CREINA PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj Mirka Vadnova 0 ALPETOUR telefon: (054) 23-857 telex: 34656 YU KORCE AGROS Da boste dosegli večji in boljši pridelek, uporabljajte izdelke iz proizvodnega programa CREINA KRANJ - trosilec umetnega gnojila (250, 400, 2000, 3000 in 5000 litrov) za individualne kmetovalce in družbeni sektor z dodatno opremo (deponator za dognojevanje pod zemljo, naprava za večvrstno trošenje), - cisterne za gnojnico od 1000, 1700, 2200, 2700, 3000, 5000 in 10,000 litrov z vakuum in mono črpalkami, - mešalci za gnojnico (3,5 in 4,5 m) na traktorski in elektro pogon. Za ostale informacije se obrnite na naš naslovi Cisterne za pres/oz gnojnice in ostalih tekočin Dognojevanje koruze z umetnim gnojilom s pomočjo trosilca in naprave za vrstno trošenje Vaša pi&ma 2 Dogodki 4 Jugoslavija in svet - Jugoslovan« ko-a Ihanski odnosi 6 Na 46 km slovenskega morja je vedno živahno 5 Oblikovanje po slovensko 11 Izbor iz slovenskega tiska 12 Rašica - prva slovenska požgana vas 14 Bpštanj prt Grosupljem 16 Vezenine spel dobivajo ceno 22 Intervju - Zdenko Kalin, mojster portretov 24 Po Sloveniji 26 Slovenija v mojem objektivu 30 Zakladi slovenskih muzejev - Jakopičev vrt 32 Naši po svetu 36 Vaše zgodbe — Naša mama 44 Umetniška beseda iz knjige spominov Franceta Kurinčiča 46 Za mlade po srcu 50 Skozi ameriško džunglo 52 Materinščina, Nove knjige 57 51 ilka na nasluvnr sl ranit S poti na Triglav Foto: Ančka Tomšič Revija za Slovence po svefu Magazine for Slovcnes abroud Revista para los Eslovenos por el nmndo Izdaja Slovenska ¡j«eljen«k;i malica Ljubljana, telefon 061 5O-fi-ii7 Vsitov 61000 Ljubljana Cankarjevi I N.p.p. 169 Slovenija, Jujto&lzvijn 'Telefon uredništva I16 1:24-]02 Telefon uprave 06ir2i-2.44 Glavni rrr Odgovorni urednik Jože Prešeren Urednica Vijrlc Tehnični urednik Bruno Fe her Uredniški odbor ■limvz Kajzer, Marko Kern, Marto Piieiičriik. J ore Prešeren, ! na Slokan. Mila Šenk, Juynfa Vigjele. Matjaž Vizjak, Jane/ Zrnec Izdajateljski .ivei Mitja Vdinjak (predsednik J, dr. Vladimir Klemenčič, Anna Krasna, Mira Mihelič, Ernest Petrin, Milan Pogačnik. Drafiri Sel iger. Lenari Šetinc, Cini Ster, Ciril Zlobce Pre Vdjain Alberto Cirejutrie (Španiji na j, Milene Milojcvič-Shcpparti (angleščina} Revija izhaja vsak mesec, M. in v knjigi »Vojakovi spomini«, založba Lipa Koper. Strinjam sc posebno z njegovim mnenjem in globokim prepričanjem, da je »vaše delo izvrstno in hvale vredno«. Skoda je izgubljenih let, posebno od 1945 do 1952, ko izseljenci nismo vedeli, kam in na koga naj se obrnemo, Tudi številni izseljenci smo se med zadnjo vojno borili v zavezniških vojskah, v domovini pa tega natega dda pogosto niso znali pravilno ocenjevati. Stojan Cirk, Villen en ve La Gareniie, Francija Pozdravi iz Gane Precej časa je že minilo, odkar sem sc vam nazadnje oglasila. Kljub temu pa vedno mislim na Slovenijo, posebno rta Ljubljano, kjer sem preživela tri lepa leta. Tudi moja slovenščina morda ni več najboljša, saj tu govorim Samo angleško. V septembru letos bo že dVfliifl/Sf Jef, odkar sem zapustila Slu venijo in prišla v Ghano Tukaj živim z možem in tremi otroki, dvema hčerkama in sinom. Dekleti sta stari deset letin pol in osem in pol, fant pa štiri leta. Dekleti hodita v šob in sc dobro učita, fant pa hodi v vrtec. Jaz še vedno delam kot učiteljica. Zelo se vam zahvaljujem za redno pošiljanje Rodne grude. Zelo rada jo imam in jo redno vso preberem z velikim veseljem. V reviji sem prebrala, da se je precej spremenil sestav delavcev na Slovenski izseljenski matici, nekaj pa je vendar tudi še starih, ki sem jih jaz poznala. Vesela sem, da tudi J na Slokan se vedno kaj napiše, zelo rada preberem vse njeno. Lepo pozdravljam vse stare in nove sodelavce SIM in Rodne grude in vam želim veliko uspehov pri delu in v življenju. Marta Saekite}1 (Kuhar), Accra, Ghana, Zah. Afrika Glas iz Arizone Minulo zimo in pomlad sem imela ve-hko obiskovalcev z vseh strani in tako je čas mineval hitreje. Živim v mestu Mesa v Arizoni, kjer je vse leto milo podnebje- Najprej sta prišli prijateljici G izda Miller iz Govande, N. Y. in Pepca Jančič iz Kanade. Potem naju je obiskal mož moje nečakinje Boris Mlinar iz Ljubljane, za njim pa je prišel moj sin Janez z ženo Joyce in hčerko Olivio. Z njim je bila tudi mati njegove žene gospa Wether iz Buffala. Lepe pozdrave vsem, ki pomagajo, da je Rodna gruda tako lepa. Angela Bischof, Mesa. Arizona, ZDA Gore, morja .., Oprostite, če sem malo zamudila s plačilom naročnine. Včasih me čas prehiti v današnji hitrosti življenja. Toda vedno se tako razveselim red je Rodna gruda, posebno še barvnih slik krajev, ki jih poznam iz mladosti. Jaz mislim, da ni tako visoke gore in ne tako Širokega in globokega morja, da bi prekinili zvezo z domovino, kjer smo se rodili Maria Adam. New Y«rkf N.V., ZDA Muljava z okolico Rodno grudo zelo radi beremo vsak mesec, Čč vam je mogoče, prosim, napišite kaj več o Muljavi in okolici, od koder je prišel moj stari oče. Tudi moja žena bi rada kaj več vedela o njeni vasi Zn vrtače pri Višnji gori. John Kutnar, Eudid, Ohio, ZDA Tridesetletna povezava Ob misli na Slovensko izseljensko matico v Ljubljani nam nehote uhaja misel na dejstvo, da smo bili tudi ameriški Slovenci zaslužni za ustanovitev te pomembne organizacije, potrebne za povezavo etničnega delovanja. Ko so nas teta 1950 obiskali v Ameriki pisatelj Anton Seliškar, zaslužna zdravnica dr. Franca in kulturni delavec Drago Šega, smo se sesfatf na farmi Slovenske narodne podporne je-dnote na Hcath Rd.r blizu Clevelanda. Dragu Šegu smo potožili, da se ameriški Slovenci počutimo nekako prelomljene s staro domovino v kulturnem pogledu in da za mlajše potomce Slovenskih izseljencev potrebujemo razno gradivo, pesmi, note in drugo. Prosvetni delegat Drago Šega nam je obljubil pomoč. Priporočili Smo rtlli, rta j v Ljubljani ustanovijo nekakšen center, iz katerega je pozneje zrasla Slovenska izseljenska matica. Iz Clevelanda je slovenska delegacija odšla v Chicago, kjer je glavni stan SNPJ. Tudi čikaški Slovenci so delega- ciji priporočali ustanovitev stalne zveze z domovino. Pozneje so v Grand Haven obiskali še dom Eibina Kristana, kjer so sc prav tako pogovarjali o potrebi in načinu pomoči ameriškim Slovencem na prosvetnem področju. Delegacija je želje ameriških Slovencev prenesla v domovino, kjer je bila kmalu za tem ustanovljena Slovenska izseljenska matica. Slovenska izseljenska matica ima za sehoj veliko zaslug pri povezavi patriotskih organizacij na rojstno domovino. Stiki med lemi organizacijami so bili žc močno razrahljani, ali pa jih sploh ni bilo. Stekla je kulturna izmenjava - vrsfa ameriških slovenskih ansamblov je gostovala v Sloveniji, Ameriške Slovence pa je lani med drugim obiskal znameniti orkester Slovenske fj/harmonj/e pod vodstvom Uroša Lajovica, kar je bil vsekakor vrhunec tega sodelovanja. Za vse io delovanje Slovenski izseljenski matici iskreno čestitamo! LouU Kaferle. (’lev el and, Ohio, ZDA Slovenska delegacija na domu Etbina Kristana v Grand 1 laven, Mich. Z leve: Milan Medvešek, Tone Seliškar, Drago Sega, dr, branja Bojc in Etbin Kristan (fotografija je tast Erances Kris tan) dogodki Muzej taborskega gibanja V Ljutomeru so v nedeljo, 7. junija, slovesno odprli muzej slovenskega taborskega gibanja. Muzej bo nosil ime Edvarda Kardelja. Kot je znano, j c bil 9. avgusLa 1-868 V Ljutomeru prvi tabor, ki je - tako kot vsi naslednji - veliko prispeval h krepitvi nacionalne in napredne socialne zavesti Slovencev. Slovesnosti ob otvoritvi muzeja se je udeležilo okrog 3.000 ljudi iz Ljutomera in vsega Pomurja. Slavnostni govornik je bil predsednik zbora republik in pokrajin v zvezni skupščini Zoran Polič, Janez Zemljarič v Londonu V prvih dneh junija sc jc na uradnem obisku v Veliki Britaniji mudil predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič s sodelavci. Slovenska delegacija sc jc pogovarjala o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Veliko Britanijo in v tem okviru še posebej o slovensko-britanskem sodelovanju. Predsednica republiškega komiteja za izobraževanje Majda Poljanšek se je ob tej priložnosti pogovarjala tudi o možnosti razširitve sodelovanja ne tem področju. Slovenska delegacija si jc v Veliki Britaniji ugledala tudi nekatera podjetja, ki sodelujejo z delovnimi organizacijami iz Slovenije, Socialna politika in varnost V zvezi s pripravami na tretjo konferenco slovenskih sindikatov, ki bo v novembru letos, so bili pred nedavnim objavljeni podatki, da so se v Sloveniji v zadnje in času bistveno zmanjšale razlike med posameznimi sloji prebivalstva, Celotno prebivalstvo je zdravstveno zavarovano, vsi delavci so starostno in invalidsko zavarovani, uvedeno pa je bilo tudi starostno zavaro- vanje kmetov. V vrtce je vključena približno tretjina vseh otrok, vsi otroci obiskujejo osemletno osnovno Solo, odprta pa so jim vsa vrata nadaljnjega izobraževanja, 80 odstotkov delavcev prejema med delom toplo malico, polovica delavcev odhaja na dopust izven kraja stalnega prebivališča. V nočni izmeni dela 11 odstotkov delavcev, uveljavljena pa je bila široka solidarnost za primer hujših elementarnih nesreč. Metod Rotar v ZDA in Kanadi Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotarje bil pred nekaj tedni na uradnem obisku v Kanadi in Združenih državah Amerike- Ro vrnitvi v domovino je za tisk izjavit, da so bili ameriški in kanadski sobesedniki pripravljeni na razgovore. Kanada želi navezati z Jugoslavijo dolgoročne stike, ne le na področju trgovine, temveč tudi na področju industrijske kooperacije in skupnih naložb. V ZDA seje naša delegacija večkrat sestala z ministrom za trgovino. V vseh razgovorih je prišlo do izraza zanimanje za nadaljevanje razvoja odnosov z našo državo, kar da j c ena od stalnic ameriške politike. Jubilej jedrskega reaktorja Minilo je petnajst let, odkar je v jedrskem reaktorju Triga inštituta Jožefa Stefana v Podgorici pri Ljubljani stekla jedrska verižna reakcija, S tem Ob 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so slovesno podelili tudi srebrna priznanja Osvobodilne fronte, ki jih podeljuje mesto Ljubljana, Med drugimi je priznanje preje! tudi Mitja Vožnjah, predsednik izdajateljskega s veta publikacij Slovenske izseljenske matice, aktiven delavec pri društvu slovenskih piša te!je v in na drugih področjih jubileje in mineva, tu Ji poldrugo desetletje aktivnih prizadevanj, da tudi v Sloveniji osvojimo najmodernejšo ■»atomsko«* tehnologijo. Reaktor, ki ga je izdelala ameriška tvrdka General Atonlic, vzgaja kadre, me drugim tudi ia jedrsko elektrarno v Krškem, opravlja raziskave in proizvaja izotope, pogrebne pri zdravljenju rakastih obolenj. Ker kapaciteta reaktorja v Podgorici po 15 letih ne zadošča več, si naši strokovnjaki prizadevajo, da bi povečali njegovo moč do 2i0 kW. Marko Bulc, podpredsednik CIC Na zadnjem zasedanju mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), ki je bilo v Miinehnu, so izbrali za novega podpredsednika Marka Bulca, kar je prav gotovo tudi priznanje slovenski in jugoslovanski lovski organizaciji. Za novega predsednika je bil izvoljen Spanec Don Al-fonso Urqi, Iskrina tovarna v Kostanjevici V začetku junija so slovesno odprli nove obrate Iskre v Kostanjevici, Novi objekt ima skupaj s pomožnimi prostori 25(JO kvadratnih metrov, Zdaj izdelujejo v njem svetlobne regulatorje, regulatorje motorjev raznih moči in razna tiskana vezja. Tovarna je sposobna zelo hitro spreminjati proizvodni program, kot bodo narekovale potrebe tržišča. Iskra iz Kostanjevice bo žc letos izvozila izdelke v vrednosti 2 milijona dolarjev, v naslednjih letih pa predvidevajo, da bodo povečali izvoz za 9 odstotkov na leto, Cleveland počastil Louisa Adamiča Po znanstvenem simpoziju na univerzi St, Paul v Minneapolisu, Minn., na katerem je sodelovala vrsta ameriških, kanadskih in jugoslovanskih znanstvenikov, je bil nekoliko manjši znanstveni simpozij tudi v Pittsburghu, počastitvi Adamičevega spomina pa sta bili v Chicagu in Clevelandu. Na vseh teh prireditvah so sodelovali tudi gostje iz Jugoslavije, ki so pomembno prispevali pri osvetljevanju Adamičevega življenja in dela. Pokroviteljice Adamičeve slovesnosti v Clevelandu so bile Progresivne Slovenke Amerike, pri organizaciji pa je sodeloval tudi Ameriško-slovenski odbor za kulturne izmenjave in fede- racija društev Slovenske narodne podporne jed note, ruin sejemskih priredite* v druj-l |inlc*lci lt'l;b E‘trti na raMadtiu Curenjsh rpui sejmu * Kranju L 4.-24. avgusta -JI. Goncri jslti seje m |6 -2 3. oktobra - 14. Sejem sta no vanj ste opreme 12.-20 decembra - 22- Novoletni sejem Veliko silvestrovanje Tradicionalno pustovanje Priložnostne zabavno glasbene pri reditve ¡etos stsdelovalo preko 170 razstavljavcev, Sejem od prikazovanja izdelkov prerašča v mesto srečevanja ponudbe in povpraševanja ter sklepanja dolgoročnih dogovorov o proizvodni kooperaciji oziroma o zadovoljevanju določenih storitev, ki jih je s svojo prilagodljivostjo sposobno najrcntabilneje zadovoljiti malo gospodarstvo. Bodoči razvoj drobnega gospodarstva Glede na dolgoletno tradicijo, glede na prilagodljivost povpraševanja in ponudbe in sorazmerno majhna vlaganja ima drobno gospodarstvo pomembno mesto v razvoju občine Kranj v planskih aktih do leta 1985. Pri nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva in njegovem povezovanju z večjimi delovnimi organLzacijami imajo pomembno vlogo medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, obrtna zadruga Kranj, združenje samostojnih obrtnikov Kranj in Gorenjski sejem. Povezujejo potrebe delovnih organizacij in razpoložljive z.mogljivosti drobnega gospodarstva in obrti ter tako omogočajo Izrabo vseh prednosti, ki jih nudi specializirana proizvodnja v okviru organizacijskih enot drobnega gospodarstva. Za uresničenje srednjeročnih razvojnih načrtov obrti bodo v urbanističnih doku-menih upoštevane potrebe za posiovne prostore za osebne storitve in storitve gospodinjstva v okviru stanovanjskih naselij, za dejavnosti drobnega gospodarstva, ki povzročajo hrup, obremenjujejo promet m potrebujejo več prostora za organiziranje dejavnosti pa v obrtnih conah Pomanjkanje ustreznih poslovnih prostorov je gotovo ena izmed večjih ovir nadaljnjemu razvoju obrti. Zalo sc v načrtih razvoja občine Kranj predvideva, d« bo samoupravna stanovanjska skupnost izdelala srednjeročni načrt izgradnje večjih kompleksov novih poslovnih prostorov ter revitalizacije ¡n obnove obstoječih poslovnih prostorov, zlasti v starem mestnem jedru. V občini si prizadevamo tudi s politiko davčnih olajšav in politiko cen obrtnih storitev spodbujati razvoj deficitarnih obrti, predvsem v dejavnosti, ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, izdelujejo izdelke po individualnih naročilih ali opravljajo osebne storitve. Pomembno sredstvo usmerjanja, in spodbujanja razvoja obrti je kreditna politika. Zato so sc banke obvezale, da bodo pospeševale razvoj drobnega gospodarstva in predvsem financirale razvojne programe deficitarnih storitvenih dejavnosti. Naj za zaključek povemo, da je drobno gospodarstvo ena izmed pomembnejših razvojnih usmeritev tudi v SR Sloveniji kot celoti. Iz prikaza stanja in bodočega razvoja obrti v občini Kranj vidimo, da se na Gorenjskem vse družbene sile vključujejo v prizadevanja za dosego takšnih razvojnih usmeritev, poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj.p.o. <«/ 64000 hran}. c sltncUi šagarla 27 telefon: uprava: 10(54) 21 580. 21 575 komerciala: 1064)22 234.22 235 hrzojiv; sejem tranj le len- 14-657 V J G$'KP razstavišču Gorenjskega seyj7fa c Kranj tl Samostojni obrtnik se predstavlja na sejmu (nategu gospodarstva v K mn ju Ob novi monografiji o slikarju Jožetu Horvatu-Jaki ju Samorastnik iz Nazarij Tiskarsko-zalužniški zavod ZRIMŠKI iz Čakovca je v 5000 primerkih tiskal monografijo o najbolj nenavadnem slovenskem likovniku Jožetu Horvatu-Jakiju. Več avtorjev je sodelovalo pri rojstvu te monografije; poglavitni so bili slovenski književnik in kipar Tone Svetina, ki je spisal uvod v knjigo, prispeval slikarjeve življenjepisne podatke ter sodeloval pri izboru, gradiva, Edi Golc, ki je zbiral in izbiral gradivo za objavo, ter oblikovalec Nevenko Perin, ki je dal knjigi čisto oblikovalsko, prefinjeno in elegantno podobo. Skopi življenjski podatki takole govore o Jaki ju: Rodil se je leta 1930 v Murski Soboti. Po nedokončani gimnaziji se je preživljal z raznimi deli: kot rudar v Bosni in pristaniški delavec na Hrvat-skem, Slikati je začel v gimnaziji, prvi; pa je - leta 1955 - razstavljal svoja dela v Varaždinu. Na samostojni razstavi na Reki - leta 1958 - ga je hrvatski književnik Slavko Mihalič preimenoval v Jakija (močnega), kar je poslej ostal njegov psevdonim. V začetku šestdesetih let se je izpopolnjeval v Karlsruheju, potoval pa je tudi v Francijo, Avstrijo, Italijo, Švico, Belgijo in ZDA- V Zvezni republiki Nemčiji so mu odkupili okrog 1800 slik, s čimer so izrazili priznanje za njegovo likovno Mirna piovha, visoki tisk„ avtor Jože Horvat-Jaki kakovost, ki opravičuje tolikšno naložbo. Tudi sicer so Jakijeva dela raztresena po vsej Jugoslaviji in zunaj njenih meja; najdemo jih v domovih preprostih ljudi pa tudi v pomembnih in uglednih domačih ter tujih ustanovah- Jože Horvat-Jaki se je uveljavil tudi kot nevsakdanji oblikovalec tekstila, tapet, ročno izdelanega papirja (papirnica Vevče), keramičnih ploščic in stekla (Rogaška Slatina), kovin in tudi zlata (Zlatarna Celje). Ilustriral jc tudi slovensko izdajo knjige Balade Petriče Kerempuha Miroslava Krleže. Likovno je opremil hotel Slavija v Mariboru, ljubljanski Čuk klub, napravil freske na pročelju stavbe Urbanističnega zavoda v Velenju ter igraffito na stavbi Lesnine v Levcu. Leta 1962 in 1970 je prejel odkupno nagrado na IJ, in VI. zagrebški razstavi jugoslovanske grafike v Zagrebu. Leta 1979 je dobil veliko zlato plaketo na Taboru jugoslovanskih samorastnikov v Trebnjem, 1977, leta zlato plaketo Diane na rastavi Lov in umetnost na Slovenskem, v kasnejših letih Še nekaj vrhunskih priznanj, leta 1979 pa ga je predsednik republike Tito odlikoval z Redom dela s srebrnim vencem. Kako ga v uvodnem delu monografije označuje pisatelj Tone Svetina, j c Jaki »najizvirnejši, čitjjiv in najmočnejši v risbi*. Mnogi naši in tuji kritiki občudujejo trdnost iu dovršenost Jaki-jevc risbe, kakovost njene izdelave in tudi vsebino sporočila. Njegova risba je izredno fina, včasih kot s pajkovo mrežo stkana podoba sveta, kot dragocena čipka, kot zaris v kovino, ki bi ga delali neznani mojstri kdove katere kulture v davnini. Doslej je razstavljal na stotih skupinskih razstavah po vseh celinah, več desetin njegovih samostojnih razstav pa so bile vedno v središču pozornosti slovenskega in evropskega likovnega sveta. Zato je povsem razumljivo, da sc izdaj njegovih monografij lotevajo številne jugoslovanske založbe. Tiskarsko-založniški zavod Zrinski iz Čakovca je z monografijo O Jakiju poslal na knjižni trg izjemno dragoceno knjigo. V njej je 278 fotografij* Jakijcvih del v črnobeli tehniki (Jaki je predvsem grafik), razen Svetinove uvodne besede o umetniku pa je v V knjigi je ponatisnjen portret Jožeta Horvata-Jakija, ki ga je naredil sloviti Slovenski likovni umetnik, predvsem grafik Božidar Jakac. knjigi dragocen tudi bibliografski prispevek o Jakijevih razstavah, delu in odmevih pn svetu. Ves besedni del jev knjigi natisnjen tudi v nemškem jeziku, kar lajša umetnikovo sporočilnost v nemško govorečih evropskih deželah. Sporočilnost umetnika, ki si je - prav rad -nadel vzdevek Jaki, kar pomeni — človek moči. Narava ga je namreč obdarila prav zares z nenavadno vitalnostjo, ki prevzema vse njegovo snovanje, J. VI, Tempelj ljubezni, sito, avtor Jože Horvat-Jaki Živa v Ljubljani pomaga ljudem Živeti v dvoje Pred dobrimi enajstimi k ti je v Ljubljani zaživela ŽIVA, prva slovenska in obenem tudi prva jugoslovanska Ženitna posvetovalnica in posredovalnica, ki se je pred kratkim preimenovala v »svetovalnico za življenje v dvoje«. Njen namen je jasen: nuditi ljudem, ki živijo osamljeno, možnost, da si najdejo življenjskega tovariša, da prekinejo s svojim samotarskim življenjem in da zažive v dvoje, zadovoljno, harmonično, torej srečno,. - Veliko tovrstnih primerov je ŽIVA rešila doslej: pomagala je tistemu fantu, ki spričo zagnanega dela na kmetiji nima časa pohajkovati po plesiščih, pomagala je Tistemu mladeniču, ki spričo dela v službi ne najde časa, da bi se vključil v družbo, kjer bi se razvedril v krogu mladih, sebi enakih, in odkril dekle, ki bi mu bita tako všeč, da bi si jo zaželel ob sebi za vse življenje, pomagala je tudi tisti ženski, ki je - kot pravimo - »spravila h kruhu e svoje otroke, jesen življenja pa bi rada preživljala v dvoje, pomagala je tudi tisti starki, na katero so pozabili njeni otroci, zaželela pa si je še nekaj let družbe, klepeta, izmenjave misli... V dobrih enajstih letih je šlo skozi Živine »roke« okrog 60 tisoč ljudi, kar pomeni, da je najmanj dobri polovici ta inštitucija pomagala zaživeti bolje, polne je. ŽIVA je bila ustanovljena leta ly6B. S svojim obstojem se je tako močno uveljavila v vsakdanjem življenju, da je bilo treba (Hlpreti tudi njene podružnice v Mariboru, Zagrebu, Beogradu... »Stranke« prihajajo iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Tistemu Franciju, ki gara sredi nemškega Porurja, se je zazdelo, da bi bilo na tujem prijetneje garati za hišo, če bi bila ob ujem tudi deklica. Pisal je Živi v Ljubljano, po pogodbi so mu omogočili osem variant, Že pri drugi je rekel — tale je prava, Zdaj družno garata za hišo, da bosta imefa prijeten dom v domovini, ko sc bosta vrnila vaujo- Jože iz švedskega Malmdja ¡e ugotovil, da so švedska dekleta sicer brhka, a bi raje zakonsko živel s Slovenka, Povedali so mu znanci za Živo, pisal je tja, in strokovnjaki v tej po- svetovalnici so mu uspešno pomagali. Zdaj je ob Jožetu na Švedskem tudi Mojca, Primerov, ki jih je uspešno * razvoz-Ijala« Živa, je veliko. Izseljence, ki Živi v Avstraliji, bi rad za ženo Slovenko, Prav. Oglasi v dnevnem časopisju sicer opravijo svoje, vendar pa velja, praksa je to pokazala, da bi se bilo treba še kaj več pogovoriti. Živa je ustanova, ki to omogoča. Pomagala je. Uspešno. Strokovnjaki te posvetovalnice se spominjajo mnogih primerov. Denimo tistega, ko jc Vesna že drugo desetletje delala v Belgiji, pa se ji je zdelo, da bi bilo lepše živeti v dvoje. Ob Živini pomoči jc uredila svoje življenje. Zaljubljenca (foto: .Janez Zrnec) Obisk v Beli krajini Vezenine spet dobivajo ceno Stare belokranjske hiše iz lesa počasi izginjajo, ker ne ustrezajo sodobnemu načinu življenja, ljudje pa še naprej ohranjajo stare običaje in spretnosti svojih dedov in ne dovolijo, da bi jih pregazil industrijski čas. Belokranjcem se tudi ne mudi tako kot mnogim drugim: za gosta vedno najdejo čas in so naravnost prežeti z gostoljubnostjo- iz njihove hiše ne boste nikoli odšli lačni, se manj žejni, ker ti preradi postavijo na mizo liter domače vinske kapljice. V Belo krajino smo se podali, da bi videli, kako nastaja njihovo domače platno, njihove znane vezenine, narodne noše in pisanice. Statve, ki še pojejo Vas AdJešiči je skrita čisto na konec Slovenije tja h Kolpi, Do tja že vodi asfaltna cesta in mnogi ljudje se od. doma vozijo na delo v bližnji Črno* melj in Metliko, V kratkem pa bodo tudi sami dobili majhno Iskrino tovarnico, s čemer bo izseljevanju, tako močnem vse do nedavnega, dokončno odklenkalo. Kdor se zanima za stare spretnosti Belokranjcev in njihove narudne noše, se bo ustavil pri prvi hiši v Adleši-čih, pri Cvitkovičevih, kjer Se pojejo statve in tke domače platno iz lana in konoplje, Marija Cvitkovič je namreč priznana tkalka in vezilja ki svoje izdelke prodaja daleč naokrog in j c edina, ki se še drži tovrstne obrti. S tem pa, na srečo, ni rečeno, da je edina, ki se posveča temu deiu. V vasi se še kdo najde, ki zna tkati, le lanu in konoplje ne sejejo več. ■»Semena še hranimo, sejemo pa nič več, ker ni delovnih ruk, da bi želi, tolkli, trli in predli lan ah konopljo. Marija Cvitkovič : »Lanu že ne seje mn več.. . Nekdaj so to vaščani počenjali skupaj, tako da so hodili od hiše do hiše in podelali vse, kar je bilo za podel a L. Z izseljevanjem v mesta je tq običaj zamrl,>Planika pod vodstvom Marije Košorok in Nevine Muha vedno znova preseneča s svojimi prelepimi narodnimi nošami in vedno obsežnejšim programom. Oživljena je bila dramska sekcija, katere člani pripravljajo novo igro. Društvo jc 7. februarja s krajšim kulturnim sporedom počasti kr 132, obletnico smrti dr. Franceta Prešerna. Poleg folklorne skupine Sta z recitacijami nastopila Dare Borec in Andrej Sodja, odmlajših pa sta sc s slovensko besedo 'predstavila Anita in Tonček Fri-ščič. Društveno glasilo »Avstralski Slovenec« je po raznovrstnosti in vse bi Piski kvaliteti že preseglo lanske okvire. Članom in drugim rojakom prinaša društvene novice, novice iz domovine, obvestila [dr. 7- izboljšanim gospodarjenjem in pridobitvijo novih oglaševalcev kakor tudi z brezplačnim delom v uredništvu se zdaj časopis vzdržuje skoraj sam, kar j c precej razbremenilo društveno blagajno. Odbor želi nadaljevati dobre odnose z domovino, pri čimer ji je v veliko pomoč Slovenska izseljenska matica. Odbor pa namerava navezati tudi tesnejše stike s sosednjim slovenskim društvom Triglav, Omenili moram tudi, da izredno aktivno sode iu j e tudi lovska sekcija, najbolj aktivna pa je balinarska sekcija: pred kratkim je začela novo šolsko leto tudi slovenska dopolnilna šola. Jože Žohar Nezadržna rast SD Sydney Slovensko društvo Sydney tudi pod novim vodstvom nadaljuje z uspešnim delovanjem. Kakor prej tako tudi zdaj prirejajo redne družabne prireditve, ki so sorazmerno dobro obiskane Ponovno so uvedli » disco večere«, ki so namenjeni zlasti mladini, nenehno razširjajo tudi spored športnih aktivnosti. Zlasti ob nedeljah jc dovolj priložnosti za igranje šaha, namiznega tenisa, za balinanje, streljanje z zračno puško idr,, vsem obiskovalcem doma ARGENTINA Program dejavnosti Triglava Slovensko-jugoslovansko vzajemno društvo Triglav iz Buenos Airesa, Argentina, je za letos pripravilo izredno bogat program dejavnosti, katerih precejšen det je bil že uresničen, izredno bogata pa bo tudi druga polovica letošnjega leta. Med drugim je imelo društvo 26. aprila tudi redno letno skupščino (poročila o njej še nismo prejeli), 25. maja SO proslavili argentinski državni praznik, v juniju so nadaljevali s prvenstvom v kegljanju. V juliju bo imelo društvo naslednje prireditve: fi. julija bodo proslavili državni praznik, 9. julija bodu imeli pri Triglavu družinski večer, 12. julija bo f i I m ska pred stava, ! 7. j u li j a bo zak I ju -ček argentinskega prvenstva v kegljanju, v sobulot 25. julija, pa bn imelo društvo tombolo z večerjo. V avgustu bodo organizirali proslavo dneva otrok, 2. avgusta, v nedeljo 9. avgusta bodo imeli filmsko proslavo, 22, avgusta pa bo proslava obletnice ustanovitve društva »Triglav«, V septembru bodo imeli tri večje prireditve: 4. septembra bo začetek šahovskega turnirja, 13. septembra filmska predstava in 19. septembra dan pomladi. Sc posebej skrbno se pri Triglavu pripravljajo na oktobrske prireditve, kil bodo tudi uradno odprli nove društvene prostore. 1. oktobra bo začetek medklubskega turnirja v balinanju, 2. oktobra začetek turnirja v kegljanju za mešane pare, 3. oktobra bodu imeli harmonikarski koncert, na katerem bo igral orkester »Juho Ermani«, nastopil pa bo tudi mešani pevski zbor »Coro Coral Buenos Aires« pod vodstvom Rudolfa Kubika. V nedeljo, 4, oktobra bo slovesna otvoritev razstave likovnih del jugoslovanskih umetnikov, poleg tega pa bo tudi razstava fotografij, razstava in prodaja jugoslovanskih spominkov, razstava potapljaške opreme in filmska predstava. V petek 9. oktobra, bo zaključek kegljaškega turnirja. V soboto, 10. oktobra, bo slovesna otvoritev novega doma društva Triglav s simboličnim prerezom trakov, govori, ogledom društvenih prostorov in nastopom glasbenih in plesnih skupin ter plesom. JI. oktobra je na sporedu izlet z asadom, 16, oktobra bo zaključek turnirja v balinanju, 17. oktobra bo nastopila folklorna skupina »Jorgovan«, 18. oktobra bn nastopila mestna gndba na pihala in se bodo nadaljevale športne aktivnosti. 23. oktobra bodo polfinalna tekmovanja v balinanju, kegljanju, šahu in drugih športih, 24. oktobra bodo sklepna tekmovanja, zaključek otvoritvenih slovesnosti pa bo v nedeljo 25. oktobra, ko bodo proslavili tudi argentinski dan vzajemnosti in razdelili nagrade za športne dosežke, V novembru bodo pri Triglavu v okviru dneva tradicij, 14. oktobra, priredili nastop folklorne skupine, v nedeljo, 29. novembra pa bodo proslavili jugoslovanski državni praznik. Decembrske prireditve pri Triglavu bodo v znamenju uspešnega zaključka precej živahnega leta, priznanj zaslužnim društvenim delavcem in podobno. y> Malo gospodarstvo ponuja veliko možnosti V novih stanovanjskih soseskah v nhcini Ljubljana Siska čakajo obrtnike že urejeni poslovni prostori Občina Ljubljana Šiška zajema severozahodni del Ljubljane in njene okolice. Središče občinske skupščine je v starem delu Šiške, ki je bila v zadnjih nekaj letih močno spremenjena in pozidana z novimi stanovanjskimi soseskami, občina sama pa šteje trenutno okrog 84.000 prebivalcev, od katerih je kar 50,000 aktivnih. Poleg Šiške so večja naselja v občini še Šen-tvid-Viz.marje, Tacen, Medno, Mu-dvode, Vodice idr. Nagla rasi prebivalstva zahteva tudi pospešeno stanovanjsko zidavo, ki se še nadaljuje. V bližnjem obdobju nameravajo sezidati še 5.200 staneivanj, saj bo po predvidevanjih število prebivalstva kmalu naraslo ne 90,000. Sani razvoj občine Ljubljana Šiška je v mnogočem odvisen tudi od razvoja sosednih občin, zlasti seveda drugih občin Ljubljane. Hkrati z rastjo prebivalstva pa raste tudi potreba po različni h osebnih storitvah, zato v občini veliko razmišljajo tudi o tem, kako se bo razvijala mreža storitvenih servisov. ki bodo v pomoč občanom. Malo gospodarstvo (obrt) je eno izmed tistih področij gospodarske dejavnosti, ki lahko zadovoljuje potrebe občanov, hkrati pa se odpirajo tudi številne možnosti za večje zaposlovanje. Malo gospiHiarstvo se lahko vključuje tudi v čedalje večjo delitev dela v proizvodnih dejavnostih in tako proizvodna obrt postaja ena izmed dopolnilnih dejavnosti industrijske proizvodnje. ^ Za samostojno, osebno delo vlada veliko zanimanje tudi med tistimi našimi rojaki, ki ko začasno zaposleni v tujini, in se nameravajo v prihodnjih letih vrniti v domovino. Na številnih sestankih z našimi delavci iz tujine, ko se mude na obiskih v domačih občinah, je bilo že večkrat ugotovljeno, da se zlasti zanimajo za odpiranje obrtnih V' stanovanjski soseski Dravljti delavnic, manj pa so privlačne pogodbene organizacije združenega dela, kar predstavlja širše združevanje dela in sredstev. Malo gospodarstvo je v splošni slrukturi gospodarstva še sorazmerno slabo zastopano, kljub temu da je doseglo dotočen Tazvoj. Vsekakor pa je bilo doslej na lem področju storjenega še premalo. Razvoj malega gospodarstva ima vse pomembnejšo vlogo pri usklajevanju in učinkovitosti družbenoekonomskega razvoja, Drobna industrijska proizvodnja bo tudi v prihodnje - v okviru združenega dela (podjetij in tovarn) v različnih oblikah samostojnega dela odigrala še pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju našega gospodarstva. Načrt razvoja malega gospodarstva mora sloneti na potrebah občanov v posameznih krajevnih skupnostih, hkrati pa je treha povedati, da obrtna dejavnost ni le skrb krajevne skupnosti oziroma občine, temveč je treba to problematiko obravnavati v okviru širše družbene skupnosti, v našem primeru mesta Ljubljane. Ta ugotovitev je tudi pomagala pri izdelavi enotnega programa razvoja maiega gospodarstva v Ljubljani v obdobju 1981-1985, Program predvideva nekaj kvalitetnejših premikov, tako da lahko pričakujemo znaten napredek pri razvoju malega gospodarstva v Ljubljani, Tako program razvoja malega guspodar-slva kakor tudi družbeni načrt občine nas vse obvezujeta, da sc bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju posvetili reševanju vseh ključnih problemov razvoja obrti. Zlasti je treba omeniti, da bo zagotovljeno financiranje poslovnih prostorov za obrtne dejavnosti v nekaterih stanovanjskih soseskah. Seveda pa bo treba omogočiti tudi kreditiranje nakupa teh prostorov ali omogočiti najem prostorov, saj ugotavljamo, da je v novih stanovanjskih soseskah v občini Ljubljana Šiška ŠS 7/1, SS 8/1, ŠS 8/2 Dravlje in Koseze Ss 9, neizkoriščenih že precej novih lokalov, Pod ugodnejšimi pogoji naj bi dobili prostore tisti obrtniki, po katerih je čutiti največje pomanjkanje, Poseben odnos do storitvene obrti pa nikakor ne pomeni, da ne bo enakih spodbud deležna tudi proizvodna obrt. Zavedamo se, da je potrebno spodbujati tudi razvoj teh proizvodnih dejavnosti, ki često pogojujejo razvoj storitvene dejavnosti, Tako so v občini Ljubljana Šiška predvidene posebne obrtniške cone, namenjene predvsem za proizvodno obrt, ki jc prostorsko zahtevnejša. Naj omenimo le, da so v ta namen predvidena območja v Podutiku, Kosezah in na Trati. Neizkoriščena pa so še proizvodne kooperacije med organizacijami združenega dela in zasebniki. Vse to naj bi vplivalo tudi na večje povezovanje nekaterih organizacij združenega dela z enota mi malega gospodarstva. V posameznih organizacijah združenega dela razvojni programi temeljijo sicer na pogodbenem sodelovanju z zasebnimi obrtniki, vendar pa ni opaziti kvalitetnejših premikov k urejanju dohodkovnih odnosov, kot jih predvideva zakon o združenem delu. Ivan Dragoš Terasasti bloki v Stanovanjski soseski v Kosezah Nova stanovanjska soseska v Dravljah - v pritličja so na voljo tuefi prastari za obrtnike Večja pomoč obrti, ki je primanjkuje Razvojni cilji malega gospodarstva v občini Ljubljana Bežigrad V malem gospodarstvu občine Bežigrad, če ga merimo po številu zaposlenih, je bilo v letu 1980 zaposlenih 3036 delavcev, od tega več kot polovica (1578 delavcev) v združenem delu. Število zaposlenih v malem gospodarstvu občine Bežigrad predstavlja 17 odstotno udeležbo v malem gospodarstvu Ljubljane. Združeno delo je udeleženo glede na število enot v malem gospodarstvu naše občine s komaj 2,0 odstotki ali - izraženo v absolutni številki - je od 774 enot malega gospodarstva v 17 enotah združenega dela zaposlena več kot polovica vseh delavcev v malem gospodarstvu naše občine (1578 delavcev, ali 51,9 odstotka), v 757 zasebnih obratovalnicah pa je zaposlenih 1458 delavcev, z 48,1 odstotno udeležbo, Vlogo malega gospodarstva prikazuje tudi podatek, da je število zaposlenih v malem gospodarstvu udeleženo v gospodarstvu občine z 12,2 odstotka, dohodek združenega dela malega gospodarstva pa je udeležen v dohodku gospodarstva občine s 4,6 odstotki- Prispevek samostojnega osebnega dela predstavlja v dohodku gospodarstva občine, ki je znašala za že omenjeno obdobje 10,758.944,000 din, 2,8 odstotno udeležbo, prispevek združenega dela pa 4,6 odstotno udeležbo, S 796,042,000 din dohodka je malo gospodarstvo udeleženo v dohodku gospodarstva s 7,4 odstotki. Za popolnejšo ilustracijo pa še podatek, da znaša v okviru skupno realiziranega dohodka malega gospodarstva delež samostojnega osebnega dela 38 od- stotkov, delež združenega dela pa 62 odstotkov. V prizadevanjih za hitrejši in skladnejši družbeni in gospodarski razvoj naše občine bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 igralo pomembno vlogo tudi drobno gospodarstvo, to je obrtna in drobno!ndustrijska proizvodnja izdelkov in storitev tako v okviru združenega dela kot v raznih oblikah samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov. Družbena obrt je v občini zastopana s štirimi temeljnimi organizacij and avtomehaničnih servisov, obrtno zadrugo, dvema pogodbenima organizadjama zd ruže n ega de la te r te melj no orga-nizacijo, ki izdeluje ortopedske pripo- I Linn od novejših bežigrajskih stanovanjskih sosesk — pri Ruskem carju 42 močke. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo v družbeni obrti nara-scal dohodek po povprečni letni stopnji 3%, število zaposlenih po povrečni letni stopnji 0,3%, posamezne organizati je združenega dela pa planirajo naslednje pomembnejše razvojne programe na območju naše občine; DO AVTOMERKUR bo v letu 1981 začel in končal gradnjo kleparsko-ličarske delavnice na Samovi ulici.,, s katero bo povečal dohodek za 54,8 in zaposlene za 30,9% oziroma za 21 delavcev. — avtoservisne storitve - nega avtomobilov, — inštalalcrstvo za vodo, plinske naprave in elektriko, — kemično čiščenje, pranje in likanje - sprejemališča, — krojaštvo in šiviljstvo, — žensko frizerstvo. Natančnejšo razdelitev ukrepov za razvoj obrti vsebuje samoupravni dogovor med družbeno političnimi organizacijami, občino Ljubljana Bežigrad, bankami in obrtnim združenjem, pripravljen pa je tudi že akcijski program za njegovo uresničitev. DO zavod za rehabilatacijo invalidov TOZD Soča Ortopedija bo v letu 1983 začela in konec srednjeročnega obdobja končala z gradnjo aplikacijskega centra z realizacijo katerega bo ob minimalnem povečanju števila zaposlenih (3 delavce) povečala dohodek za 11,5%. Poleg te investicije bo v letu 19SI pričela z nakupom strojne opreme v vrednosti 14,290.000 din. POZO Plastor bo v BM-3 pričel z zidavo proizvodno-poslovnib prostorov in moderniziral oziroma dopolnil strojno opremo. Z realizacijo teh investicij bo povečal izvoz za 600%, dohodek za 400% ob povečanju števila zaposlenih za 22 delavcev. D G AVTOCOMMERCE TOZD Servis bo v predračunski vrednosti 36,61 S.OHO din. Kljub razmeroma ugodnemu razvoja zasebne obrti v sedanjem srednjeročnem obdobju, pa vseeno ugota vi jamo glede na doseženo stopnjo osebnega in družbenega standarda, da obseg potreb po sloriLvah in izdelkih zasebne nbrti Sc vedno močno presega obstoječo ponudbo in kapacitete. Se zlasti je deficitarnost pereča v novejših stanovanjskih soseskah ter naseljih, ki so od bežigrajskega jedra bolj oddaljena. Kor cilj si zato v srednjeročnem obdobju 1981-1985 postavljamo nalogo, da obstoječo negativno razliko med ponudbo obrtnih storitev in povpraševanjem po it j ih zmanjšamo na realen minimum in sicer tako, da bomo z ustreznimi stimulativnimi in selektivnimi ukrepi povečali zanimanje za odpiranje obrtnih delavnic v tistih obrteh, po katerih je naj večja potreba. Obrti, ki so najbolj deficitarne in po katerih j c največja potreba, so naslednje; - popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov, bele tehnike ter videoakustičnih naprav, Združenje, samostojnih obrtnikov se pogosto predstavi tudi na specializiranih sejmih V a BnlH l M 1 o' v 5, ar--% 'i;: m ^fcOJh PL kit L .«S fe- vaše zgodbe Naša mama V družini nas je bilo deset otrok. Trije so umrli že kol dojenčki. Doma smo iz Prekmurja, lam, kjer so imeli takrat po večini le nizke, s slamo krite hišice. Nekaj otrok jc bilo rojenih pred vojno, druga polovica pa med in takoj po vojni. Takrat so bili težki časi za domačijo, ki je komaj zmogla pridelati dovolj kruha za nekaj ljudi, ne pa za sedem otrok, Oče je bil mežnar ali zvonar, kakor temu pravijo pri nas. Zaslužil je nekaj denarja, toda to je komaj zadostovalo za male potrebščine, nikakor pa ne za noben priboljšek vključno z njegovimi cigaretami. Mama je bila dobra gospodinja; čeravno je bilo pomanjkanje, je znala nekako za vse poskrbeti. Kadar smo ob večerih sedeli okrog peči, je mama večkrat rekla; *Ko boste zrasli, boste šli lahko v službo in rada bi, da bi si za prvo plačo kupili lepo obleko, Rada bi vas videla lepo oblečene,« Takrat je najstarejši brat Štefan dopolnil šestnajst let. Neki sosed, ki je živel v Ljubljani, ga je nekega dne vzel s seboj. Tako je Štefan dobil službo v Ljubljani. Rad je prišel domov skoraj vsaka dva tedna. Mama mu je zmeraj kaj spekla in mu naložila v kovček tudi kakšno jajce, zabele, Tako je Štefan v nedeljo popoldne odšel proti Beltincem na železniško postajo. Mama je vedno jokala za rij im, čeravno se je pogosto vračal. Medtem se je že drugi brat v domači vasi učil za čevljarja. Pri nas se je življenje malo izboljšalo, saj je tudi Stefan tu in tam prinesel domov kak meter blaga. Tako smo biti tudi mi majhni že malo bolje oblečeni. V tistih letih so ljudje veliko govorili o lem, koliko jih odide v Ameriko, Kanado, Avstralijo. Tako je včasih mimogrede tudi naša mama rekla, da bi rada videla, da bi si tudi mi pomagali do boljšega kruha, da bi bolje živeli kakor ona. Seveda pa ni nikoli omenila, naj bi kdorkoli od nas odšel prek meje. Tretji brat Jože je bil takrat star sedemnajst let. Nekega dne ga je zmanjkalo. Bila je nedelja, a njega ni bilo domov od maše in tudi k večerji ga ni bilo, Oče se je odpravil k njegovemu prijatelju, toda tudi tistega fanta Prekmurka (foto: Charlotte Anderson) ni bilo doma. Čez nekaj tednov smo dobili od Jožefa pismo iz Avstrije. V naši hiši je zavladala velika žalost. Mama skoraj ni mogla živeti, tako jo je skrbelo za sina. Minilo je leto in Jože se nam je oglasil iz Kanade. Pisal je, da je težko, da nié ne razume, službo pa da je našel v neki restavraciji, kjer pomiva posodo. Nekega dne smo prejeli pismo, kateremu je bil priložen ček v dolarjih. Oče seje odpeljal v Mursko Soboto na banko in ček zamenjal za dinarje. Tako smo imeli doma spet nekaj novega za obleko. Ko je zdaj prišel domov Stefan, smo mu Že rekli mladi gospod iz Ljubljane. Jože jc služil dolarju v Kanadi. Življenje doma je postajalo boljše. Odraščala smo tudi dekleta. Naj starejša sestra se je odpravila proti Kanadi, za njo Še druga. Zdaj je imela naša mama v Kanadi že tri otroke. Jaz sem bila najmlajša. Spominjam se, kako težko smo čakali pisma od bratov in sester. Kadar pa je pismo prišlo, smo vsi jokali, ne vem zakaj, ali od veselja ali od žalosti. Oče je vedno odgovarjal na pisma. Mama mu je vedno rekla, naj jim piše, da kjerkoli so, naj bodo pošteni. Svoja pisma je oče vedno pisal s solznimi očmi. Končevala sem osnovno šolo. Nekega dne je prišlo iz Beograda pismo od kanadske ambasade, da me sestra vabi v Kanado. Tako sem S. maja 1963 tudi jaz, najmlajša v družini, odpotovala v Kanado. Kako težko sem se poslovila od doma, je nemogoče popisati, Najgloblje pa mi je ostalo v spominu, da je bilo takrat prelepo majsko-jutro, vse je bilo v cvetju, le vse je bilo tako žalostno. Vse to je ostajalo daleč za menoj, avtobus je divjal, divjal proti Zagrebu, Za menoj so ostajale lepe narcise in štorklje. V velemestu Montrealu, kamor sem prišla, je bilo zelo dolgčas. Mama mi je rekla; »Samo za nekaj let pojdi, potem, ko si kaj zaslužiš, pa pridi domov!« Seveda pa v nekaj letih ni bilo mogoče privarčevati veliko. Tu je bilo vse drugače, kakor smo si predstavljali doma. Delali smo trdo, Toda vsega smo se počasi privadili. Počasi smo si izboljšali življenje. Čez nekaj let sem se poročila. Oba z možem sva si želela domov na obisk. Lahko rečem, da se in odštevala dneve, ko bova šla na pot. Se danes vidim živo pred očmi očeta in mamo, kako srečna sta nas sprejela pred novn hišoT ki je bila sezidana tudi s pomočjo nas otrok, ki smo šli od (loma. Tako smo vsi odrasli in si uredili življenje po svoje. Stefan je šc danes v Ljubljani, kjer mu gre zelo dobro. Še to moram omeniti da tudi naša mama ni ostala vedno doma. Sprva je odhajala na krajše obiske v Ljubljano, potem pa je prišel čas, da jt tudi ona poletela prek luže. Tako nas je vse obiskala tudi tukaj v Kanadi. Vesela je bila, ko je videla, da lepo živimo in da imamo vsega dovolj. Prepričala se je, da so se uresničile njene želje, da bi njeni otroci živeli bolje, kakor je živela sama, Potem nam je rekla: »Ne bom več jokala ob praznikih, saj vidim, da imate tudi vi vsega dovolj in da ste me poslušali, da sle lepo oblečeni,« Ljuba vasica moja ki me vjiako fcto luko lepo sprejmeš, vzeta si vsem moje sanje in vesefje, Tam pri Medvešku si me lepo vzgojila, poznala si vse moje mladostne skrivnosti. Tam spoznala sem sladko, daljno ljubezen, preživela težke bolečine. Danes hodim tja prelivat grenke solze na grobek moje zlate mame. Poznam vsako tvojo hišo in stezico. Povsod je še nekaj moje mladosti. Tam se še vedno pije isto vino, jč isti kruh in govori po domače. Tam je moj mili dom, najljubše bivališče. Vsi njeni prebivalci so mi dragi, gostoljubno vabijo me medse. Drugod življenje na prinaša srede. Sonce ir Rodin/«, ki vedno toplo siješ, ogrej še dane s moje žalostno srce. Cerkveni stolp, ki varuješ dušo vsako, obvaruj tudi moja drago streha. Obljubila si mi, da bodo ru Ročinja še enkra t mi v slovo zapeli, zvonovi tvoji me bodo pospremili v zadnji dom, kjer me čaka ljuba moja mama. Napisat Ernest Peco ver (Pelko všekj, rojen v Trhmijuli A. 1. 19.16, v Francijo se je priselil leta 1937, rudar v Aumetzu. Francija. Pesem je jHjsvečeim sestrični Mileni Križnič, ki Živi v Belgiji. Tako se Še danes vsi radi vračamo z otroki na obisk v našo lepo domovino. Ko pride čas, pa se spet ločimo in nikoli ne gre brez bolečine. Naša mama vedno joka, kadar se razstajamn. Vedno pravi; »NIČ vam tam nc manjka, doma pa le niste...« Rosic Bele, Ottima, Kanada Obljuba Hladen veter je zapihal, evet na oknu mi miglja, roža se močno zaziblje, kot v pozdrav se mi smehlja. Srečna sem, ko Vidim dom Svoj in na pragu ateka. Stisnilo me je pri srcu, ko sem objela ■ga srčno. Ljubi atek, kje je mama? Na prag prišla je vsakokrat, pr> dvorišču prepevala, kr> sem jaz domov prišla. Atek nič ni odgovoril, le povesil je glavo. Ljuba mama, kje si zlata, te videla več ne Inrm? Vsako ieto sem lagala, da za stalno vrnem se. Vem, da si težko čakala, ali mene ni bilo. Ljuba mama, zdaj oprosti. Vem, prepozno sem prišla. Tokrat pa bom res ostala, rahljala tebi zemljico. Cvetku Muršič, Mancj-', Francija Foto: Ančka Tomšič NEDELJSKEGA tiskamo že vrslo tet v poprečni nakladi 215.000 izvodov Na|novej£e analize kažejo, da bere en izvod NEDELJSKEGA 3.4 člana družine (gospodinjstva). To pomeni, da ga bere okrog 70 odstotkov vseh Slovencev v matični domovini IN KOLIKO JE SLOVENCEV , « V ZAMEJSTVU • PO SVETU ? Postanite tudi vi 6l«n w v*like liovenika družin«; NAROČITE NEDELJSKI I SLOVENIJA V SRCU EVROPE NEDELJSKI V SRCU VSAKEGA SLOVENCA! PRIJATELJ NEDELJSKI TRKA NA VRATA R1 ZDRUŽENA INDUSTRIJA VOZIL TAM MARIBOR TOVORNJAKI AVTOBUSI TERENSKA VOZILA SPECIALNA VOZILA ZRAČNO HLAJENI DIESELSKI MOTORJI SPECIALNE AVTOMOBILSKE NADGRADNJE TIRNA VOZILA TOPLOVODNI KOTU IN TOPLOVODNA TEHNIKA ODLITA IN GRADBENI STROJI ODKOVKI GORENJSKA OBLAČILA KRANJ PODJETJE ZA PROIZVODNJO ŽENSKE KONFEKCIJE n, sol. o. KRANJ, C. JLA 24a GROSUPLJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE Ustanovi j eno leta 1946, je organizirano v petih temeljnih organizacijah in izvaja naslednja dela: n SQ, °- TGZO SPLOŠNE GRADNJE GROSUPLJE izvaja vse vrste gradbenih objektov, raznovrstna popravila nadzidave in sdaptErcije, gradi stanovala za tfiišco v usmerjeni gradnji; TOZD „iGRAn,, VRHNIKA izvaja vse vrste gradbenih objektov, raznovrstna popravile, nadzidave in adaptacije gradi stanovanja za tržišče v usmerjeni gradnji; TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJEl izvaja ključavničarska, kovaška, mizarska itt druga podobna dela, opravlja celoten remont gradbenih strojev In razrez hlodovine. TOZD GRADBENI POLIZDELKI LJUBLJANA proizvaja betonske montažne hale. elemente ter druge betonske izdelke in polizdelke. pridobiva mineralne agregate proizvaja železabetonske armature, izdeluje lesene Opaže. TOZD PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA izdeluje vse vrste tehnične dokumentacije. VSA DELA IZVAJAMO HITRO IN SOLIDNO’ GRADIS mm BEŽIGRAD [JURIJANA - PODMrL&CAHGVA ?4 TOZD GRADBENA OPER ATI VA. sektor, J. tel, 317-048 sektor IJ tel. 313-1U seklor 111 tel, 313-427 TOZD SERVISNE DEJAVNOSTI: tel. 341-977 tal. 341-963 DŠSS tel. 313-231 Specializiram smo za vzdrževalna dela, adaptacije stanovanjskih, poslovnih in industrijskih zgradb ter uslug s področja gradbeno obrtniških del. Vršimo tudi manjše industrijske in stanovanjske novogradnje. TOZD servisne dejavnosli nudi vsem graditeljem grobo malic, acetiiensko apno, gotovo armaturo po prinesenih načrtih, z nabavo polizdelkov je gradnja hitra ih pdtsnL Vsa informacije dobite na telefon 341 '977. umetniška beseda Na tej in na oni strani oceana Znani slovenski izseljenec FRANC KU-RINČIČ, Lovrenčkov z idrskega, je je rodil lita 1900 in konec lanskega leta praznoval osemdesetletnico. Kot avstroo-grski vojak jc okusil prvo svetovno vojno, po njej pa pritisk fašizma na Primorskem. Leta 192Is se je izselil v Argentino, kjer se je uveljavil kot dejaven društveni delavec med izseljena. Leta 1948 sc jc z družino vrnil v domovino. Sedaj je upokojen in živi v Ljubljani. Pred dese timi leti je napisal spomine na Svoje razgibano življenje. Avtorjeva pripoved je živahna in bralca pritegne. Zelo slikovito nam predata vi življenje primorskega ljudstva na začetku stoletja, s posebnostmi, ki so jt izgubile in predstavljajo danes že narodopisno zanimivost, pripoveduje rjflor o življenju izseljencev, kakor ga je okusil jam, in o razmerah v domovini po letu 1948, kakor jih je sodil povratnik. Delo, ki ga je izdala založba Borec v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani, in iz katerega smo za objavo izbrali odlomke iz poglavja Spomini na Argentino, je za lisk priredil pisatelj Ivo Zorman. Bralca pa bodo v knjigi, ki velja 460 dinarjev, pritegnile tudi številne, fotografije iz avtorjevega življenja v Argentini. REST AI R ANTE, OESPENSA [N VINERIA Rilo je le [a 1932. Pri pleskarjih je hjlo zaslužka vedno manj, saj sem hiI več doma kol na delu. ECer sem imel časa dovolj, sem zahajal na uredništvu Slovenskega tednika. kjer sem pomagal pri razpošiljanju lista. Z urednikom Petrom sva sc večkrat pogovarjala o gospodarski stiski. Tudi sam ni mogel preživljati družine z dohodki od lista. Nekoč mi je predlagal, naj bi se lotila kake trgovine. Odločila sva se, da odpruva dobro restavracijo. Slovenski tednik jc prevzelo Slovensko prosvetnn drušivn, uredništvo Ivan Kacm. s Petrom pa sva vzela od Italijana Berlosija v njem hišo, kjer je bila žc prej restavracija. Hiša je imela večji lokal in pet soh. Dve sva zasedla midva, druge pa sva oddajala našim rojakom. Med najemniki je Hi tudi bivši tovarnar copat in zagonetni samotar K rasi in i, za katerega nismo nikoli izvedeli, iz katerega kraje v Sloveniji jc. Tudi poklic je skrival Po naključju smo odkrili, da je orgial v manjši cerkvi. Reklamo za restavracijo smo napravili med izseljenci. Obesili smo jo še v tramvaj. ki je vozil mimo. Ponujali smo velike in zračne prostore, vrt in dvorišče, pripravno za ples, domačo hrano in zdravo pijačo, snažna prenočišča, stanovanjc za dekleta, ki iščejo službo, in poceni penzion za moške. PereT je vložil dva. deta potrebnih sredstev, jaz enega, pri delu pa je bilo obrnjeno. Jaz sem prevzel strežbo, moja žena kuhinjo, Peter pa je samo pomagal prt slrežbi in nabavljal. 7,a pomoč v kuhinji smo najeli še Komarjevega Janeza, ki ¡e bil že dolgo brez dela. Dajali smo mu hrano ir stanovanje in mu plačevali 35 ¡jesov na mesec. Restavracija ni uspevala, Bila je velika brezposelnost in vsak si je raje sam kuhal doma, kakor pa da bi jedel v restavraciji, V bližini je bila tovarna gumijastih izdelkov Pirelli, a jc jc število delavcev skrčilo v njej na manj kut polovico. Nasproti restavracije je bila naprodaj mala despensa, Po naše bi se reklo trgovina z živili ali kar šlaeuna, Da bi povečala promet, sva kupila s Pelrom tudi to in jo prenesla v našo hišo. Veliki restavracijski prostor smo preuredili še z« prodajo. Na koncu hiše smo preuredili prazen prostor v kegljišče, oh sobotah in nedeljah pa smo najeli tnali orkester ali harmoniko, Plesali sm d na n ti t ran jem dvorišču, kjer so bila tila tlakovana z mozaikom. Posebno ob koncu tednu je bilo pri nas ¡klino naših rojakov, Tudi Beneški Slovenci in Furlani so radi zahajali k nam. Vedno je bilo slišati pesmi, ki so jih peli vipavski fantje, pridružili pa jo sc jim tudi Benečani in Furl am. Stari Guban in njegova dva sinova iz Šempetra ob Nadiži so bili naši ¡italni gostje. Stari je večkrat pel beneško l>esem o Marički in o ajdovih štrukljih- Od njega so se je n h učili vsi naši gostje in kasneje so jo peli tudi po drugih naših gostilnah. Argentinci so malo zahajali k nam. Neko nedeljo, ko je bilo polno gostov, nam jc ifika druščina ukradla celo šunko. Kraju sem prijavil policiji, a bi kmalu mene zaprli namesto tatu, ker je bil očitno prijatelj policijskega komisarja. Sc enkrat nem imel opraviti s policijo, ki mi je tudi takrat žugala, da me zapre ali da mi vsaj naloži denarno kazen. Fantje 'iz Pivke so pregloboko pogledali v kozarec in sc opolnoči, ko smo zapirali, stepli na ulici pred gostilno. Naslednji dan je prišel policaj s pozivom, naj se oglasim na policijski postaji. Dva od pretepačev 50 imeli zaprla, drugi pa so ušli. Izgovarjal sem se, da nisem kriv za prelepe na ulici in da ho gostje odhajali iz restavracije trezni. Razširjene gostinske dejavnosti niso dosti pomagale, čeprav sva garala z -ženo noč in dan. Kaj nam jc koristilo, če je prihajalo pol no naših rojakov, du sc razvedrijo v domači družbi in pozabijo na skrbi, ko pa niso imeli denarja, da bi tTošili. Cele popoldneve ali večere so presedeli pri eni kavi ali naranhinu. V Argentini je bila navada, da so v trgovinah z jestvinami in v restavracija!) dajali blago na kreditno knjižico, plačevali pa so na štirinajst dni ali oh koncu meseca. Kdor ni sprejel le navade, ničesar ni prodal, zato smo jo tudi mi v restavraciji in v despensi. To so znali nekateri grdo izkoriščati. Ko sc jim jc nabralo dolgov za mesce ali dva, so čez noč izginiEi in sc preselili v drugi barrio velemesta, kjer so začeli znova. Drugi so prišli s knjižico in zahtevali račun, ko sem jim ga. napisal, pa so se začeli prepirati, da niso kupili toliko, in □žaljeni odšli, Nisem jih več videl, pa tudi denarja ne. Če kdo ni plačal dolga, ho rekli Argentinci, da je upniku zabil žebelj, ciavd. Največ mi je bil dolžan kapetan policije Primasi. ki jc stanoval zraven nas. Kosem ga terjal, je dejsd, da jc kupovala žena in da sploh ni vede! za dolg. Plačal pa ni, ne on ne njegova žena. Sc danes lahko naštejem imena dolžnikov, ki so mi »zabili žebelj«, Rodas, Alfano, Medina, Diaz, Gomez, Garzia. Eden je zbolel, drugi se je preselil neznano kam, tretji je ostal brez delu in potem jc kateri celo umrl. Neki Italijan se je vrnil v Italijo in mi pustil dolg. Kaj sem jim mogel'.’ Vsi 50 bili delavci, njihovt: premoženje pa jc bila železna postelja, posteljnina in nekaj obleke. Doživel sem. da sc jc kdo v restavraciji najedel, potem pa mirno povedal, da nima denarja, ker jc brez dela. Kakor sem žc omeni!, to ni bilo kaznivo, kar so znali nekateri lenuhi lepo izkoriščati. Naši rojaki niso bili taki. Res, da so jemali na kredit, a so dolgove poravnali prej ali slej. Da pa ne bi kdo mislil, da smo pošteni prav vsi Slovenci, naj za primer omenim rojaka, starega znanca in vojnega tovariša. Z druščino je prišel v restavracijo, predstavil mi jc ženo in pomenu botra Ln mi povedal, da se je pravkar poročil. Naročil jc dobro kosilo, jedačo in pijačo, kar Skromno ohcel- Postregli smo jim v posebni sobi, ko so se najedli in napili, pa j c ženin dejal, da nima dovolj denarja pri sebi, da ga bo prinesel v naslednjih dneh. Nekaj let ga nisem vidci Ko sem ga po dolgem času vendarle srečal na ulici, sem ga seveda takoj opomnil na dolg, Opravičeval st je, da ni moget, da pa mi bo V kratkem prinese! denar. Nikoli ga ni bilo. In ga tudi ne bo, ker jc medlem umrl. Nuj počiva v miru! V nekaj letih, ko sem sc ukvarjal z gostili stvoru in trgovino, se nisem mogel niti pošteno obleči, Sreča v nesreč) >c hi la. du sem imel med dolžili ki tudi krojača. Ko j C narasel dolg na vrednost obleke, sem mu naročil, nuj jo napravi namesto plačila. To je bila edina korist od nedonosnega po-djetja- Peter je medtem sprevidel, da v restavraciji nc bo kruha. Svoj delež je produ I našemu rojaku Baku, sam pa se- je zaposlil V banki, ki jo j C odpr] neki Hrvat. Medlem ko se j c Peter krajši čas mudil z družino v llvropi, so zaprli banko in stoparskega Lmnkirja. Precej naših ljudi je izgubita prihranke, tudi jaz, ki sem zaradi Petra nalo-žil petdeset pesov. Tudi Bak je kmalu uvidel, da v gostinstvu ne br> oltogatel. Ponujal je svoj dele? nazaj, pa sem ga odkupil z denarjem, ki sem si ga sposodil od brala Lojzeta. Tako sem bil sam gospodar. Delal sem / upanjem, da se bodo časi izboljšali. Nekega dne sem dobil obvestilo, da mi ob koncu meseca poleče rok za poravnavo davkov. Denarja nisem imel, zadnji dan za plačilo pa je bila nedelja. Verjel sem pojasnilu znancev, da se v takem primeru premakne na ponedeljek.. Ker je biloobsobo-lah in nedeljah največ prometa, mi v ponedeljek ni bilo težko z denarjem od iti na dav kari jo. Tam pa so rek ti, da sem zamudi I rok in da bom moral plačati še kazen. Vse prepričevanje je bilo odveč, zato sem vtaknil denar v žep. Da bi se izognil davku in kitzni, sem prepisal restavracijo na ženo, Lučka je imela Legtimaeijo še iz. časov pred poroko, zato sc je kol novi lastnik restavracije lahko pojavila Ldcia Fratnik. Ko sla Čez nekaj tednov dva davkarja spraševala po señoril. Kurinsiku, da bi izlcrjala dolg ali izvedla rubež, jima je žena rekla, da je odpotoval in da sedaj ona gospodari. Pokazala jima je pogodbo in osebno izkaznici) ir davkarja sta morala oditi praznih rok. Sam sem v sobi zraven sledil pogovoru in čakal na razplet, Nekaj mesecev sva še zdržala. Najemnina je bila visoka, občinski davki in takse tudi. plačevati sva morala telefon, pomočnika v kuhinji in prodajalko v trgovini. Dolžnikov je bilo precej. Ko tudi sam nisem več mogel redno plačevati dobaviteljem, sva zaprla. Nekaj stare opreme sem moral prodati pod ceno, drugo j*ohištvo in nekaj blaga pa sem dal prepeljati v barrio Parque Patricios, calle Ca-scros in Castro, kjer sem na vogalu najel lokal za prodajo vin« in jestvin. Dolžan sem ostal mesarju, peku, mlekarju, prodajalcu premoga, pa tudi za najemnimo. Povedal sem jim. d« jim ne morem plačati, dokler sam ne izterjam dolgov, če bi dobil ves denar od svoj ih dolžnikov, bi poravnal vse svoje račune, pa še bi mi precej ostalo. A kaj sem hotel, potrpeti je bilo treba. Nikomur nisem imel kaj vzeti, meni p« tudi nihče, ker nič nisem imel. Poskusil sem še enkrat in odprl trgovino z vinom in jestvinami. Ker nismo mogli več poslovati niti pod mojim niti pod ženinim Imenom, je posodil ime za firmo brat Lojze. Denarja sem imel toliko, da sem skromno založil trgovinci, vino pa sem dobival na 30 ali 60-dncvni kredi I. Ko sem ga prodal, sem ga plačal in naročil drugo. Najemnino je bilo treba plačati za tri mesece naprej, a nisem imel toliko. Prosil sem znanca arhitekta Viktorja Sulčiča, naj ih ml šel za poroka. Viktor je rekel, da ima toliko slabili izkušenj, da še bratu več rus zaupa, meni p» rad podpiše. P rijta je imela srednje velik lokal in dve sobi ter pokril medprostor, V eni sobi je živela moja družina, v drugi brat Lojze - Ko je prišel naš sovaščan Miha bolnišnice in ni irnel ne denarja ne stanovanja, je vzel Lojze k sebi se njeg«. Seveda je živel pri nas na kredit, plačal je šefe, ko so mu pitali denar od doma. 7. ženo sv« se trudil«, da bi sc vsaj skromno preživljali s trgovino, a ni šta. Ljudje so raje kupovali v velikih, dobro založenih trgovinah, kjer so prodajali na mesečni kredit. Jaz sen se dolžnikov otepal, ker sem imel i njimi slabe izkušnje. Po enem letu sem moral trgovino zapreti in iako sem žc drugič prišel na kant. Najemnino sem poravna], nekaj /. opremo, ki sem jo pustil gospodarju. Najel sem skromno sobo v cslle Pedm Fehagiie, kjer je že stanova! brat Tone, in prepeljal tja neprodano zalogo iz trgovine. Spet sem ostal brez denarja in brez del«. Nckaj časa smo sc hranili s konzervami, ki so še ostale iz prodajalne, potem p« je prišel dan, ¡ko žena ni imela več kaj deli v lonec, in sem moral tudi sam kupiti n« kredit. Čevlje sem imel tako slabe, da sc je brat Tone ponudil, da mi kupi nove- S«} sem jih potreboval, Ves čas sem bil na poti. ko sem iskal del« po mestu. Prehodil sem velemesto po dolgem in počez, a je biio vse zaman. S^ila za gerente Ženo so na njeno željo poslali na prakso v poslovalnico na calle Caseros, ki je bila tri (cuadre od našega slanovanja. Hčerk« takrat še ni hodila v šolo. Jaz sem moral na Caballito, calle Rivadavia, ki j c dol gen dva -najsi kilometrov. V obeh poslovalnicah je delal španski par. Velika večina poslovodij so bili Spanci, nekaj je bilo Portugalcev, še manj Italijanov in Argentincev, dva Slovenca in en Nemec. Pozneje st» prišla na moje priporočita še dva Primorca, tako da smo bili štirje, dva iz gornje Soške doline, eden iz Vipavske doline in eden s Krasa. Moje delo na praksi jc bilo, da sem pomagal prodajati v trgovini, pomival sem steklenice in pletenke in raznašal vino naročnikom n« dom. Najpomembneje pa je bilo, da sem ponujal vzorce in pridobival cliente, stalne odjemalce. Prodajalčeva žena Madrileña je bila okrogla ir nizke postave. Imela je močne prsi, rjavo polt,črne lase in 5e bolj črne, prodorne oči. Bila je odločna in neusmiljena, finalu me }e kot sužnja in mi tudi minuto ni dala miru. Tako ravnanje je včasih presedalo še možu, a ni smel nič reči. Gerente jc bila on« in moi je plesal, kakor je piskala Madrileña. Po treh lednih so me premestili v drugo poslovalnico v avenida L« Plata blizu velikega nogometnega igrišča. Tu nisem bil sum, čez nekaj dni jc prišel še en praktikant, Spanec po rodu. Poslovodja te poslovalnice je bil Argentinec, bržkone sin Italijana, kakor ga je izdajal priimek. Tudi ta naju je priganjal, da sva predvsem ponujata vzorce in dobivala nove odjemalce. Ko je prišel uradnik iz centrale delat inventuro in me jc poslovodja spet poslal z vzorci na ulico, sem se uprl, Rekel sem, da sem na praksi in da moram vedeti tudi, kako sc napravi inventura. Sicer pa tudi upravo ni preveč zanimajo, koliko SO poslovodje vešči računstva. Glavno je bilo, da se jc čini več prodata, če so ugotovili v poslovalnici primanjkljaj, so odtrgali od plače, če je bilo to premalo, so načeli varščino, ki jo je bita treba kasneje izravnali. Bilo je v pustnih dneh, vse je norelo in sc zabavalo, jaz pa sem se utrujen -od vročine s težkimi vzorci vlačil od hiše do hiše. Deset, dvajset, trideset hiš sem obi- skal, pa nisem oddal niti enega. Loteval sc me jc že obup in najraje bi bil nekje pustil preklete vzorce in odšel domov. Pa ni bilo la ko preprosto. Voditi sem moral natančno evidenco, kje sem bil in koliko vzorcev sem oddal. Vzorec sta predstavljali dve litrski steklenici vina v papimaii vrečki z vrvico, črno in líelo, zraven pa je bil cenik. Vsak, ki sem mu ponudil, je smel brez obveznosti izpiti manj kol pol iz vsake steklenice. Potem je lahko vrnil vzorec z izgovorom, da mu vino ni všeč, da ie ima svojega dobavitelja, da bo naročil kasneje ali kaj jxtdobncga. če je popil več kot polovico, pa je moral plačati vse vino. Dobiti stalnega odjemalca ni bita lahko, ker je bito v mestu 5e kakih deset podjetij, ki sicer niso imela lastnih poslovalnic, a so ponujala vino. Pri ponujanju vzorcev sem moral natančno opisati, kaj je kdo rekel, kako je ocenil vino in zakaj ga ni naročil, če je vzel vzorec. Posebni inštruktorji so večkrat hodili po hišah in preverjali, če smo vzorce res razdelili in če je poročilo resnično. V sucursal 107 sva & Spancem vsak v svoji ulici ponujala vzorce m iskala odjemalce za naša vina. Ko sva po enem tednu prinesla naročila, je bilo mojih malo, SpSrčevih pa veliko več. Inšpektor jc razliko opazil, obetal mi je, da bom, propadel S svojo prodajo in da nikoli ne bom za poslovodjo. Fo mesecu dni se je pokazalo, kako malo je ostalo Špančcvih naročnikov, Po hišah je prosjačil za naročila, čeprav ni imel otrok, je jokal, da ima veliko družino in naj mu z naročilom samo petih litrov pomagajo do zaposlitve. Ko smo na koncu pregledali, koliko odjemalcev je kdo dobil, se jc izkazalo, da je večina Špančevih kupil« samo enkrat iz usmiljenja, medlem ko so moji ostali skoraj vsi. Inšpektor Martin Delrio je moral priznati, da sem boljši trgovec. Med prakso so me k enkrat premestili, tokrat v središče mesta. Tu stm nadomeščal poslovodjo, ki se je za dva tedna mudii v vinogradih v Mendozi. Po dveh mesecih in pol so naju z ženo klicali ra centra Ul k izpitu, ¿Ai prej SO nama dali knjigo, kjer je bilo napisano vse o vinu in o prodaji: katere so sestavine vina, iz kakšnega grozdja se stiskajo posamezne vrste, ob kakšnih priložnoslih sc pijejo različna vina, za kaj se uporahijajo v kuhinji, kako se je treba pogovarjati s kupci, da jih pridobiš, in kako moramo govoriti po telefonu. Snovi je bilo dosti in gulila sva se, da naju je bolela glava. Izpit pa sva Ec opravila še kar uspešno. Po izpitu je bilo najpomembnejše, katero sucursal nama bodo dali, v središču mesta aii v okolici, lam, kjer je velik, ali 1am, kjer jc manjši promel. V centru jc bilo mogoče z manj dela ustvariti večji promet, ker so največ prodali v trgovini, v okolici pa je bilo treba iskali naročnike daleč naokrog in skoraj vse zvozili kupcem na dom. To je bilo pomembno, ker nismo imeli plač. ampak deset odstotkov od prometa. Kasneje, ko so se mnogi pritoževali, da imajo nekateri boljše pogoje, so določili 70 pesov minimalnih dohodkov, ne glede na promet, tc trgovina ni uspevala, so poslovodjo brez odpovednega roka in brez odškodnine postavili na oesl o. Noben izgovor mu ni pomagal, in če ni bil previden, je izgubil še varščino. za mlade po srcu Predstavljamo vam pisatelja IVA ZORMANA Pisatelj ]vg Zorman sodi med najbolj brane slovenske mladinske pisatelje, Rodil se je 3. maja 1926 na Gori pri Komendi, S sedemnajstimi leti je odšel v partizane. Bil je dopisnik ilegalnih partizanskih listov, po vojni pa dopisnik Tanjuga, Primorskega dnevnika in Slovenskega poročevalca. Ko je končal višjo pedagoško šolo, je bil nekaj časa učitelj slovenskega jezika v Križah pri Tržiču, Šmartnem pri Kranju, V Železnikih, Preddvoru in Litiji. Kasneje je bii urednik Kurirčka, nekaj časa pa tudi glavni urednik zajpžbe Borec. Pisatelj je sedaj v pokoju in živi v Ljubljani. Za mlade bralec je napisal naslednja dela: Iz obroča, Svobodni gozdovi, Eno samo življenje, Gnezdo sršenov, Na seneni strani mesta, V sedemnajstem, Rosni zaliv, Nedeljska jutra, Stooknvo popoldne, Bolničarka Vida, Uporne Dražgoše, OF, Naši kurirji in Deklica iz Mihovega mlina. Za vas pa je v današnji številki obudil spomine, kako se je s starim »kamničanom* vozil v Ljubljano v šolo. KAMNIČAN Pred zadnjo svetovno vojno Kamničani niso imeli srednje šole, vsaj za fante ne. Kdor se je hotel šolati, je mora! po četrtem ali petem razredu osnovne šole v Ljubljano. V šolo smo se vozili z vlakom, s slovitim kamniča-nom, ki ga ima toliko ljudi v prijetnem spominu. Taki vlaki danes ne vozijo več. Spredaj je sopla sajasta lokomotiva, Ali je bila tista, ki je imela dimnik oblikovan v velik koničast Šterni cel} in smo ji zato tudi rekli kar škrnicelj, ali pa je bila druga, ki je imela dimnik razširjen v klobuk kakor pri gobi, pa ji nismo rekli goba, ampak račka. Saj je bila res še najbolj podobna rački, ko je na majhnih kolesih mlela čez mengeško polje. Potniške vagone je navadno vlekla račka. Tri ati največ štiri. Bili so majhni, ker tudi lokomotiva ni bila velika. Zgrajeni so bili iz lesa in so se med vožnjo zibali in škripali in ječali kakor barka na viharnem morju. Klopi so bile trde, sestavljene iz lesenih letvic, In okna so se zapirala z dolgim usnjenim jermenom. In pod stropom so bile pritrjene plinske svetilke. O mraku je sprevodnik hodil po vagonih in z laterno prižigal luči, Brž ko se je s plamenom dotaknil gorilca, se je razlila po prostoru bela svetloba, okna pa je zagrnita tema, In mimo šip so se kakor prazničen ognjemet usipati snopi isker, ki jih je lokomotiva bruhala iz dimnika. Za dobrih dvajset kilometrov, kolikor je od Kamnika do Ljubljane, je potreboval naš vlak debelo uro. Postajališča So se kar vrstila ob progi. Bilo je dvoje ali troje pravih železniških postaj, poleg teh pa vrsta hišic, ki so imele en sam prostor in redkim potnikom niso nudile drugega kot zavetje pred dežjem. Četudi je šlo počasi, je kamničan progo do savskega mostu kar srečno zvozil, Onkraj Save pa so se pričele zanj muke. Tam se svet vzpne in proga se vije v klanec. Ker je stalo prav pod hribom zadnje postajališče, je rački dostikrat trda predla. Prav po polžje je lezla med polji, tako počasi, da smo med vožnjo labkn stopili s prvega vagona, se sprehodili do bližnje njive, izruvali Tcpo in jo obrisali v travi, potem pa smo se vrnili in stopili na zadnji vagon. Do konca vožnje nam je ostalo dovolj časa, da smo repo olupiti in jo pojedli. Kadar je račka prisopla na vrh klanca... Zmeraj ji to ni uspelo. Dostikrat ji j c zmanjkalo sape prav za zadnje metre. Takrat se jc nemočno ustavila, potem pa se je osramočena zadenjski spustila nazaj pa klancu. Zapeljala je mimo zadnjega postajališča in čez most na drugo stran Save. Vzela si ju zadosti zaleta, kurjač je raz k uri! žerjavico, zavriskala je... ,,, in zmogla. V drugem zaletu račka nikoli ni omagala. Pravili pa so, kako so odrasli fantje nekoč tračnice pod vrhom namazali z milom, da je lokomotivi drselo in da tudi v drugem poskusu ni prevozila klanca. Praviti so tudi, kako so ti isti fantje med vožnjo v hrib izstopili in se oprli v odbijače zadnjega vagona, da bi rački pomagali. Da jih je zapisal žandar, ki sc je peljal s tistim vlakom. In da so jih potem zaprli, češ, da so se norčevali iz jugoslovanskih državnih železnic. Ne vem, koliko so bile te govorice resnične in koliko so se nekateri samo hvalili. Spominjam pa se, da smo bili zelo srečni, kadar je rački pod vrhom zmanjkalo sape. Takrat smo se šolarji v vrsti postavili pred prometni urad, da nam je postajni načelnik napisa! opravičila za šolo. Prvo uro pouka smo zamudili, in ker je bila na začetku navadno matematika, je bilo več ko dovo! j-razloga za veselje. Vidoe Podgorec ZRNO PESKA Na neki daljni obali, ki jo je božalo sonce s svojo dlanjo, med milijoni mit peska, je bilo majhno, prav navadno zrnce. Vseeno: sivo, rumeno ali črno, Školjka je prišla k njemu in se mu priklonila; »Izbrala sem te med milijoni drugih zrnc, majhno zmo. Odslej boš neizmerno srečno. Pridi v moje sreči* »Jaz, navadno zrnce peska... srečno!? Naj pridem v tvoje srce... Toda, ali mi lahko poveš, kakšna je ta sreča, ki naj hi me doletela od danes naprej?* »Postalo boš biser. Postalo boš tisto, kar tvoji bratje nikoli niso bili in ne bodo,* »O, biser? Gudno, pa tudi privlačno zveni. Toda kaj bom dobilo potem, kaj se bo zgodilo zaradi te moje spremembe?« sVredno boš. Spoštovano in stavno. Dobilo boš tisto, česar še nihče od tvojih bratov ni in ne bo dobil.« 3 Ali bo moje modro nebo potem še nad menoj? Me bo še grelo sonce? Bo še šumel veter v tistih palmah, tam? Bom Še lahko poslušalo pesem mogočne morske vode? Ali bodo moji bratje Še pri meni?,,. To mi povej, samo to?!* »Ha, haha... Ti ne veš, kaj pomeni razkošje, sijaj, blišč, Ti, navadno zrnce, neumno zrno peska! NaŽel te bo lovec na bisere, ne razumeš? Morda celo kakšen ribič ali siromašen črni deček. In v njihovih očeh boš postalo veselje in sreča: ti boš iskra, ki sc blešči! Pomagalo jim boš, da si bodo kupili ladjo, hišo, avtomobil,.. Daj, pridi vame, zapusti obalo!« *Jaz... biser,,., ladje,., srečal Ali ti sploh veš, kaj sta veter in sonce? Školjka, ali veš, kaj pomeni, ko te uspava šepetanje palmi nega listja in prebodi šumenje morja? O, Školjka, kakršnakoli je cena tia j večjega bisera, spoštovanj e in blišč ir slava - vse to ne more poplačali svobode!« Prevedel Miha Mate Ju&ip Stritar MLATIČ1 Hej, junaki, hej, mlatiči, kup pšenični je visok; krepko naj pojo cepiči; pika poka, pika pok Krohku belemu sc smeje oče, mati in otrok; pritiskajmo Še krepkeje: Pika poka, pika pok! K« mladič je pri obedi gologlav in golorok, hitro mine, kar je v skledi; pika poka, pika pok! On kozarca se ne brani, če je še tako globok; letos pije kakor lani; pika poka, pika pok! Ta čudežni svet narave Mnogi ste sc že vrnili s počitnic in marsikdo med vami ne more pozabiti lepih, sončnih dni, ki jih je preživel ob morju. Nabrali ste si tudi najrazličnejše školjke, ki ste jih našli na obali, za druge pa ste se morali potopiti celo na morsko dno. Školjke pa ne žive samo v morjih, mnoge lahko najdemo tudi v jezerih pa tudi potokih. Školjke so še počasnejše od polžev. Če jih prav mirno opazujemo, lahko vidimo, da ima živa] lupini navadno rahlo priprti, kadar ji preti nevarnost, pa jih naglo zapre. Nekatere Školjke so znotraj na debelo pokrite z biserno plastjo. To snov uporabljajo za izdelovanje gumbov. V nekaterih školjkah pa nastajajo celo biseri. V morju pa so doma tudi mnogi sesalci-plavalci. Med njimi so tudi največje in najmočnejše živali - kiti, Kit je dolg do 30 metrov in težak do 200.000 kg. 150 volov ali 25 slonov bi komaj odtehtalo tega morskega velikana. Tak velikan poje zelo veliko; vsak dan pospravi vsaj 2000 kg rakcev, polžkov in ribic. V velikanskih ustah ima številne rožene, na dnu razcefrane plošče. Na njih obvise te drobne živalce in kil jih z jezikom pospravi skozi ozko žrelo. Basen Zakaj se maček po jedi umiva? Vrabec je prifrčal v žito, da bi se najedel. Tja v bližino se je pritihotapila tudi mačka. Pričela je loviti vrabca in ga hotela pojesti za zajtrk. P »Joj, joj!« je zajavkal vrabec, »Dolgo že živim na svetu, a še do danes nisem videl, da bi kdo zajtrkoval, ne da bi se prej umil,« Mačka je položila vrabca na tla. Pričela se je oblizovali in si drgniti gobček s tačico, vrabec pa je odfrčal. Da bi le videli, kako! Od tedaj maček najprej zajtrkuje, šele potem sc oblizuje in si s tačico drgne gobček, Gustav Strnišu UGANKE Veselo poje črni ptiček, čeprav je mračen dom njegov, glas mn doni čez dol in griček, če vidi te, se skrije v rov, lunin Sredi množice roke dvigujem, vodim promet in smer nakazujem, v vrvei življenja mirno strmim, otok v njegovem valovju stojim. ruiouiojtf Velikan v višave sega, dim iz njega se vali, včasih se razjarjen krega, ogenj bruha In preti. us>l[nA Dvanajst kovačev kuje čas, beže prehitro mimo nas, ko nas poslednji zapusti, spet prvi se nam prismeji. P3S3CU Lenuh ga večkrat občuti, V brezdelju svojem zeha, marljivi ne pozna ga, oddih mu je uteha. aiSttaoS|op Kdo je nesrečnik, ki se nikdar nc spočije, saj vse življenje drhti in bije. MJS skozi ameriško džunglo 127. Ker-sc jc vpisal v vojsko za tri Lel a. so ga imenovali za pisarja- Deset mesecev je delal v računovodstvu in sestavljal plačilne pole za odhajajoče vojake. Tačas jc veliko bral ter se ob prostih popoldnevih s|weliajal po prijazni pokrajini okrog tabora. Pozno pozimi 1920. Seta je Lojze slekel vojaško $$uknjo. Imel je enaindvajset let in sam sebi sc jc zdel zelo izkušen V žepu je imel skoraj tristo dolarjev in odločil se je, da odpotuje v New York. Ni vedel, kaj bo tam počel, vendar se nvi je zdelo, da bo kot bivši vojak laže dobi! kako službo. 11S, V New Yorku ga je pozdravilo mrzki, zimsko jutro. Sklenil jc, da sc malo sprehodi po mestu. Ceste so bile poledenele. Pol ga j c zanesla do položne rebri, po kateri se je vzpenjal s premogom natovorjen voz. Voznik je glasno preklinjal in divje pretepal konje, da bi speljali težki tovor v spolzek klanec. Živali so klecate pod težo, ob vsakem potegi ja ju so drobci premoga padali na cesto. Za vozom sta stopali premrli deklici v tankih oblekah in hiteli v košarico pobirat kosce premoga. Hladna bolečina mu jc segla v srce, Mesto je izgubilo nekdanji čar. 129, Spomnil se je Lonija Burtona in odpotoval v Miiford, v Pensilvanijo. Mil-ford je bilo morda najbolj prijazno mestece, kar jih je dotlej videl. ¡junija ni našel, odpotoval je na zahod v Kalifornijo. Pet ga je spet vodila k Petra Molku v Forcst City. »Kaj misliš? ubogal, ti ne bova storila hudega!« Izročil je denar. V zahvalo sta ga močno udarila po glavi, da j c omedlel. Ko se je zavedet, se je s težavo zvlekel po stopnicah v restavracijo, v glavi mu jc šumelo. Jesti ni imel več s čim. V žepu je imei še nekaj novčičev, 138- Lojze sc jc napotil rta postajo. Kaj naj počne? Nekaj je trepetalo v njem in skoraj bi bruhnil v glasen, histeričen krohot. Poskusil je misliti kar sc da hladnokrvno. Napotil se je po mestu in zaneslo ga je v Mehiško četrt. Ustavil sc je ra trgu, na katerem jc stal jedilni voz. Vsenaokrog jc močno dišalo po mastnih, ostro začinjenih jedeh. »Lej ga fanta!« jc zaslišal pozdrav iz teme in zagledal grdo, postarano, kričeče oblečeno žensko. »TL trda prede?« je še silila vanj Povabila ga jc na večerjo in mu prrdarila dvajset dolarjev. skozi ameriško džunglo 139. Z denarjem, ki mu ga je podarila Maudc, je Lojze prebil v Los Angelesu Eri tedne in skušal dobiti delo. Spal je v prenočišču, ki je bilo namenjeno bivšim vojakom. Podnevi pa je romal od ene posredovalnice do druge, povsod se je trlo mladih ljudi, ki so prili L prav tako kot on iskat kruha. Naposled se mu je le nasmehnila sreča. Dobil je delo. Takrat so začeli graditi novo razkošno četrt HoJJywood, Iti so jo namenili [jetičnikom iz filmskega sveta. Nad dvesto delavcev je kopalo jarke, valilo skale„ poslavljalo oporne zidove za bodoče filmsko mesto. 140, Lojze la, ki je bil krepak, so dodelili k skupini, ki je delala ponoči v kamnolomu. Z dvanajstimi ali še nekoliko več drugimi možmi je pod nadzorstvom švedskega paznika metal zdrobljeno kamenje v tačke, jih porival po ploščadi in jih od lam. prevračal v vozičke, ali pa je valil skale izpod strme previsne pečine. Prvo noč sc je neprestano bal, da sc skala odtrga od pečine in ga zmečka. Kamnolom 50 razsvetljevale ogromne žarnice in risale na skale veličastne sence premikajoči! se ljudi. Slišati je bilo žvenket krampov in lopat in skovikanje sove. 141. Nadzornik jih je kar naprej priganjal. Počivati so smeli le takrat, kadar je smtjdnikar zažgal razstrelivo, in pol ure, ko so jim ob polnoči prinesli jesti. Delali so od pol šestih zvečer do dveh zjutraj. Ko se je Lojze prvo noč privlekel do iežiiča, je bil preveč izmučen, da bi mogel zaspati. S široko odprtimi očmi je strmel v streho šotora in zdelo se mu je, da leži pod ogromno skalo, ki ga bo zdaj zdaj pokopala pod seboj- Po približno enem tednu so bolečine v mišicah in kosteh prenehale. Zdaj jc spal kot ubit, prebujal se je spočit in strašne lačen. Trdo delo ga utrdilo. t42. Med delavci jc bilo veliko članov delavskega gibanja, ki se je takrat razširilo po vseh Združenih državah. Lojze se je dobro razumel z njimi. Vabili so ga medse, toda Lojze je hote! ostati zunaj kakršnegakoli gibanja ali organizacije. Na življenje in na Ameriko je hotel gledati s svojimi očmi. Svoja opažanja si j c vestno zapisoval v dnevnik, te je hotel postali pisatelj, je moral čim globlje prodreti v resničnost. In resničnost je bila v Los Angelesu, pisana in privlačna. V mesto so sc poleg mladih zgrinjali ludi upokojenci, ki jih je privabilo vlažno kalifornijsko podnebje. 143. Lojze je ob popoldnevih, hodil po mestu in srečaval najrazličnejše druščine, ki so vsaka oznanjale svojo- vero, V okrašenih dvoranah in templjih so predavali ljudem, kako dosežeš večno srečo, kako uspeš v življenju, kako ostaneš večno mlad, Njihovi poslušalci sv bili izgubljenci vseh. vrši in brezdelne žene velikih poslovnih mož, ki so v svojih pisarnah kopičili dolarje. V Los Angelesu -so imeli trgovci, prekupčevalci in lopovi izredno priložnost, da nagrabijo še več denarja, Mesto jc bilo prava pridoba Amerike v malem. 144. Kdor jc hotel živeti v mestu, ki ga je Lojze imenoval džungla, je moral biti dobro oborožen ne s puškami in z mrežo proti moskilom, ampak z znanjem in s poznavanjem življenja, s smislom za humor - i smehom. ln tako sc je moral Lojze nasmehnili nadzorniku, ki ga je odpustil z dela- Sumil je, da je E udi on član delavskega gibanja in take so odpuščali, Bil je skoraj brej denarja. Brezplačno prenočišče so ukinili. Spal je v spovednici misijonske cerkve Nuestra Signora v Mehiški četrti. Podnevi je tekal za delom, ki ga ni bilo. Največ časa je prebil v javni knjižnici ali postopal po mestu. I [j-----------u—I 145. Nekega večera, to sla mu samevala v žepu dva uboga dolarja, je zaslišal glas, ki ga je klical po imenu. Obrnil seje in zagledal Louija Burtona. Bil je slaboten, zanemarjen in rahlo upognjen, »Zdelo se nji je, da si pravi,« je spregovoril z medlim glasom. Lojze jc skoraj pozabil nanj in nerodno mu je bilo. Tudi Lonie je prišel v Los Angeles iskal dela. Bil je videti deset let starejši, kot je bil v resnici. Lojze je vedel, da je tudi lačen. Vendar ni bil prav nič navdušen, da bi z njim delil svoja dva dolarja. Potem ga je postalo sram in povabil j c Lonija na večerjo. 146* »te nameravaS. potrošiti zame nekaj svojega premoženja,« je rekel Lonie, »potem glejva, da dobiva za ta denar, kar se da veliko.« Lojze mu je dal dolar in čez nekaj minut se je vrnil s kosom sira iu s hlebom kruha. Večerjala sla na klopi sredi parka. Lome je pripovedoval o svojem tavanju po ZDA. Čutil jc, da ni rojen za potepuha in zaupal Lojzetu, da si je hotel vzeti življenje. »Časopisi pišejo o vsem mogočem,« je menil Lonie, »zakaj ne pišejo o tebi in meni. Ko sva odhajala ra vojsko, so nam vzklikali kot junakom, zdaj pa so pozabili na nas.« 147* Tisti večer sta skovala načrt, kako bi javnost opozorila nase in na množico mladih ljudi, ki so se potikali iz kraja v kraj in iskali zaposliive. Lome jc v vojni rešil mladega francoskega častnika in francoska vlada ga jc odlikoval a z vojnim križcem. Iz Fort Arthurja, topniškega oporišča v bližini san Pcdta, so mu sporočili, naj pride na slovesno podelitev odlikovanj. Lonie jc obvestil časopise o podelitvi ter se pri lem izdajal za pribočnika ameriške vojske. V oporišče sta prišla, ko se je slovesnost že začela. Godba je igrala in vse je bilo zelo veličastno. 148. Potem je Lonie slišal, kako pripovedujejo o njegovem junaštvu. Stopil je pred polkovnika, ki mu je pripet odlikovanje, Spet jc zaigrala godba. Lonie, ki je bil izčrpan od lakote, se je onesvestil. Polkovnik in pribočnik sta mu odpela obleko in zahtevala zdravnika. Nato so ga odpeljali v bolnišnico, Lojze jc najprej mislil, da Lonie igja, kot sta se zmenila. Zato je stal ob strani. Novinarji, ki so izvedeli, da jeLoni-jev prijatelj, so ga obsuli z vprašanji, V časopisih jc izšla njuna zgodba. Lojze je dobi] delo koL poročevalec pri časopisu v Los Angelesu. 14*). Lojze je moral pisati dnevne vesli, poročali o novih filmih in o novih knjigah, včasih pa je moral pokukati tudi v trgovine in prepričevali hralce, naj kupijo čevlje v tej in tej trgovini, Ker so res odlični. Po dogovoru bi moral trajati njegov delovni dan od pol sedmih zjutraj do šestih zvečer, toda zgodilo se je, da je moral čepeti na kakšnem banketu pozno v noč, Nič več ni imel prostega časa kot takrat, ko je delat v kamnolomu. Časnikarski poklic se mu je zazdel nezdrav, delodajalec ni bil samo lastnik njegovega telesa, ampak tudi njegovih misli. 150. Edino prijetno razdobje je tr&julo dva tedna, ko je poročal o veliki stavki v San Pedru, Tri tisoč delavcev jc zahtevalo višje plače, izpustitev političnih jetnikov, odpravo posredovalnic. Lastniki ladij so napeli vse sile, da bi stavko zlomili. Ker so bili stavkajoči disciplinirani ir enotni in so se ladjarji zbali, da bi stavka še trajala, so poklicali ra pomoč policijo, kije polovila vse delavske voditeljevih zgnalav železniške vozove in odpeljal« v ječe po vsej državi. skozi ameriško džunglo 151. Poleti je zapustil delo pri časopisu in sc napotil v San Fedro, Kaj bo počel tani, ni vedel.. Mesto sc mu je priljubilo že med stavko. V njem ni bilo tistega kričečega razkošja, ki je v Los Angelesu bodel v oči. Frebivalci so bili večinoma pristaniški delavci. Lojzetu so bile všeč vonjave po surovem olju, svežem lesu, pomarančah, limonah, začimbah, kavi in ribah, po tovo-riti, ki so jih prekladali v pristanišču. Našel si je deto v pristanišču; bilo je naporno pa tudi raznoliko. 152. En teden je razkladal les, drugi teden je razprodajal vloženo sadje ali prenašal šope zelenih banan z ladje, ki je pravkar pripeljala iz Guatcmale. Včasih je moral trdo delati od jutra do trde noči, dokler ni bil tovor vkrcan ali razložen in je ladja lahko odplula, Drugič spel jc lahko nekaj dni pohajkoval, bral v knjižnici ali posedal na bregu in opazoval galebe. Med delavci je bilo veliko črncev. Neprestano so klepetali in dražili drug drugega, ko so porivali svoje vagončke. Prepevati so in se smejali. Lojze jih je vzljubil prav zaradi njihovega smeha, 153. Stanoval je v predmestju, ki so ga imenovali »Balkanske države*, ker so v njem živeli priseljenci z Balkana, večinoma Dalmatinci- Ribarili so, prodajali ribe, po malem tihotapili alkoholne pijače in se po svoje veselili življenja. Okrog hiš so se podili živahni, kričavi otroci. Sveži veter, ki jc pihljal z morja, ni mogel prepoditi močnega vonja po sušečih sc ribiških mrežah in močnem vinu. Lojzetov bungalov je imel eno samo, lesno, a kljub temu udobno sobico. Postavljen jc bit na robu strme pečine, ki so jo valovi oblivali s svojo peno. 154. Prav v lej sobici jc Lojze preživel štiri na j mirnejša leta svojega življenja. Nasmehnila sc mu jc sreča in dobil jc službo pisarja pri mestnem pristaniškem pilotu. Pilotova postaja jc bita majhna sl avba na robu pristanišča, blizu vhoda v glavni prekop. Delo ni bilo zahtevno, Opravil ga je v kratkem času. Potem je včasih zapel telefon, sporočali so mu, kdaj bo katera ladja priplula in odplula, in moral je poklicati pristaniškega pilota, ki je ladjo varno spravil skozi ozke prekope. 155. Začel je pisati. Napisal jc več člankov, krni ki h povesil in poskušal napisali mmln. Tilda, večino Svojih spisov je strgal. Za vajo jc prevajal iz slovenščine Ln srbohrvaščine in pošiljal svoje prevode nekemu časopisu v Boston. Potem, ko SO mu objavili žc vrslo člankov, se je opogumil in poslal zgodbo o mladem slovenskem izseljencu priljubljeni reviji »The American Mercury«. Urednik ga je pohvalil in Lojze mu je poslal še nekaj zgodb in člankov. Prenehat jc bili Lojze Adamič, neznan slovenski priseljenec, ki se je moral kakor milijoni brezposelnih Američanov pehati za delom, postal je Louis Adamič. Nekaj časa jc še ostal v San Pcdru. Negotovost je Izginila iz njegovega življenja. Seznanil se je z zanimivimi ljudmi. Med njimi so bili tudi pisatelji, ki jih je občudoval in ki so mu v svojih knjigah marsikaj razkrili o- Ameriki. Kupil si je avto, s katerim sc jc lahko vozil, kamor ga jc vicklo srce. Domačim v Slovenijo je kdaj pa kdaj pisal, da je zdrav in zadovoljen. nove knjige materinščina Obljuba dela dolg Fred časom sem obljubil, da bom sproti poročal tudi o delu Jezikovnega razsodišča, ki je bilo ustanovljeno pri Sodalislični zvezi delovnega ljudstva kot eno od svetovalnih možnosti za varstvo jezika in njegove kulture. Zdaj, po šestih mcsceih njegovega delovanja, so se njegovi prvi koraki že toliko pokazali in odmevi na njegovo delo ic toliko zbistrili, da je mogoče napisati o njem kratko poročilo. V Jezikovnem razsodišču dela šest ljudi, odbranih sicer z raznih poklicnih področij ir raznih starosti, vendar vsaj z eno skupno lastnostjo: s čutom in ljubeznijo za slovenSčino, Skupina pravzaprav niti m vase zaprta, temveč prožna in sproti priteguje za posamezna vprašanja k posvetu še druge strokovnjake, Odprtost razsodišča je bila pravzaprav dosežena že s tem, da je njegovo delo razširjeno na vse Slovence doma in po svetu: ti mu sproti poročajo o vprašanjih, ki se jim zdijo posebno pereča. Teden za tednom se namreč ponavlja v slovenskem časopisju vabilo: »Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje; pošiijajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Komenskega 7, 61000 Ljubljana. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb.« To povabilo doživlja svojevrsten uspeh. Tudi prej so sicer v posameznih Jistih in v radiu že obstajali kotički /:± jezik. Vanje so Si stekale pritožite, prihajala so vprašanja, vrstili so se predlogi za izboljšanje. Vendar število sodelujočih ni bilo nikoli tako veliko, kakor je zdaj, ko se na Jezikovno razsodišče dan na dan stekajo pisma ljudi vseh poklicev in starosti, šolanih in nešolanih, z vseh koncev Slovenije. Ta odziv priča, kako je čut za jezik in njegovo vrednost in veljavo med rami živin kako so vsa ta vprašanja danes vsesplošno pereča, saj se je raba jezika razširila do skrajnih meja možnosti. Včasih je biJa namreč javna beseda boi j ali manj prepuščena ]c redkim, ki jih je to posebej veselilo ali pu Sta jih priklic tn izobrazba silila, da so pisali in javno govorili. Danes pisanje in javno govorjenje ni več omejeno na redke izbrance- Vsak jc tako rekoč vsak trenutek središče take javnosti, vsak enakopravno soodloča o vsem, tudi o jeziku, kot enakovreden član širše družbe ali ožje skupnosti. Natančno ta zavesi, da smo vsi skupaj ir vsak posebej enako odgovorni tudi za stanje jezika, je razvidna tudi iz pisem, ki prihajajo na Jezikovno razsodišče. To je dobrodejno sporočilo za vse tiste, ki so bili že nekajkrat hudo v skrbeh spričo pešanja skrbi za jezik med vodilnimi in odločilnimi krogi, po starem odgovornimi za kulturo jezika. Zgodilo sc je namreč tisto, kar se dogaja v vsakem zdravem in življenja zmožnem organizmu: vsaka poškodba od zunaj, vsaka rana, vsaka bolezen še Itolj spodbudi notranje moči k sc večji dejavnosti, dokler ni škoda popravljena, rana zaceljena, bolezen ozdravljena in organizem k bolj utrjen in odporen za nadaljnje življenje. Jezikovno razsodišče je tako rekoč zasuto s pismi in predlogi, ki sc dotikajo bodisi drobnih in včasih prav obrobnih spodrsljajev ali pa tudi -širših sklopov in osrednjih bistvenih jezikovnih vprašanj, tla komaj sproti vsem odgovarja, saj se ne obračajo nanj samo z opozorili na napake, temveč tudi s prošnjami za nasvet pri prihodnjih jezikovnih nalogah, na primer pri iskanju izrazov z* poimenovanje novih podjetij in stvari. Na nekatera od takih vprašanj so odgovori razmeroma lahki, saj je treba samo malo pozorneje pregledati dosedanjo jezikovni izkušnjo in na njeni podlagi ugotovili duhu in težnjo slovenščine, tako da je mogoče nesporno razsoditi o morebitnih spodrsljajih ali nepravilnostih. Na taka vprašanja in pobude potem Jezikovno razsodišče izreče svoje mnenje in ta sporočila se vrstijo vsak teden po slovenskih časopisih. Sporočila so kratka in jasna, lako da sc s tem širita tudi objektivno znanje slovenščine in ostri čut za jezikovno rabo. Nekatera druga vprašanja so seveda veliko bolj zapletena in jih ni mogoče reševali s kratkimi nasveti, mnenji ali opozorili. Taka je treba poslati naprej v obdelavo Gospodarski zbornici, komiteju za šolstvo, posameznim temeljnim organizacijam združenega delu in fiovabiti odgovorne, naj na svojem delovnem področju napravijo vse, kar je v njihovi ttioči, da sc zadeva uredi. Kolikor bolj se jezikovno Izobražujemo, kolikor bolj sc ukvarjamo z jezikom kot svojim nepogrešljivim orodjem, toliko bolj uglajeno se lahko izražamo, Toliko bolj se poglabljamo v jezikovne tenčine, toliko bolj jezik postaja zavestni in razgledani del nas. To velja za vse Slovence, v domovini in povsod |Xi svetu. Janko Moder KAREL PRU$NIK-GA&rER: GAMSI NA PLAZU, založba Borec, Ljubljana, Delo je kot eno najbolj orlovitih in dokumentarnih pričevanj o koroškem partizanstvu iišlo zdaj že v tretji izdaji - v nemščini, slovenščini in srbohrvaščini. Lita 1975 je dobila knjiga naj višje priznanje organizacije borcev v Jugoslaviji - nagrado 4, julija, ki sc daje za najboljše umetniške stvaritve na temo narodroosvobiJncga boja, Avtorja knjige je leta 1977 odlikoval avstrijski zvezni predsednik z odlikovanjem za zasluge pri osvoboditvi Avstrije izpod nacistične Hiltcrjeve okupacije. Knjigo je uredil Pavie Žaticer, opremi! pa Matjaž Vipotnik, ZORAN KRŽIŠNIK: MONOGRAFIJA O SLAVKU TIHCU, založil* Obzorja, Maribor. Akademski kipar Slavko Tihec sc je v treh minulih desetletjih uveljavil s svojim delom tako v domačih kakor tudi v tujih umetnostnih krogih. Neštetokrat je - samostojno in. skupinsko - razstavljal po domovini in tujini (tudi na slovitem bienalu v Benetkah), dobil mnogo nagrad in priznanj, njegovi kipi pa krast številne galerije in slovenska mesta. Monografijo o njem je likovno oblikoval Jože Brumen, z besedili pa so sodelovali Branko Avsenak, Ljerka Menaše, Gillo Dorfles in Tna S-tegen- V njej je izredno mnogo fotografskega gradiva. STANF. JUŽNIČ; NOVEJŠA ZGODOVINA, Urti vernim v Ljubljani. Delo je avtor sicer namcniJ študentom fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, vendar bo dobrodošlo slehernemu Slovencu, ki bi se rad podrobneje poučil o lem obdobju slovenske preteklosti. Avtor v posameznih poglavjih razmišlja o vlogi in pomenu zgodovine, o nastajanju narodov in pomenu nacionalizma, o dciavskem gibanju in njegovih idejah o preseganju kapitalistične ureditve. Zbrano gradivo naj bi omogočilo razumevanje naše udeleihe v splošnem napredku človeštva, DR. HUBERT POŽARNIK; UMETNOST STARANJA, Ceni« za menjalno zdravje, Ljubljana. Vsa snov v knjigi je zgoščena okrog temeljnih poglavij, ki govore o zdravju v starosti, o osebnosti starih ljudi, o medosebnih odnosih v starosti, bodisi med zakonci, med starimi ljudmi in njihovimi, otroki in vnuki, o starosti in spolnosti, o reakciji na izgubo zakonca, o prilagajanju na slanost in staranje, o tako imenovani krizi srednjih letT upokojitvi, prostem času in tudi o domu za. oslarclc ljudi, »Starost ni bolezen,* pravi avtor, »jc naravni del življenja in umetnost življenja je, da se na ta del življenja čimboije pripraviš in ga čimbolj bogato preživiš. Res pa je, da bi bili tudi stari ljudje danes lahko bolj srečni, kot so, kajti starost sama jmj sebi ni mračna in žalostna; če jc takšna, so za to drugi razlogi.« mislimo na glas Drevo življenja Vse večkrat beremo v Rodni grudi in drugod, pripovedujejo nam pisma in vi sami, ko prihajate k nam, kako želite najti sledi, svojih prednikov, najgloblje korenine drevesa svojega življenja, To je hvalevredna, zanimiva, a tudi zelo težavna naloga - kopati v preteklost ter iskati in sestavljati kosce korenin, iz katerih je črpalo prve sokove drevo našega življenja. Sivolasi Jack Cuznar, ki se je kmalu po vojni vrnil iz Kalifornije, kjer je dolga desetletja urejal vrtove filmskemu igralcu H amidu Loydu, se je nekoč v svojem rodnem Podkorenu ves predal temu raziskovanju. Najprej je pregledal vse nagrobnike na domačem pokopališču in iskal sorodniske vezi med pokojniki Z njegovim priimkom, zatem je raziskal župnijske bukve in našel nove sledi, ki so ga popeljale celo prek meje, Potoval je v Nemčijo in Francijo in nam potem navdušeno pripovedoval o svojih odkritjih, kje vse je zasledil svoje davne sorodnike. Bil je star fant, ne otrok in ne vnukov ni imel, zato smo se čudili njegovi raziskovalni vnemi. Le kdo bo kaj imel od tega, ko njega več ne bo? Nasmehnil se je. »Jaz sam bi rad vedel, kdo sem in odkod sem. Vem za starše, vem za deda, pa bi rad vedel še več. Od kod je prišel praded? Kdo je bila prababica? Pa še in se, Vse življenje sem veliko tuhtal o tem. Ko sem ram v Holywoodu vrtnaril. ko sem sadil in presajal toliko različnih rastlin, ki smo jih dobili od vsepovsod, sem si mislil, kaj nismo tudi ljudje, posebno mi izseljenci, kot nekakšne rastline, izruvane iz domačih tal in presajene na tuje. In kot vrtnarja me je vedno zanimalo, odkod so rastline in kako rastejo tam, kjer so doma.« Tako je modroval sivolasi Jack Cuznar takrat pred leti. Zdaj ga že nekaj let ni več. Kako dpleč je prišel pri raziskavah svojega rodu, žal ne vem, Vem le, da je bil za te raziskave izredno zavzet. Kdo sem? Od kod sem prišel? Vse več je vas, ki živite sredi tujega sveta, in se danes tako sprašujete. Rojeni ste na tujem, vaša imena so po tuje prirejena, domove in družine imate in tuji deželi pravite domovina in vendar... z 58 vsem srcem čutite, da je še nekaj, kar morate nujno raziskati, Čistiti. Zaradi sebe in še bolj zaradi otrok, ki rastejo in sprašujejo. Kdo so naši predniki? Od kod so prišli? Morda nanje spominja le nekaj obledelih Eotografij v starem albumu? Stara pratika ali drobna knjižica Gregorčičevih poezij, majhen klekljan prt, S čipkami obrobljena peča, star, neroden verz na leetovem srcu, ki je ostalo celo le, ker je hilo skrbno zavito v stanjol: .vKje so časi, kje so dnovi, ko .sva rožce trgala, kje so Itribane doline, kjer je zibel trkala, k Nekje je stari kraj, Tam so domače pesmi in šege in beseda, tam so korenine rodu, ki jih ne moreš, ne smeš iztrgati. Tako ukazuje zavest, tako ukazuje srce. To je dolžnost do tvojih otrok in vnukov, ki bodo prišli, če jih še nimaš. Če te korenine na silo iztrgaš, si izkoreninjenec, si beden, odpadel list, prepuščen vetru, Ali ni res tako?! [na filatelija 13.. maja je Skupnost jugoslovanskih PTT izdala dvobarvno znamko za 3.50 din v počastitev stoletnice rojstva srbskega pravnika, marksističnega pisca in pomembne osebnosti socialističnega gibanja Dimitrija Tucoviča {rojen 13. maja 1RR1 v vasi Gostiljc v zlatiborskem okraju, padel 2U. novembra 1914 v Kolubarski bitki na Vrapčem brdu pri 1-aiarevcu). Osnutek za znamko {slavljenčev portret, v ozadju pogled na nekdanji trg Slavi ja v Beogradu, ki se danes imenuje po Dimitriju Tuooviču) je na- redil akademski slikar Dušan Lučič iz Beograda. Znamke je natisnil v ofsetnem tisku beograjski Zavod za izdelavo bankovcev v prodajnih polah po 25 kosov. 25. maja pa je Skupnost j PTT z večbarvno znamko za. 3.50 din počastila 89-letnico rojstva lani umrlega predsednika republike Josipa Broza Tita (1892-1980), Kovinarski delavec z revne domačije iz obsoteljskegu Kumrovca se je zapisal v zgodovino kot velikan XX. stoletja. Skoraj 70 let je bil zapisan revoluciji, od tega 60 Icl kot član Komunistične partije Jugoslavije, Več kol 40 let je bil njen voditelj in strateg, skoraj 40 let vrhovni komandant jugoslovanske ljudske armade in 35 let prvi državljan naše socialistične domovine. 20 let je bil prvi državnik neuvrščenega sveta Josip Broz Tilo trikratni narodni heroj Jugoslavije, je s svojim zgledom, preudarno miselnostjo in odločnostjo v boju za svobodo in mir, enakopravnost in neodvisnost vseh narodov in držav postal last vsega sveta. —i * Kot motiv za znamko je bil uporabljen portret Josipa Broza Tita (risba s svinčnikom, 86 X 60,5 cm), ki ga je leta 1977 narisal akademski slikar Milivoj Unkovič, profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Lastili k originala je Galerija jugoslovanskega portreta v Tuzli, reproduciran pa je bil v monografiji »Tito v delih likovnih umetnikov Jugoslavije«. Grafično obdelavo znamke je oskrbel akademski slikar Andrija Milenkovič iz Beograda. Znamke je natisnila švicarska tiskarna »Helio Courvoisier« v večbarvni heliugrSvuri v prodajnih polfih po 9 kosov. Kot običajno je ob obeh izdajali Jugomarka založila ovitka prvega dne, ki sta stala po 2,50 din oziroma 7 znamko 6 din. vaš kotiček Prodan novo, visokupridiino hišo V okolici Medvod. Poleg hiše j« tudi vrt. Parcela meri 764 m2. Interesenti lahko dobijo fotografije po pošti. Janez Mihovec, Sp. Senica 61215 Medvode, tel. 061 611-278 Hišo oziroma polovico hiše z 130 m3 stanovanjske površine, opremljeno, dve garaži, vrt - terasa, na zelo mirnem sončnem delu Bleda, ugodno prodam. Ponudbe pošljite na naslov Slovenske izseljenske matice pod šifro »Bled 1981«. Dragemu nečaku Leopoldu Drob niču iz Pattersona, Louisiana, želijo oh 40-lctniei sreče in zdravju, njegove tete, stric, sestrična, bratranci ter Tamara, Jernej in Andrej. Vse ostale pa lepo pozdravljamo- Prodam novo dvostanovanjsko hišo «a relaciji med gradom Otočcem in Šmarješkimi toplicami. Hiša ima telefon in je primerna (udi za obrt. Okrog hiše je sadni in zelenjavni vrt v izmeri 19 arov. Informacije in ponudbe v večernih urah na naslov: Stane Pirkovič, Dolnje Krenovo 35, tel, (068) 84-924. slovenski lonec Ljubljanska jajčna jed Deset v trdo kuhanih jajc olupimo in izločimo rumenjake. Beljake zrežemo na tanke rezine, rumenjake pa pretlačimo skupaj z žemljo, namočeno v mleku in nžetn. V drugi skledi vmešamo pet rumenjakov surovih jajc s koščkom surovega masla (2 dkg), solimo dodamo sesekljan peteršilj, malo nastrgane limonine lupinice, 4 žlice kisle smetane, 2 žlici drobtin in nazadnje sneg petih beljakov. Vse dobro premešamo, le rezine beljakov pustimo posebej. V kozici na surovem maslu prepražimo pol kg mavrahov ali drugih očiščenih in na rezine zrezanih svežih gob, ki jih solimo, dodamo sesekljan zelen peteršilj in nazadnje zalijemo s pol kozarca belega vina. V dobro pomaščeno kozico ali posodo iz jenskega stekla damo najprej plast jajčne zmesi, nanjo prepražene gobe, ki jih potresemo z narezanimi beljaki. To ponavljamo. Nazadnje mora biti jajčna zmes. Spečemo in ponudimo s solato. Prekmurski krapči Jz mlačne vode, bele moke, vzhajanega kvasa zamesimo navadno bolj mehko testo ir pustimo, da vzhaja. Za nadev v osoljenem mleku (pol litra) skuhamo 2 del oprane prosene kaše in pustimo, da se ohladi. Zatem ji primešamo 30 dkg pretlačene skute, pol skodelice kisle smetane in eno stepeno jajce ter sladkamo po okusu. Vzhajano testo tanko razvaljamo in položimo na dobro omaščen pekač tako, da robovi segajo čezenj. Na testo na debelo zdevljemn nadev, zatem pa potegnemo čezenj robove od testa. Ko ponovno vzhaja, sladico pomažemo z raztepenim jajcem in spečemo. Krapče ponudimo tople ali mrzle. Jabolčni zvitek z ocvirki Iz 50 dkg moke, 4 dkg surovega masla, margarine ali malo olja, 1 jajce, soli in mlačne vode po potrebi zamesimo mehko testo, ki ga gnetemo tako dolgo, da se ne prijemlje več rok. Pomažemo ga z oljem in pokrijemo s pogreto skledo. Počiva naj pol ure. Za nadev sesekljamo 15 dkg ocvirkov, jih segrejemo in zmešamo vanje 5 žlic kruhovih drobtin. Olupimo in nastrgamo J kg jabolk, 15 dkg sladkorja odišavimo z mletim cimetom. Testo razvaljamo in na tanko razvlečemo (robove porežemo), namažemo z ocvirki, potresemo z jabolki in sladkorjem. Nato testo Tesno zvijemo, damo na pomazan pekač, pomažemo povrh z raztepenim jajcem ali smetano in spečemo. Sekanica iz ostankov mesi* Če nam ostane meso od pečene ali kuhane perutnine, od raznih pečenk in podobno, lahko iz teh ostankov pripravimo kaj izdatno in okusno jed. Meso drobno narežemo. V kozici razbelimo maščobo in damo vanjo pol sesekljane čebule. Ko ta zarumeni, dodamo meso, vse prepražimo, potresemo s sesekljanim zelenim peterši- ljem, Žlico paradižnikove mezge, pol Žlice paprike in nekaj žlic tople vode-Mešamo. Zatem omako zgostimo z eno ali dvema žlicama moke, premešamo in ko se še malo duši zalijemo z nekaj zajemalkami tople vode. Solimo in po okusu dodamo lovorjev list in strok strtega česna. Omaka naj vre še deset minut. Nazadnje jo izboljšamo še z nekaj žlicami kisle smetane. Po Želji lahko mesni sekanici dodate tudi posebej skuhan ali dušen grah ali dušene gobe. Poleg ponudite krompirjeve, kruhove ali vodene cmočke, krompirjev pire in podobno. domače viže Letos bo v organizaciji Kanadsko-slovenske skupine za kulturne izmenjave in ob sodelovanju Slovenske izseljenske matice gostoval V Kanadi nekoliko manj znani slovenski domači zabavni ansambel, ki pa si bo zaradi svoje kvalitete prav gotovo pridobil številne prijatelje. To bo ansambel »Dobri prijatelji« iz Brežic. Ansambel jc doslej že večkrat gostoval med našimi rojaki, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji. Letos bodo posneli tudi svojo prvo LP ploščo. Ansambel »Dobri prijatelji« sestavljajo: Jože Pil pa h, bas, bariton, Rajko Sutler, kitara, vokal, Ivan Marolt, bobni, Jože Žagar, harmonika, orgle. Jože Tnmše, trobenta, in Miro Suša, klarinet, sax. »Dobri prijatelji« bodo gostovali v Kanadi v dneh od 19. novembra 1981 do 3. januarja iy82. Po dogovoru z organizatorji bo ansambel nastopil tudi v restavraciji »Sterle's Country House« v Clevelandu, Ohio. ' PETROL GOSTINSTVO JUGOSLAVIJA ! SLOVENIJA PETROL, Delovna organizacija Gostinstvo Ljubljana ima ob pomembnejših slovenskih cestah vet sodobno urejenih gostinskih obratov, z velikimi parkirnimi prostori in modernimi bencinskimi servisi, kjer se potniki lahko odpočijejo in okrepčajo ter zagotovijo zalogo goriva, kupijo pa lahko tudi razne drobne avtomobilske dele. Naj naštejemo najpomembnejše: MOTEL ČATEŽ, dvostranski obrat pri vstopu v Slovenijo zagrebške strani, MOTEL PODLEHNIK leži ob cesti Zagreb-Maribor-Šentilj sredi slikovitih Haloz, RESTAVRACIJA TEPANJE, obrati na obeh straneh moderne ceste Maribor-Cefje-Ljubljana v Tepanjah, RESTAVRACIJA TRŽIČ je ob cesti Ljubijana-Tržič-Kranj, oddaljena od mejnega prehoda komaj 12 km, MOTEL LOM, dvostranski obrat ob avtocesti Ljubljana-Razdrto-Gorica {Sežana), oddaljen od Ljubljane 30 km. Na avtocesti v Postojni sta še dva moderna bifeja, ki dopolnjujeta gostinske usluge na tem področju. CELOVf' 1pl KftANJSI GORA NOVA GORICA NOVO MESTO K4HLÜVAC Osnovna značilnost vseh Petrolovih gostinskih obratov je v tem, da vam poleg mednarodnih in evropskih jedi postrežejo tudi z domačimi jedmi značilnimi za kraj, kjer se obrat nahaja. So pa tudi zelo primerna izhodišča za razne Izlete v okoliške kraje. Vabimo vse, ki vas pot kakorkoli zanese v Slovenijo, ali pa če samo potujete skozi Slovenijo, da se odpočijete in okrepčate v enem od naših obratov, Zelo veseli bomo, če boste odšli od nas zadovoljni. Koiektiv Podlehnik Mesini Podlehnik staj obče sli. ki vodi ¿m mfrjnggn pr-ePoda .Sun-Sli, m mg MantOia prali Zagrntu m dSiiju sliJcovtlin HakJflfcin gone octinliep od Mnrihoia 35 km n aci Piu|n 13 km Kapacitete lOSptJslefi, 3dq resigvraciiskhsedeiov, no sednifif* ne letaš*. sejna dvn-ann 710 wdeiav. partuirKe? za 120 vozil z rraHmiTl benenskim servisom in mtm^ nco. Ciy --yij na okoli je poznan z dodfo kuhmio in priznanimi aiBierskimi vini. tar m&žra*Mio Oirjanmraniaseminariev in ¿i*J|učnt-i prredo&v Tetuim IO02| ra-105. Tepanje fHosiavraeijn Tepanj* Moji ob -hilri cesb-Geljs-Maritror pri Slovanskih Konllcah, oddaljena od Godlo 25 km. od Mariborn 25 km in. od i|ub!|*nti 1 DO tun, Prnslar-racijn ima obrate ra obali hIihi-ihm ■hitre cesta* i naaiMiijirni kapacitetami 240 rosiHvriicijskih sndoiov. 120 SEOjl&č v birtroiu. 240 ioneiav na [se-srHi loratii. parklnii-e m 200 w&iif z modernim bencinskim sorviMm In menjainhce w i>i»h obralih. M-:'iiI'li'ii.i Organiziranja enodnevnih wmioariev in zokJlufinlh prireditev B^gal izbor jedi, krajev.-ii'i vin ler special ilele za sUhJ-liKusoo - sirovo rozina in pollen Telefon: (062) 011-501 Tržič Rosieivaci|n Tr|vt slogi ob glavni *esii. k. vodi pnjko mejnega prehoda L|U&elj v AvS&ijd v Sl&1nci pfi TriiCu. OijiJalf"!- od L|ub|onn 45 Ivn, rad Ljubega 12 km in ud Gloda 2d km KTipsMela 3B reeiav raciji h sodesiev. BdsodeJev ha pokrili lernsi. parkinflče M 50 vob! Z fiiOderpim bencinskim servisom in ■m en jamica. Modnost erganir rants msnj^h enodnevnih sommaiidv m zaključnih piiradisv v *Qot anjski sobi*- TeJeiod iO&a;. 5&-S75 PETROL GOSTINSTVO JUGOSLAVIJA I SLOVENIJA Čatež Motel Čatež r.lDi rti .-cr.li l.jub^ana—Zagreb, adrialj^fi orí Zagreba 30 km in oú LpÜtHJftHI 1QQKn* Motel ima rnstarvraa |?;kn- pm^l.nrn i'lh ¡jíj^n straneh ceei* z rkaefeSrijmi Kas^teiórní 60 postelj. 420 reülavrarijskh sedežev 740 MdoííTs' na tarasí. «|n* Obrane BO sedele*. param«:* ZB 140 VOí j Z modelen! itencnrium »rviMrn n menjalnico v obrti obral h Moinqst organiziranja seminarjev In zakljufiefi pdretww. boíjaiizt»? »ptiti in mrzili jed, afcfifhcfriti tn brciaJkohoJnih pijač, 1nr priznana bokičp in kurja Obara z ajdovimi íflanc. Tflteion IO0BI61-3OO. Lom Molnl Lom sloj- ob avtocesti Ljntjl>ina—Postojna oddaljen od LjJbljarw 30 km in od PB£ta|ne 20 hm MaleJ ima obrate ra-obeti slraneh avluceste 1 na&k&dnjjmi kapKHfllBml 32 postelj. 100 feria v majskih asdeJtev m 140 sednir* na Ir mA parVnStn zn 12L'vn?i z njodemim bencinskim »rvJMm m menieloco V □bch obral h Teieior. twi]7*i-zra No, 8—9/81 englisli section RODNA GRUPA, Magazine for Slovenes Abroad, Cankarjeva I/11, 6i0Ol Ljubljana, Slovenija-Yugosla via' Tel. 061123102 Published by Slovenska izseljenska malica, Ljubljana Editors: late Prešeren f Edizor-in-Chief) and Jagoda Vi gele. English translations: Milena Milojevic-Shcppard, M. A. RODNA GRUDA is published monthly. Numbers S and 9 me published together as a double ¿si[je. Yearly Subscription far overseas countries ij 8.— U. S,t 10,— Canadian or 7," Australian dollars. Payment can be made direct to our Account. No. 30100-620-010-32002-2818/3 at Ljubljanska banka, or by international money Order, of by check — payable to »Slovensko izseljensko matica* —- in a registered letter. From the Editor “Here in America we can buy all different kinds of goods, From machines to 'textile products and other everyday needed goods, from some of the European countries and from a number of countries in South-East Asia, It's only infrequently that we find goods from Yugoslavia on the shelves of our shops. Personally, I'm convinced that Yugoslavia manufactures a lot of goods, which do not lag behind the above-mentioned products either in quality or quantity, and certainly a lot of Yugoslav goods must he of even better quality”. This was what one of our readers from the United Stales of America wrote to us as part of a long letter. The whole of this letter was published in an earlier number of our “English Section”, as it opens up both to us and of course particularly to the descendants of our emigrants in the United Slates new vistas of the idea of “searching for roois”. Great interest in everything connected with Yugoslavia is evident from this letter. Thus, from this point of view, Yugiislavia is not just the idyllie country of one's forefathers, or a country where distant relatives still live, but a country which is greatly respected throughout the world, the greatest contribution to the building-up of this respect having been made by tbc late world statesman President Josip Brm Tito. In spite of this respect, there is fear that Yugoslavia will News Celebrations of the fortieth anniversary of the establishment of the liberal ion (rout Or the occasion of the fortieth anniversary H>f the establishment the Liberation front of the Slovene People (“O. F.'1) a grand meeting of the Republic’s Conference of the Socialist Alliance of Working People was held in the main assembly-room not achieve success front the economic point of view. I'm afraid that those readers who can only read English are, regrettably, in spite of all our efforts, less well-informed than those readers who can read both m English and Slovene, For we are continually reporting, among the news the items concerning the Economy, about the commercial successes (if the Slovene and Yugoslav Economy on foreign markets. Oil these markets Yugoslavia is a trading partner with equal rights, and has in many countries already become a much-respected one. Of course we don’t hush up uur economic difficulties. The export of Yugoslav goods is a permanent task and our most important aim is to reach a stabilization of the balance-qf-payments position in our foreign trade."It is difficult to forecast when we shah succeed in doing, this, but foreign economists forecast good prospects for our country, On the other hand our read-ST is completely right, when he poses the question of why there are so few Yugoslav-made goods for sale on tho American market. We could use this remark as criticism of our foreign-trade enterprises, with frequently orientate themselves too unilaterally towards foreign markets. Among possible ways of helping towards the breakthrough of our goods onto foreign markets, the help offered by our emigrants should not be rejected. lože Prešeren of the Assembly of S, R. Slovenia. Among (hose taking part in the meeting were distinguished representatives of socio-political life in our republic. The main si?eech was given by Mitja Ribičič, who then distributed this year’s O, F. Awards to 30 meritorious workers in this field for their many years of hard work. in the evening an Academy meeting was held in (he main concert-hall l of the Ivan Cankar Cultural Centre in Order to pay tribute to the 4Q(h anniversary of the uprisal of the Yugoslav nations and nationalities, as well as to the 40(11 anniversary of the establishment of the Liberation From of the Slovene People. Josip Vidmar, the first president of the Liberation Front of the Slovene People, and today a member of the praesidium of S. R. Slovenia, spoke about the significance of the Liberation Front. Guinea banknote bears (he likeness of Tito The likeness of Tito appears on a banknote to the value of 500 sylis which was recently put into circulation by the National Bank of Guinea in West Africa, Upon the banknotes, which arc to replace the old Guinean currency, are, apart from Tito, the likenesses of national and historic figures such Us Samori Tutca, Lumumba. Alfa Djadje, Kwamc Nkru* mail and Behanzcn. Tine issue of a banknote bearing the Likeness Of Tito is an expression of the deep respect of the Guinean nation towards the work of the Yugoslav President and his struggle for peace and equitable relations between nations. A total of 1,972,67(1 people live in Slovenia The first data concerning the results of this year’s population census have already proved that all the effort and costs involved were not in vain. For the data obtained have in many places changed to a considerable extent, the existlnr picture of society and its economic position. According to the register of permanent and temporary arrivals and departures in Slovenia, there should have been 79n0QB more inhabitants in Slovenia than the number foreseen by tlic Federal Office of Statistics, which calculates tile number of inhabitants on the basis of the natural growth rale and tlie movements as shown by the 1971 population census. The figures of both these sources of data have been shown to be in correct bv the first data of this year's census, according to which a total of 1,972,67b people were living in Slovenia at the start of April. This is approximately 53,700 or 3 more inhabitants than was foreseen by the register of arrivals and departures, and as much as 3 37,700 or 7 % more than was foreseen by the Federal Office of Statistics for June 1981, Eighteen workers arc employed at die “Cofiex" factory in Malta, two of U them being office workers. Productivity is considerably higher than in Zreče. Wine map of Yugoslavia in the U. S. A. In the near future the commercial centres of the United Stales of America will shortly get copies of a wine map of Yugoslavia, Thus admirers of wines with the bouquet of the Adriatic and of wine from places which they have visited nr intend to visit as tourists will obtain an accurate map of the Vineyard areas of Yugoslavia. At Lhe same time purchasers in the U. 3. A. will be able to get acquainted with the individual, most important types of grapes growing in Yugoslavia, the wine centres in Yugoslavia and other points of historical and cultural interest with respect to the wines of Yugoslavia, The .search for radioactive minerals The search for uranium is going on , throughout the world. In Yugoslavia, too, the search is going on for radioactive minerals, which are important raw materials for today's and even more so for tomorrow's world. In the search special probes are used, by means of which it is possible to determine in a relatively simple way (lie presence of Uranium and Thorium minerals in the ground. The probe is pushed into the soil into a hole with a depth of 40 to 100 cm. By means of the probe the gas radon can be detected, which is a by-product of ihr decomposition of Uranium or Thorium and escapes to the surface. This gas radiates alia rays, Which leave traces in the ground. The probe with special folium is left in the ground for four weeks, then lire folium is developed find the number of traces left by the al fa-rays are counted. The more Uranium or Thorium there is in (lie ground, the greater number of (races there are The motiff of Ljubljana — the detail of Francesco Robbtfs fountain The Events of the 29th Summer Festival in Ljubljana The outline programme for the 29 th Ljubljana Summer Festival was announced already last year al Križanke in Ljubljana, at tire conclusion, of the 28lh International Summer Festival. This year the festival will last from June I5th and August 27th. The introduction To the Festival's events will be provided by the traditional '‘Yugoslav Ballet Biennale”, which wilt present the state-of-the-art in Yugoslav ballet. All our ballet ensembles will be taking part in the Biennale, which thus be the biggest ballet event in Yugoslavia, The Ninth Ballet Biennale will be opened by a performance of Sergej Prokofiev’s ‘'Romeo and Juliet'1 by the Slovene National Theatre’s Ballet Company of Ljubljana. The ensemble from Split will present Baranovic's “LectoYO srce" and Tschaikovsky’s “Francesca da Rimini”. The ballet ensemble from Belgrade will be presenting “Coppelia” by Delibes, the ensemble from Maribor “Peter Klepec” by Dane Skerl, the ensemble from Zagreb Mahlers ’■'Songs of Love and Death”, the ensemble from Novi Sad "Love for love” by T. Hrenik, the ensemble from Sarajevo “Adam and Eve" by Zoran Mristic, the ensemble from Skopje “The Ohrid Legend” by Zoran Hri-siie, and the ensemble from Pristina “Halil and Hajrija” by Dai. The bad-let biennale with finish on June 30th with the distribution of prizes and awards. One of the most important participants at the International Summer Festival will undoubtedly bo the Scottish Opera, a famous ensemble which will give performances of two operas written by the well-known composer Benjamin Britten, entitled “A Midsummer Night’s Dream” rand “The Rape of Lucretia“. Concerts will be given by the Symphonic Orchestra of the Slovene Philharmonic and by (he Prague Chamber Orchestra. Performances will also be given by the State Dance Ensemble from Sri Lanka, by the Tahiti Ballet, by the Puppet Theatre from Kranj (“The Emperor’s New Clothes” by Andersen), the Slovene Octet, the Scottish Pipe Band from Great Britain, the Companhia de Teatno de Lisboa with Portuguese love songs, by the Lado Folklore Ensemble from Zagreb, by the Folklore Ensemble from Senegal, by the Tjabater ensemble from Ghana, by the How we Live and Manage Everyday in Yugoslavia Prices tire not til one a measure of the standard of living According to data assembled by the United Nations Organization, Yugoslavia is with respect lo the rise of retail prices right at (he top of the list, at least of the European coluitries. Last your in particular, and during the first few months of this year, retail prices, by means of which inflation is usually measured, increased a great deal. Last year Lhey were up by more than 30 ty# in comparison with 1979, and during Jamiaiy 1981 (hey were SO®/# higher than in January' 1980. During January of this year retail prices in Slovenia went up even more than retail prices in Yugoslavia as a whole. In comparison with January of last year Lhey were up by 49 fl/n„ and in comparison with December 198 L by 8,3 i/o, according to data supplied by the Republic of Slovenia’s Statistics Office, All the same such retail price increases can be considered exceptional. For during previous years retail prices in Yugoslavia had increased only somewhat more slowly. During the period from 197(1 to 1980 they went up on average by 19 Vit every year. Even such an increase is not a small one, being mainly the result of accumulated differences in prices, which were uof settled as they cropped up. In January 1981, in Slovenia the price of heating went up the most-According to the data of the Slovene Office of Statistics fuel was 104 Vo more expensive in January 1981 than it was in January 1980. The prices of fuels and oils were twice as high in January 1981, too. The price of transport had gone up by 68 V# compared with last year, silk textiles were 61 Vo more expensive and Sighting 58 Vo more expensive. The prices rises of individual articles did not all take place evenly throughout the year. First one article became more expensive and then an- State ensemble of Georgian folklore from Tbilisi, bv the “Cameratu hun.-garica" ensemble, and by the musical theatre “Komediji" from Zagreb with “Jalta, Jalta”, Among the theatrical performances arc those to be given by the Chilean Thcailre of Resistance with Lizarragej’s “St. John the American”, hy the “Gledališče pod kozolcem” from Šmartno ob Raki, by the “Tone Čufar” theatre from Jesenice with Cankar’s “Jakob Ruda", by the “Kabaret 13 (Svetlana Makarovič and Ales Kersnik), by lheILJ. Pengov” Puppet Theatre from Dravlje and by the “Drama” of the Slovene "National Theatre in Maribor with Partij ic’s “Za koga naj še molim". Performances od M rak’s “Proces” by the Permanent Slovene theatre from Trieste have been announced, as well as performances of Sicilian Marionettes by the Teatra Stabile from Palermo. Performances will also be given by individual well-known musicians and chamber orchestras, including the following: the pianists Emila Gil els and Elena Gilels, Lhe pLiuiist Lexis Weis-senberg, the Brazilian guitarist Sergio Abreu. the famous Czech harpsichordist Zuzana Ružičkova, the American violinist Paul Neubauer, the Czechoslovakian pianist Boris Krajny, the Soviet cellist Danilo Safram, the Swiss duo (Poetry and Cello) Franoma and Franz Walter, etc, other, til comparison with December 1980 the price of tobacco products went up the most in January 1981 — by almost 32 %, then milk and dairy products by 27,5 %, liquid fuels and oils by 26.5 Vo and cultural services by 21 »/*, etc. Part of the price rises shown in tile statistical figures for January can be still attributed to last year, as for a number of reasons price rises can only be followed by statistics offices with some delay. This is die case concerning the price rises in February and March, too. Prices alone do not determine the standard of living of the population, but id so (he latter’s personal income. Over the past years incomes had risen,in general, even faster than retail prices. The average monthly pay of a worker lias for example, in Slovenia, gone up during the last quarter of a century by a factor of 59. During this time the greatest price increase in Slovenia has taken place in the price of bricks. According to the data of the Republic of Slovenia’s Office of Statistics the price of brick bad increased by a factor of 89 in comparison with the year 1956. The other everyday goods whose prices have gone up the most over the last 25 years are the following: onions, apples, lime, china plates, lignite, rice, satt, beef with bones, wine, etc. During the period from 196Ü onwards retail prices increased on average in Slovenia by somewhat more titan 15 % annually. The average worker’s pay increased on average by somewhat more than 20 %. Only in three years, in 1973, 1974 and 1975, did retail prices rise faster than the average worker’s pay. The biggest difference between them occurred in. 19(i4, when retail prices, in Slovenia went up by 10.3 %, average pay going up by 32.2 %. Proport iojiately less for Food Tn Yugoslavia there was a similar increase in retail prices and average pay, but there was a change in the structure of expenditure oí the population’s income, as determined by many statistical surveys. The supply of goods on tite .market and prices inflnenced this, apart from the size of personal and other income. Data have shown that the average 4-member Slovene family spends proportionately less on food, ln 1963 40% of all the spendind of such a family went on food, in 1968 this figure was reduced to 36 % and in 1979 to 33 %, The average Slovene family spends proportionately Jess on clothes, too. In Í968 Slovenes allotted J T fl/o- of their monthly spending to clothes, whereas it 1979 this figure had dropped to 9 Vo. There were significant changes in the spending of the average 4-member bio vene family in the case of expenditure on drink, heating fuel and lighting, cars, cultural services, education and entertainment. Thus whereas in 1968 for the average 4-membcr Slovene family the cusl of baying drinks amounted to 2.8 Vo, irt 1979 these costs amounted to 4.5 % of all monthly expenditure. The proportionate costs for heating and lighting, for transportation (10.8 Vo of all monthly expenditure in 1979), and for education, culture and entertainment wenL tip proportionately, too. It might be expected that the expenditure pattern of the average family has changed in Yugoslavia in roughly the same way as that ifl Slovenia, but this is not the case, 'liiere have been important changes in the expenditure pattern among those items which have not changed significantly in Slovenia. During the period from 1952 to 1978 Yugoslavs spent proportionately less on from 52 % in 1952 lo 38% in 1978. Among tho items of expenditure of the average 4-member Yugoslav family which fell proportionately were tobacco and shoes, whereas expenditure on furniture and culture increased significantly from 0.7 % in 1952 to 4,1% in 1978. Expenditure on transport, i. e. cars, went up proportionately from 1.7 Vo of all expenditure in 1952, lo 4.4 % in 1959, to 9 % in 1969 and to 11,2 % in 1978. Of course it mustn’t be forgotten that the expenditure pattern differs from one place to another, depending on habits and possibilities, and it also varies with respect to the age of the population, and the profession or job in which people are employed, ft also depends upon whether people are in regular employment or are pensioners. Criticism has often been expressed that statisticians use too small and unsuitable samples. In spite of this, the data show that the stand ard-of-Living in Yugoslavia lias been going tip, as besides satisfying their basic needs Yugoslav citizens have more money available to spend on other less vital necessities. Of course this is the case not only in Yugoslavia, but also in other countries. The accessibility of motor-cars Data are available for Slovenia and Yugoslavia for the year 1978, According to these data the average Slovene family spent 11 percent of its monthly expenditure on of transport, whereas the average 4-member Yugoslav family spent 11. 2% Comparisons of the cost of living in Yugoslavia with some other countries are very difficult to make accurately and can give a false picture. There so many things which influence the standard of living in Yugoslavia and in oilier countries, that no fixed conclusions cm be drawn. If, for instance, average citizens with average payspOnt all (heir pay on the purchase of bread then, the following picture would be obtained. An Englishman would be able lo buy the most bread, 1077 kilograms, a Belgian would be able to buy 926 kilograms, a Yugoslav 855 kilograms, a West German 705 kilograms, a Russian 704 kilograms, (in Italian 6LKJ kilograms and a Frenchman 500 kilograms. Of course bread is not the best basis for comparison of the standard of living. It would be hard lo say that those who can buy the most bread for their pay are the most well-off. If a citizen spent all his pay on milk then he would be able to buy the following quantities of milk: in Belgium 1515 I it res, in France 1404 litres, in England 1267 litres, in West Germany 1222 litres, in Slovenia 1052 litres, in Italy 952 litres, in Yugoslavia 852 litres and in the Soviet Union 528 litres. The same is true of milk as of bread It is a basic food and thus it is difficult to measure the standard-of--living or purchasing power with it. The price of milk, like that of bread, depends to a large extent on the degree of development of agriculture in any particular country and oil the agricultural policy in these countries. The standard-of-iiiiiig is determined by (lie variety of supply Of course (he price of food is not (lie most suitable measure of the stau-dard-of-living. This is partieulary true of basic foods.. If the supply of food is more varied, as for instance in France where eight different kinds of butler can be bought, then it is possible to talk about differences in the standard-of-livirg, as more or less the 7 he scene of the village of Doheno rv The village of Mnljava — the birth-place of classical Slovene writer Josip Jvrdii (photo by Janet, Zrnec) same goods cart ho obtained at ver>r different prices, which is very important from the point of view of the differences in income of the popnlation. Thc standard-of-living is usualiy compared on the basis, of goods of more permanent value, such as the number and availability of motor-cars. For our comparisons we have used motor-cats which can be compared with our Zastava 101, which has become the most popular Yugoslav car. For the purchase of a car similar to our Zostava 101 it would be necessary to spend 7 monthly pay-packets in Great Britain, 6,7 in France, 4,3 in Belgium, 47 in the Soviet Union, and 12 in Yugoslavia in 1979. Of course these figures do rot yet provide an accurate picture of the possibilities for the purchase of a car in Yugoslavia, For consumer loans are very iriper-tunt jr the case of such purchases. The conditions for obtaining loans vary from year to year, being sometimes more and sometimes less favourable. Last year the conditions for obtaining a loan for the purchase of a motor-ear were tightened so that 67°/t> of llie purchase price had to be paid jn cash, Now these loans have “Tiie discoveiy of the remains of walls of Roman buildings and of a bronze key from the Classical Age, probably from the Fifth Century, proves that the Romans were settled in the Trzic Valley”, says Milan Saga-din, an archaeologist and const rver of the Institute for the Protection of Historic and Cultural Monuments of Kranj, At Pavlin’s Garden above liistrica near Trzi£ a new housing estate is being built, and it was there that Drasko Josjpovic, a student of archaeology from Kranj, paid particular been completely stopped. The representatives of the "Crven a zastava” factMy of Kraglljevac stressed, before this change, that a holt in the sale of motor-cars would take place unless the loan situation was eased. However recently it was stated bv the representatives of the same factory that only 12°/b of cats are sold on loans and arc paid for in cash. The need for greater productivity How should this article be concluded? By the conclusion that it is not possible to make direct comparisons between the situation in Yugoslavia and elsewhere in the world? This doesn’L mean that we can’t construct a picture of how we Yugoslavs live, Tu recent months a number of heavy increases in prices have occurred so that the standard of living of certain groups of workers with the lowest pay has been threatened and certain steps have been promised which will secure the position of these workers and their families. Comparisons between increases in average pay and increases in retail prices show that yeans such attention to the rein airs of some old walls ill the excavations that had been made for n new house., An archaeological team started to make careful excavations of the ground and day nest to the 40 cm thick walls built with poor-quality mortar. The method of construction and the few pieces of pottery found indicate that what had been found was the remains of a Roman building of approximate dimensions 15 X 30 metres. The work is being carried out by ait archaeologist, an expert from the Jesenice technical museum and several students of er- as 19SO, when prices rose faster titan income, arc the exception. Did the stondard-of-living actually fall so seriously in one year? The rise in prices dmt took place shows that supply and demand are still not at all in balance. Due to too high demand, prices continue to rise, There arc probably greater differences in the variety of supply than in the prices themselves. Whereas in a number of other countries more or less the same products are available at very different prices, in Yugoslavia there is hardly such a choice, or at least the scope of such a choice is being cun tin u ally reduced. Thus the stand ard-of-living is determined by the choice of products available too, to which a purchaser car suit Iris income. If, in Yugoslavia, there is such a choice in the case of clothes, in the case of basic foods there is hardly any choice. The availability of expensive products brings in a targe income only if people have the money to buy such products. Of course we mustn’t forget that due to low productivity, high consumption and the poor management of o>ur own and borrowed mone>r, Yugoslavia has found herself in economic difficulties. It must be admitted that llie result of such behaviour was that the standsrd--of-living went up faster than in a number of othEr conn tries. Tims if we want to preserve those acquisitions which we have but all of which we in fact haven’t properly earned, then it will be necessary to hold back the standard-oMiving for some time. Better, more efficient and harder work will certainly pay back the effort made. However it sometimes seems that people don't show -lie proper preparedness for harder work when resolutions with good intentions are passed but not respected. In this attitude lies greater danger for the standarti-of-living in Yugoslavia titan in the heavier increases in prices which occur from time to time. chaeology. The group is trying to determine the shape and purpose of this Roman building, which may have been built in connection with the Roman road to Ljnbetj — Forum Lube-lino. Finds of Roman buildings in Gorenjsko are very rate. The remains of a Roman villa have been found only at Rodinc, and they arc known about at /Latin Lea, too. The remains of the Gutenberg castle are to be found at Triic above Bi-stricu, below Dobrea. This castle was either destroyed in 1472 by the Turks, when they were invading Komsko, nr else it was destroyed by an earthquake, probably in the year 1511, Were the Romans in Tržič? Through the American jungle Sit As they were travelling together, demonstrations in which his brother Janfto had been killed. "I read about it in Narodni gifts". said Sudan, and eooly and almost carelessly added: "It must have been terrible when I he soldiers fired at an unarmed crowd". Lojze listened to his words in amazement. U seemed unnatural to him. that Stefan should be so unaffected by his brother’s death. Then he suddenly realized that this was all far behind him. SR- Once Ergaiii they were on the noisy streets amidst the crowds. People were letting off bangers at their feet. They had a look at the restaurant in Park Row and Lojze admired the grand, shining halls where waiters were serving guests in snow-white jackets. He’d never seen anything like it back home. They took the subway to the other end of the city, where Lojze bought a new suit from a Jew's shop for 15 dollars. “You’re a real American now’’, the Jew assured him «nd T-ojze admired himself with satisfaction in the ill anti-nated shop-windows. ttfi. It was night when the steamer arrived at Manhattan, The skyscrapers with their Lhousands of lights glowed in the darkness. Stefan smiled when he saw LojzeY look of wonder. They marched along Broadway. There were a lot of people on (he si reels who were going home. Suddenly Lojze came to a halt when he heard a strangle rumhle. "That's the subway1’, ex plained Stefan, “the underground railway". That was something new for Lojze. Peter Molek had never mentioned it. A few blocks further on crowds of people could be seen disappearing down the steps leading to 1 he underground railway. WV. As they were walking through the Jewish quarter Lojze saw a barrow loaded with bananas- He fancied o-ne, so Stefan bought him a whole launch. f,ojze bit into the banana-skin and made a face. “L'nzip it”, Stefan explained to him, with a laugh, “can’t you see ihc skin, greenhorn?" Roars of laughter could be heardenm-ing from the Flushing Rur, which was owned by a Slovene, and whose guests were mainly Slovenes. Stefan wanted to show him round New York already oil his evening. He wanted to give Lojze the feeling of resd American life and took him to a party being held by the 37* Lojze listercd out carefully to tile voices next to him, Orly from time to lime did he hear the expression “All right’’. Then be started looking round at the util buildings, Stefan told him their names. The impressions were so numerous that for a time Lojze’s brains were numbed, He followed Stefan into a Croatian restaurant, where they ordered dinner. “Today is New Year’s Eve”, he added, "which the people of New York celebrate like no other people 5n the world’’, During their meal Stefan told him about his arrival in America. Although Sic wasn’t yet twcnly years old, Stefan feit that he wasn’t inexperienced anymore. 9(1. When ihey arrived the stroke of midnight had just struck and the gathered company were mcrilly embracing and kissing one another. They were Among the Ducats was the Editor of [be Slovene newspaper “Narodni glan", who asked Lojze to tell him something about the events which had taken place in Ljuhljana. “Couidn’t you write something about them"? asked the editor immediately, and Slcfim, who bad been Jislcning to them stud: “If the lad knows how lo write, couldn’t you find a job for bint”? “We’ll see", said the Editor and added: “Drop in and see me at the office, and bring Ihe story with you”, 91, When the party was over, Sic foe took Lojzc to Mrs. Schmidt’s, where he hinrsclf lived, Uojm slept li few hours and then wrote his story for "Narodni gla-x". Then he roper!cd at once to Mr. ¿cmLjar, the editor of the paper. He liked the story. He persuaded the publisher of the newspaper to give Lojze a job. The only ava.jla.ble job was in the postal department. For 8 dollars a week lie packaged copies Of the newspaper, put them into postal bags and carried them down from I he second floor In 1hc street level, where he put them on a trolley. 92. When he hud done all 'hat, he helped in the Editor's Office, and from lime to time he wrolc about his Observations in New York, which were sometimes published. Soon he mowed awau from Mrs, Schmidt’s ami moved to the Zemijar's residence, which was at the other and of New York. He paid 2 dollars a week for a small attic room. On his journeys to work he still admired tire tall buildings. Tire knowledge that he was in New York still exiled him, and his curiosity was even stronger — he wanted to see and experience as much as possible. 93. On Saturday and .Sunday afternoons he sel off on long walks about the city, where he saw strange, hard to understand contradictions. In the lower p