Rado Grum: Gospodarski razmah sekcije Deklaracijska doba iz leta 1926. je igrala v naši organizaciji važno vlogo, ne samo v stanovsko idejnem pravcu, marvcč tudi v gospodarskem pogledu, ker je bilo tre'ba nastalim stanovskim idejam in smernicam, ki si jih je ustvarilo in začrtalo naše učiteljstvo, dati tudi zdravo gospodarsko podlago. Učiteljstvo se je nainreč v te.j dobi dobro zavedalo svojega položaja in stoji kot tako še danes neomajno na stališču, da je realizacija vsake stanovske ideje brez piravih gospodarskih temeljev skoro nemogoča ali pa je znatno otežkočena. In zavedajoč se velikega pomena gospodarske okrepitve ter osamosvojitve svoje stanovske organizacije, je začela sekcija v tem duhu tudi svoje stanovsko delo. Pred letom 1926. je bila sekcija v pogledu svojega gospodarskega in administrativnega poslovanja dokaj skromna in je bila v znatni meri deležna podpor Učkel.jske tiskarne. Ta je organizacijo finansirala, ji dajala na razpolago dva brezplačna poslovna prostora, ves invenitar ter je plačevala sekcijskega blagajnika in dve pisarniški moči. Na ta način je bila organizacija v pogledu stroškov znatno razbremenjena. Inventairja pa ni imela takrat nobenega. Ko pa je leta 1926. prevzela sekcijo nova uprava, si je stavila za svojo prvo nalogo, urediti gospodarske prilike organizacije, jo gospodarsko osamosvojiti in ji na ta način ustvariti zdravo ter trdno podlago za bodoče delo in za bodoči njon razvoj. Uspehi tcga smotreno začrtanega dcla so se kmalu pokazali tako pri sekciji kakor tudi v sreskih društvih in z njimi vred v članstvu samem. Medsebojno administrativno delo z društvi je sekcija reorganizirala in je postavila s tem svoje gospodarsko delo na realna tla. Vsled tega se je takoj prvo poslovno leto promet sekcije znatno dvignil in je znašal v letu 1926./27. že din 1,831.916"—, dočim je znašal promet v 1. 1925. komaj din 437.035'—¦. V naslednjih letih se je promet sukal v sledečih številkah: Leta 1927./28. din 2,140.458'39, 1928./29. din 3,098.121"97, 1. 1929./30. din 3,873.371'26, 1. 1930./31. din 4,058.543'61, 1. 1931./32. din 3,816.243'04, 1. 1932./33. din 3,570.746'64, leta 1933./34. din 3,566.182'37, leta 1934./35. din 3,800.09r06, 1. 1935./36. din 3,360.230'86, leta 1936./37. din 3,463.081'33, leta 1937./38. din 4,052.345'12, in je v letošnjem letu narasel celo na din 4,196.645'49. Porast tega prometa je neposireden logičen odraz povečanega dela organizacije. V 12 letnem razdobju so sc vsled potreb, ki so nastajale v organizaciji, formirali pri sekciji razni stanovski odseki v svrho podrobnega in specialnega dela, dalje je bilo treba skrbeti za primerne ter zadostne poslovne prostore in jih opremiti in poleg tega namcstiti tudi tri pisarniške moči za opravljanjc tekočih pisarniških poslov, ki jih pri sekciji sodelujoči tovariši ne zmorejo. Pri tej priliki naj omenim, da je nakupila sekcija v teku tega časa inventarja za din 53.289'—. kateri opremlja 8 poslovnih prostorov in je izvršila ta nakup polagoma brez proračuirnskih postavk, zgolj iz samih prihrankov. Iz tega je razvidno, da je postopala sekcija v tem času svojega gospodarstva z dohodki in stroški skrajno gospodarstveno in ni kljub vedno naraščajočim zahtevam članstva in kljub ogromnemu razmaku organizacije, s katerimi je bilo združeno delo in z njim vred izvirajoči stroški, zvišala članarine. Ta je znašala prvotno mesečno din 12'—-, ki pa je bila pozneje zvišana na din 14'—-, in sicer zaradi prispevka pevskemu zboru in podpornemu fondu. Tega poviška pa ne moremo smatrati kot povišanje dajatev sekciji, ker so ti prispevki namenjeni posebnim fondom in s posebnim namenom. Na ta način lahko trdimo, da je članarina še danes ista, kakršna je bila pred 12 leti, kljub temu, da izvršuje organizacija mnogo ogromnejše in odgovornejše delo v prid svojemu stanu, narodu in državi. pri sreskih društvih. Tudi v »Učit. tovarišu« so se le poredkoma oglašale. Po osvobojenju je dosegla borba učiteljstva za svoje gmotne pravice velik uspch. Učitelj je postal državni uradnik, z ureditvijo plač je bila priznana učiteljicam enakopravnost z moškimi tovariši. S tem jc odpadel najvažnejši vzrok, ki je zbral učiteljice v lastno društvo. Umestna je ugotovitev, da so se učiteljice, ki so sodelovale v Društvu učiteljic, vedno bolj uveljavljale tudi v 6rganizaciji in s svojim delom pripravljale pot poznejšim generacijam. V svobodni državi so učiteljice še bolj živo čutile potrebo vršiti čim uspešnejše svojo nalogo ter vsestransko koristiti svojemu narodu. Potreba po večji izobrazbi kmetske mladine, po tesnejši zvezi šole z domom je po klicala v življenje kmetsko gospodinjske nadaljevalne šole. Učiteljice so dobile v teh šolah novo torišče dela za napredek kmetske mladine. Pri sekciji se je ustanovil odsek za to šolstvo. Medtem, ko se je to šolstvo v mariborski oblasti lepo razvijalo, je delo v ljubljanski oblasti počasi napredovalo. Za izobrazbo učiteljic so se prirejali gospodinjski tečaji, po sreskih društvih so se v to svrho prirejala strokovna predavanja in uspeh ni izostal. V 1. 1929./1930. je bilo v dravski banovini že 48 gospodinjskih šol. Vodile so jih učiteljice, ki so se z ljubeznijo in požrtvovanjem oprijele tega dela. Kot priloga »Učit. tovariša« je začela izhajati »Prosveta« kot glasilo za organiziranje prosvetnega dela učiteljstva in šole med narodom. V »Prosveti« so sodelovale tudi učiteljice. Pri duhovni graditvi organizacije na stanovski podlagi so sodelovale tudi učiteljice, zajela jih jc deklaracija in usmerila njih dclo v organizaciji. V 1. 1926. so imele učiteljice svojo zastopnico v upravnem odboru sckcije, tov. Godec Marijo. Časi, ko so tovariši učitelji nosili skoro vso težo organizačnega dela, so izginjali, nasprotstva so se izravnavala, z razumevanjem sta stala učitelj in učitcljica povsod in v vsem eden poleg drugega, mnoga vprašanja so se ob skupnem sodelovanju vsch povoljno reševala, prisrčnost in tovarištvo je prineslo v organizacijo novo življenje. Za izpopolnitev učiteljeve samoizobrazbe so se prirejali samoizobraževalni tečaji, ki so se jih učiteljicc pridno udeleževale. Po deželi so se ustanavljali krožki za učiteljice in dekliški krožki za odrasla dekleta, ki so jih vodile učiteljice. Vsestransko je bilo delo učiteljice izven šole, a vse to delo je bilo širši javnosti neznano, kajti učiteljica v javnosti ni nastopala, dobro je poznala vzroke svoje neaktivnosti, vedela je, da je bila njena vzgoja ozkosrčna, nepripravljena za življenje je stopila v življenje, zavedala se je svoje politične brezpravnosti, organizacija kot taka pa je tudi ni znala pritegniti k sodelovanju. Tov. Godec M. piše 1. 1927.: Porazno je za nas razmerje med delegati na pokrajinski s-kupščini. Organiziranih je 2700 članov, med temi je preko 1800 učiteljic. Na skupščini je bilo od 110 delegatov 10 učiteljic, ki so zastopale 1800 članic. Zares porazno! Splošna gospodarska kriza je glo boko posegla tudi v učiteljski stan ter oškodovala zlasti učiteljice za mnoge pridobljene pravice prejšnjih let. Zmanjšanje prejemkov, odprava drag. doklad poročenim učiteljicam, odvzetje stanarine in kuriva, uredba o celibatu, zapostavitve pri imenovanjih in napredovanjih itd., to so bila pereča vprašanja, ki so zadevala učiteljico ne le kot učiteljico ženo, tem bolj kot mater, gospodinjo. Ta vpra- šanja so zahtevala vso aktivnost, vsestransko sodelovanje in enotnost dela vscga članstva v dosego izgubljcnih pravic. Ta tcžak polož.ij jc primoral učitcljico, da je nastopila v javnosti za dosego svojih pravic. Zainteresirati tovarišice za dclo v organizaciji, zbuditi stanovsko zavest, jih pritegniti k intenzivnejšemu sodelovanju jc bil namen odscka učiteljic, ki se je ustanovil pri sekciji po sklepu banovinskc skupščine 1. 1936. Zanimanje tovarišic se je dvignilo, saj so občutile samc, da je treba večkrat krepko zagovarjati in braniti svoje pravice ter dvigniti glas za zboljšanje svojega položaja v materialnem, moralnem in pravnem oziru. Vsem je ta doba blizu, živimo in delamo v njej. Zato ne bom podrobneje opisovala ulogc, ki jo sedaj vrši slovenska učiteljica v učiteljski organizaciji. Poročilo o delu je podano v tajniškem poročilu za letošnjo banovinsko skupščino. Ako omcnim še, da ima učiteljica svoje zastopnice v upravnem in nadzorncm odboru sekcije, da zavzema že več let I. podpredsedniško mesto, da je število delegatinj na naših skupščinah od leta do leta večje, da sodclujejo učiteljice v vseh odsekih sekcije, v odbo-rih sreskih učit. društev kakor tudi v odborih naših gospodarskih in socialnih ustanov, da se udejstvujejo v lepem številu pri Učiteljskem pevskem zboru, Učiteljskem pokretu in šolskem radiu, da ima naš tisk: »Popotnik«, »Učiteljski tovariš«, »Naš rod« stalen krog sotrudnic, sem skušala podati v obrisih delo slov. učiteljice v učiteljski organizaciji. Poseben članek bi bilo potrebno napisati o delu slov. učiteljice, zlasti one na deželi, ki ga vrši izven organizacije na vseh mogočih področjih, kjer vidi in spozna potrebo dela in sodelovanja. . Enotnost gledanja organiziranega učiteljstva je poživila delo v organizaciji in pritegnila k sodclovanju večino slov. učiteljic. V tem delu in s tem delom bomo pridobivali vedno večje vrednote, ki bodo koristile stanu, šoli, narodu in domovini. Rado Grum, blagajnik JUU — sekcije Ljubljana.