prosim, go- JZa našo ženo in de om ii Akvarij v sobi Nega rok Recepti Poletje se poslavlja. Kmalu bodo nastopili pusti jesenski dnevi, za njimi pa pride zima, ki nas bo spet priklenila na stanovanja. Mnlogo prtirjetneje pa se bomo počutili doma, ako bomo imeli v sobi poleg cvetlic tudi večji ali manjši akvarij. Za to je primerna vsaka steklena posoda, ki je dovolj globoka in v katero gre vsaj nekaj litrov vode. Navadno vzamemo štirioglato stekleno posodo, kamor damo za prst na debelo dobre ilovke, nanjo za 2 cm šotne zemlje, nanjo plast mivke in naposled drobnejše-ga apnenega peska. Rastline, ki Za mlade mamice 1. Daj otroku dovolj zraka in sonca. Tudi pozimi ga pelji vsak dan za eno uro na zveži zrak. 2. Dojenček naj dobi hrano vedno ob določenem času. 3. Ne razvajaj otroka a slaščicami! 4. Kadar joka, ga nikar ne jemlji v naročje, če ni lačen, moker ali bolan, bo že nehal jokati. Ce ga boš nosila, si bo otrok to zapomnil m ne bo hotel brez tega prihodnjič utihniti. 5. Ne uspavaj dojenčka t zibanjem, položi ga v posteljico, bo že zaspal. 6. Skrbi, da bo dojenček vedno snažen. Vsak dan ga o-koplji. Kadar ga previjaš ga umij iz mlačno vodo in potresi z otroškom pudrom. 7. Ne suši nikdar plenic, ne da bi jih prej dobro izprala. če le moreš, jih posuši na soncu. 8. Ne dovoli nikomur, da bi bi otroka poljubljal, pa tudi sama ga ne poljubljal na o-braz. 9. Kadar kuhaš, položi dojenčka v njegovo posteljico v sobi. 10. Ce je otrok bolan, pa ne veš, kaj mu je, se posvetuj z zdravnikom. Nikar nru ne kuhaj čajev, ki ti jih kdo nasvetu je. Otrokov organizem je šibak in ne prenese brez škoda /suh mogočih poskusov. 11. Beri večkrat knjige o negi dojenčkov! Mnogo lahko pridobiš. 12. Pazi, da ne boš prezgodaj otroka učila sedeti in hoditi; otrok ima mehke kositi, lahko se mu skrivijo. 13. Ne dovoli, da bi otrok nosil v usta igrače, in trakove od obleke. 14. Ne pusti mu, da bi se plazil po tiieh, če pa hoče letati, pogrni na tla čisto rjuho. jih zasadimo v akvarij, najdemo dovolj po naših rekah in jezerih, vendar je najpriprav-nejša elodeja (Blodna cala-deusis), rogodist (ceratoph yllum), valesverija itd. Ko go rastline zasejanei, nalijemo v akvarij vodo, in stvar je opravljena. Vendar bi bil ta akvarij preveč mrtev, če ne bi bilo v njem raznih živalic Predvsem gojimo v akvariju razne eksotične ribe, zlate ribice, vodne polže, žabe in krkone. Da se pa živali lahko pravilno razvijajo, potrebujejo stalne temperature, to je okoli 20° C. Najprimernejši prostor za akvarij je pri oknu, kjer je najbolj svetlo, vendar je bolje, da sončni žarki ne padajo naravnost v akvarij. Če hočemo oskrbovati akvarij, moramo predvsem paziti, da najdemo pravo razmerje med živalmi in rastlinami, da nam ni treba umetno dovajati kisika. Manjšim akvarijem dajemo več rastlin in manj živali, da se lahko svobodno gibljeno v vodi. Vode ni treba menjati vsaki dan, temveč le tedaj, če je kalna. Dnevno pa s panceto odstranimo vse gnijoče dele rastlin in mrtve živali. Na notranji strani šip se pogosto nabero alge; te odstranimo z britvico, poševno pritrjeno na palčići, ali pa s polži, ki ližejo steklo in so jim alge v hrano. Ribice1 in druge živali se hranijo navadno z vodnimi bolhami in drugimi drobnimi živalicami, deli rastlin, potrebno pa je tudi, da jih včasiih nakrmimo s tu-bifeski ali pa jim damo že u-metno pripravljeno hrano, ki jo dobimo v trgovini s semeni. Dva kroja za zgodnjo jesen . .■'..!!. j/pjinlljij.,. nj|j||j M.iiuIlIlIlaiiJ'iLi1''!!!" spod Kiiv. Ukrenite, da bom poslednja za- slišana! — - Toda bolje bi bilo. da o svojem načrtu govorile prej z odraslimi! pripomni šaljivo Bert. Hvala za dober nasvel. spošlovani slari gospod, toda tokral hočem biti samostojna! Potrebne so mi le tri stvari: prvič nekaj časa, drugič, da sem poslednja zaslišana in tretjič nekaj tvojega odličnega parfema ..Odaliska", Marga. Kaj hočem do seči ? Jaz bom rešila Jacka. — Bo, kar bo! - je rekel zagovornik Kllv Kingn v ponedeljek zjutraj na sodišču. Cc se ne zgodi čudež, ho .lack gotovo obsojen. Kakšen proces! Nihče ne odpre ust: ne obtoženec, ne Anloana, ne družina. Nili tista smrklja, l'.vica mi ni hotela povedali, kaj ji roji po glavi. Kvica zahteva, naj jo kličem za pričo pri obrambi, a nili ne vem, kaj pravzaprav hoče. — V soboto je odšla od doma z. zelo skrivnostnim izrazom. Vrnila se je zelo po zno. Tudi pila je, — reče Beri Kako to veste T Ker sem jo pol juhil. — ? ? Imam svojo posebno metodo, raj se je tudi vrnila pozno ponoči marala ničesar izdati. — Parfem „Odaliska' gotovo ne bo rešil Jacka, za ni mm M'v. Prva priča, ki n , oi izpovedala v obtožencu je bila gospa lleiinina (iardner, Margina mali. Stopila je pred zbor z naravnost kraljevskim dostojanstvom. Z veliko spretnostjo je slari zagovornik dosegel, da je začela pripovedovati o veselju in sreči Obeh zakoncev, ko sta plesala v novoletni noči. Povedala je tudi, da je Mark Karr bil močno opit in ju je spremljal s leniniini pogledi. Pravila je tudi. da ji je .lack. kmalu [Kitein, ko sta se vrnila s poročnega potovanja povedal, da bo Marga dobila olročičk/.. Marga je sicer bolela skrivnost obdržali se zase, vendar je bil .lack presrečen, da bi bil mqgel molčali. Vče- Ni mi prilog V dvorani je bila naravnost svečana lišiua. Celo na Bomnivjcvcm obrazu se je pokazalo trenutno ganolje. Ko je gospa odhajala na svoje mesto, so ji poslušalci ploskali. Tudi gospod Gardner je Izpovedal, da je .lack človek velike srčne dobrote, ki ne bi skrivil lasu. Vsa Gardnerjeva družina bi položila zanj roko v ogenj. Končno je prišla na vrsto tudi Marga, žena, ki jo je mož skušal umoriti. Toda Marga je Z VSO zgovornostjo ljubeče /ene branila svojega moža. Čeprav ni mogla Izpovedati nič določenega njemu v prid. je vendar podala dovršeno sliko globoke, popolne zvestobe Ves čas je mož ni pogledal. Ko je končala, je branilec opazil, da mu Evica daje zelo določena znamenja. Oklevaje je poklica! tudi njo. Čeprav hi bila l'.vica morala pričali v prid obtožencu, je kmalu pozabila na tO dol/nosi. ('.inidelj je govorila, tembolj je uhajala na nasprotno stran. Svojega svaka je orisala kol človeka, ki je bil malo prida. Povedala je, da je z Marno grdo ravnal, je kradel dragocenosti, in bil kriv, da s«' je Margino življenje izprciuinjalo v pekel Proden }c vse povedala, so se slišali lz dvorane posamezni žvižgi. Branilec se je potil in ji skušal preprečiti nadaljnje izjave, Sodnik l.vs jo je prekinil: Gospodična, niste morda pozabili, da vas je hranilec poklical /a pričo.' — Nisem! — je rekla Kvica odločno Tod! vse le komedije sem le naveličana. Prepričana sem, da je .lack kriv. To mi je rekel ludi gospod Kili Kelt. Kdo? so istočasno zaklicali sodnik, tožilec in branilec. Tudi dvorana je plani'a mi Sloge, /delo se je, da je nastal sodni dan. Sodnik je divje zvonil Gospodična, reče sodnik — ali sem prav slišal? Govorili ste z Killoin Kel toni? — Da. gospod odgovori l'.vica z naj- nedol/nejšim obrazkom, Bila sva popolnoma istega mnenja. Povejte mi, kaj se je ločno zgodilo! — No, torej Bili mi je rekel, da je Vsaka gospodinja si mora vzeti čas za nego rok. Paziti mora, da si jih pri delu preveč ne zamaže. Kadar lupi krompir ali jabolka, čisti štedilnik aH jedilni pribor, pleve in koplje na vrtu, naj dene na roke rokavice. Sprva jo bodo rokavice nekoliko ovirale, toda kmalu se jih bo privadila. Vročih loncev in pekač nei sme nikdar prijemati z golo roko. Če si pri delu zmočimo roke, n. pr. pri rxwnivanju, jim moramo takoj umiti in dobro posušiti. Z zamazanimi in mokrimi rokami ne smemo hoditi okrog. Po kosilu in po večerji, ko je vse pomito, naj ivsaka gospodinja za 10 minut sede, da si očisti nohte in namaže roke z mastno kremo. Voda, v kateri se bomo umivale, mora biti mehka, to se pravi, da ne sme vsebovati preveč apnenca. V vrč vode denemo zvečer malo žličko jedilne sode; ali boraksa. Voda naj čez noč stoji, zjutraj pa jo izlijemo tako, da bo usedlina ostala na dnu. Dobro je tudi, če v vsako polovico litra vode zlijemo (žlico glicerina, žene z občutljivo kožo, naj si nikoli ne umivajo rok tik pred odhodom Jej počasi Premnoge bolezni izvirajo lz tega, ker prehitro jemo in preslabo žvečimo. Pogostokrat se zdravniki po tedne in tedne trudijo, da bi ugotovili, kaj povzroča bolniku bolečine v želodcu. Rentgenska priskava šele dožene, da požira bolnik prevelike kose, ki jih potlej želodec težko probavlja. Če na hitro zmečete jed vase vam prvič nič ne zaleže, drugič pa ogroža vaše splošno zdravstveno stanje. Zlasti ženske, kl jih poklic sili, da mnogo hodijo bi morale še posebno Skrbno paziti, kako jedo. če grižljaj mesa dobro prežvečimo, ga tako pomešamo s slino, ki je tolikšne važnosti, da želodec laže predela zaužito hrano. Iz dobro premlete hrane* žedodec ln črevesje vsrkata lahko vse redilne in hranO>.o snovi. Hrana nam tako tudi mnogo 'več zaleže. Povešen, povečan in razširjen želodec so navadno posledica slabega žvečenja. Kakor hitro se bolnik navadi pravilno žvečiti in počasi jesta, se stanje izboljša in želodec dobi spet svojo normalno obliko, če čutite po obedu aH po večerji bolečine v želodcu, sku šajte drugI dan počasneje jesti in dobro prežvečiti vsak grižljaj. V večini primerov je le naša maloamarnost kriva teumi! z doma. (To velja zlasti za mrzle in vlažne dneve jeseni in pozimi.) Roke naj si otarejo z mehko brisačo, jih namažejo z glicerinom in spet zbrišejo. Glicerin namreč zbira vlago in je zato priporočljiv kot sušilno sredstvo. Da bo koža voljna, jo natrimo z mastno kremo vsaj enkrat na dan. Preden gremo počivat ne smemo pozabiti na to. če hočemo dobiti bele roke, si jih po delu večkrat nama-žimo z Umonovim, kumarčnim ali paradižnikovim sokom. Roke pri gospodinjskem delu največ trpijo, zato jih moramo tembolj skrbno negovati. Lepe, mehkei roke so lahko ponos vsake gospodinje. Praktični nasveti Prerezana čebula ostane več dni sveža in uporabna, če prerezano ploskev namažemo z maslom. Jajčne jedi in omlete so rahlejše, če testu dodamo nastrganega krompirja. Meso pravkar zaklane živali je največkrat trdo, če ga nakapamo s citronovim sokom in oljem 10 minut preden ga denemo v pečico, bo pečenka mehka in sočna. Posoda se pri mešanju ne bo premikala po mizi, ako jo postavimo na prt, ki ga večkrat preganemo. Kakao se ne sprime v kepe, če ga pomešamo s sladkorno sipo preden ga vsujemo v mleko. Od cigaret rumeni prsti kazijo roko. Očistimo jih najhitreje z razredčenim kisom in plovcem. Robidnice so izvrstne zoper malokrvnost. Vsebujejo mnogo železa in fosforja. Zelena paprika za nadevanje Depe, srednje velike paprike operi, odreži zgoraj in izprazni seme. Dobro nasoljene in pokrit si pusti čez noč. Nato zloži drugo v drugo, naloži v steklenico s širokim vratom, zalij s tekočino, ki se je nacedila, in kolikor jo je premalo, s prekuhano, slano, ohlajeno vodo. Tekočina jih mora pokrivati. Preden jih rabiš za nadevanje, jih položi za nekaj ur v vodo in jo večkrat premenjaj. Paradižnikova mezga. Zrel, očiščen paradižnik operi, prerezi vsakega in stresi v večji čebriček. Vmes lahko potreseš nekoliko soli. Tako naj ostane 2 do 3 dni. Medtem ga večkrat premešaj. Ko je zmehčan, da poberi v vrečo, obesi nad podstavljeno skledo in pusti, da se odteče. Nato ga pretlači, dodaj toliko soli, da bo moč-stresi v vrečo (ki naj bo v skledi) ter obesi kakor prvič, da se docela odcedi, kar traja včasih tudi 2 dni. Odcejenega natlači v steklenice in pazi, da ne bo vmes praznin. Zavezanega hrani na suhem, hladnem pi'ostoru. Uporabljaj kakor tovarniško mezgo. Če hočeš bolj osušeno mezgo, raz-ravnaj odcejeni paradižnik po veliki skledi in postavi na sonce, da voda izhlapi. Vmes ga pregneti. Gosto, a še sočno mezgo natlači v steklenice. Paradižnikov sok s salieilom. Pretlači dobro dozorele in mehko v sopari kuhane in od-cejene paradižnike skozi sito. Stehtaj sok in zmešaj za vsak kilogi-am soka 1 g salioilnega praška, torej na 10 kg soka 1 dkg praška. Napolni s sokom steklenice, zavezi s pergamentom in shrani, še bolje je, če zamašiš z novimi prekuhanim! zamaški kakor malinovec. Ta sok rabiš za o-mako in sploh tako kakor sveže paradižnike. Higiena zob v zgodovini Negi zob ljudje vse do S. stoletja niso posveCaii »kora J nobene pozornosti, ščetke za zobe so poznali že v starem veku. To pa je bilo vse. Ljudje so bili prepričani, da je ščet-kanje zob po jedi dovolj, da so zobje zdravi. Današnjo zobno ščetko so iznašli šele pred približno 200 leti. Za ljudstvo je bila njena uporaba nekaj časa prava senzacija. Tako je nemška kronika zabeležila, da je bogat grof po kosilu javno umival zobe pred svojo »lužLnčadjo ln celo vaščanom je dovolil, da prisor stvujejo svečanemu trenutku. Še v začetku 1<9. stoletja si je velika gospoda javno čistila svoje ajotoe. Primttvna plemena v Arr'kt, Avtraliji in na otokih, zobe že od nekdaj negujejo. Znano je, da so zobje vseh afriških črncev beli kot sneg. To pa zaradi j|azfl|jijve vsakdanje nege. Ne poznajo sicer zobnih ščetk, ampak s hrapavim koščom lesa drgnejo zobe, dokler niso povsem bedi. Tudi Indijanci skrnijo za higieno zob. Njihova vera določa, da zjutraj pred umivanjem zob ne smejo ničesar zaužiti. Zobe čistijo z vejicami nekega drevesa ali pa jih drgnejo s pepelom. popolnoma jasno, da je .lack kriv. In če hi mu obljubila... v no... če bi mu obljubila . . . no, nekaj..... bi on poskrbel, da bi .lack prejel, kar je zaslužil. Rekel je, da DO govoril z ostalimi porotniki. Ker je zavarovalni agent, jih bo že znal s svojo zgovornostjo prepričati. Rekel je, da sem dekle njegovih sanj in da hi zame zlezel celo na Himalajo. — Ali naj vam verjamemo, gospodična, da sle sinoči govorili z. gospodom Keltom ' — Da, gospod. Tudi V SODOtO. Ali je kaj slabega pri tem? Ce bi bila vedela, seveda ne bi lega storila? je rekla nedolžno l'.vica. Dobila sva se v soboto Bili mi je rekel, naj greva v kak skrit količek, ker bi morda ne bilo dobro, da bi naju kdo videl Tako sva storila ludi V nedeljo .la/ sem mu rekla, da je .lack kriv in on je pritrdil . . . • Porotnik Bili Ketl naj stopi k mizi! zagrmi sodnik Debeli gospod Keti se Je samo dvignil, B se lakoj spet zrušil na stol. Sele, ko so mu pomagali, je trepetaje stopil pred sodnika. — Ali je res, da ste vse večere preživeli v družbi le gospodične? Ali je res. da sle ji obljubili, da boste vplivali na ostale porotnike? — .laz, jaz je za jecljal _ nesrečnež .. . — nisem mi . . . mislil nič hudega, go . . . gospod sodnik. Pri... prisegam, da vedo rsi, da je listi pas... pasji sin res kriv... — — Primile lega moža' ukaže sodnik. Kol kup nesreče je porotnik BiH Ketl Odtaval med dvema stražnikoma iz sobe. V pojasnilo moramo povedali, da je porotnikom v času procesa najstrožje zabranjeno s komurkoli ra/praljati o obravnavi o obtožencu, o njegovi krivdi ali nedol / nosi i ZatO je Bili Ketl zagrešil kaznivo dejanje in je kol porotnik izpadel. Obravnava se prekine za pel minul odloči SOdnik. Kaj takega se lahko zgodi, če se otroci mešajo v zadeve odraslih reče Beri. Evica, spravila si me v strašno zadrego ji reče branilec. Vsi bodo mislili, da sem le ja/ nauči!, kako zapleti ubogega Kelta Bominv je postal ves rdeč je rekla zadovoljno Evica. Na vsak način ti je uspelo, da bo .lack še nekaj časa živel! je rekla I.eda. Nekaj minul za leni je sodnik l.vs i/ja vil, da je prOCeS prelo/en na jesen. Po proiTsii. Tuji novinarji so zapustili Brovvn. Vendar so meščani še kar naprej govorili o procesu, opravljali, ra/našali lanlaslične no vice in jih napihovali do oneinoglosli. Vi veliko noe je Marga nenadoma ob neinogla Evica Je zaslišala i/, njene sobe e 11 * I e 11 ropot ter Margin histeričen smeli, pomešan /. groznimi kriki Dobila j<> Je z.vi- jajočo na 111 - h V obraz je bila zdaj zarede rdeča, zdaj spel mrtvaško siva Zdravnik j«' pritekel in odredil prenos v bolnico. Vsi so čakali v predsobi, ker jim ni dovolil k Margini postelji GLAS G0KKNJSKE