Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 (
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	91
Mi
Leto XXVII. - Štev. 17 (1349)
Gorica - četrtek, 24. aprila 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Dokaz moči duha
Za jugoslovanski režim neljube trditve
(Ob izidu Kocbekovega jubilejnega zbornika)
Ce bi zamejski katoličani bili samo za nekak načelen antikomunizem, bi lahko ob aferi, ki je postavila v središče pozornosti osebnost Edvarda Kocbeka, zazvonili z vsemi zvonovi.
Lahko bi dokazovali, kako se je na Slovenskem že pred tridesetimi leti končal poskus Berlinguerjevega »zgodovinskega kompromisa«.
Lahko bi se razpisovali o tem, kaj naredi po zmagi komunistična partija celo s tistimi zavezniki, ki hočejo ohraniti do nje samo kulturno avtonomijo, kakor so jo hoteli ohraniti slovenski krščanski socialisti.
Lahko bi dokazovali nekulturnost, s katero se je KPS soočila s tako razumniško knjigo, kakršna je Pahorjeva in Rebulova ob 70-letnici bolj umetnika kot politika Edvarda Kocbeka.
Lahko bi po Ribičičevem in šetinčevem posegu, ki sta v neskočni razdalji obšla bistveno vprašanje knjige, pokol vrnjenih domobrancev, razlagali, kako je Edvard Kocbek iz te »afere« izšel kot moralni zmagovalec.
Lahko bi iz potnega lista pisatelja Pahorja v spomin na narodno sramoto fotokopirali besedilo, s katerim mu je Občinska skupščina v Sežani za eno leto prepovedala vstop v Jugoslavijo, najbrž edinemu izmed stotisočev Tržačanov, vključno fašistov.
ODJEK V NAŠEM ZAMEJSKEM PROSTORU
Namesto vsega tega se bomo omejili na nekaj treznejših misli o tem, kako je ta afera odjeknila v našem zamejskem prostoru.
To bomo storili zato, ker se ne moremo odpovedati svojemu informativnemu in ocenjevalnemu poslanstvu.
Prvo, kar moramo ugotoviti, je solidarnost, ki so jo podpisniki knjige pokazali do obeh naših zamejskih pisateljev tudi potem, ko se je začela gonja režimskega tiska proti njima. Med 40 uglednimi zamejskimi imeni je doslej javna izjema samo nekdanji urednik zagnane antikomuni-stične »DEMOKRACIJE« — dr. Janko Jež. To je lep dokaz demokratične samozavesti, ki je ni omajal niti poskus policijskega vplivanja izza meje.
Podpisnikom te knjige se res ne bo treba sramovati, da so podprli počastitev pisatelja Edvarda Kocbeka, na katerega se režim celo v svojih napadih obrača s spoštovanjem. Res lep dokaz, da ima tudi duh svojo moč. In če hočemo biti objektivni, je to tudi dokaz, da si KPS kljub zaostrovanju pomišlja seči po stalinističnih metodah. Samo pomislimo, kaj počenja prav te dni češkoslovaški režim z Dubčkom zaradi njegovega pisma parlamentu.
Druga ugotovitev je manj pozitivna. Namreč, da je bila zelena luč za gonjo Prižgana v Trstu In sicer v tedniku »GOSPODARSTVO«, od katerega zaradi njegove običajne treznosti in umirjenosti česa takega ne hi pričakovali. Tokrat so se njegovi bralci bridko spogledovali.
Kakšno časnikarsko raven pa si je ob tem izvolil »PRIMORSKI DNEVNIK«, je •'azvidno iz tega, če primerjamo njegovo Prostaško bruhanje na Pahorja in Rebulo z dolgo izjavo, s katero se je njune knjige dotaknilo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. »Primorski dnev-hik« si tokrat ni nataknil tistili rokavic, ki si Jih skrbno natika vselej, kadar ima kakšno pripombo na račun ljudi, za katere Je bil nekoč predsednik Tito Titler, Jugoslavija pa fašistična ječa.
Na pomisleke, ki Jih je ta knjiga zbudila v določenem krogu, bosta lahko odgovora pisatelja sama.
ODGOVOR NA DVA POMISLEKA
prvi pomislek: je bil to pravi trenutek ?a knjigo, čeprav je verodostojnost njene vsebine izven diskusije?
Odgovor: Ce sodimo po neki naši tihi
anketi, so krščanski razumniki po Sloveniji, tako progresistično kot konservativno usmerjeni, enodušno mnenja, da je prav, da je knjiga izšla, da je nedvomno prav, da je Kocbek povedal, kar je povedal.
Drugi pomislek: Je takšna publikacija v korist naši skupnosti v zamejstvu?
Odgovor: Je bil v korist naše manjšine spor s Kominformom, ki nam je odtegnil desettisoče Slovencev? Je v korist naše manjšine do danes trajajoče porivanje naših slovenskih množic v italijanske stranke? Je v korist naše manjšine do danes trajajoče nesorazmerno privilegiranje enega tabora na škodo drugega? In navsezadnje: mar bo ta knjiga naredila iz kakšnega Slovenca Italijana ali antijugo-slovana? Ne: podčrtala je samo nekaj resnic, nas kulturno osvestila, nas še globlje povezala z intimno usodo slovenstva.
SLOVENEC
Slovenski jezik in Rižarna
Veliko nevoljo je v slovenskih krogih vzbudila vest, da pri odprtju narodnega spomenika Rižarne v četrtek 24. aprila ne bo slovenskega govora. Slovenska skupnost in Antifašistični odbor sta sklenila v odgovor na to diskriminacijo, da se otvoritve ne bosta udeležila, če ne bo slovenskega govora.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti se je takoj sestal na seji in ostro protestiral, saj »gre za grobo žalitev spomina vseh žrtev Rižarne, ki so svoje življenje darovale za svobodo in za pravice svojega naroda. Obenem je to žalitev slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je prispevala izredno visok krvni davek v boju proti fašizmu.«
Brzojavni protest na tržaškega prefekta je poslala tudi Slov. demokratska skupnost iz Gorice. V brzojavki je med drugim rečeno, da »zahtevamo preklic prepovedi, ki je v nasprotju z naravnimi in ustavnimi načeli.« Protestirala je tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza.
Protesti so zalegli. V soboto 19. aprila je prišlo s tržaške prefekture uradno sporočilo, da bodo izrekli pozdravne govore tržaški župan Spaccini, Slovenec, predstavnik judovske skupnosti in Italijan, ki so bili vsi trije v Rižarni. Slovenski govor bo imel Drago Škrinjar, gostilničar pri Sv. Jakobu v Trstu, rojen leta 1915 v Sežani, ki je bil v Rižarni zaprt od 15. do 25. aprila 1945. Sledil bo verski obred (katoliški, pravoslavni in judovski), nakar bo imel predsednik Leone žalnii govor.
VERIŽNO TRČENJE PRI NEAPLJU
Na avtocesti med Rimom in Neapljem, 9 km pred odcepom za Caserto je prišlo v jutranjih urah preteklo nedeljo do strahotnega verižnega trčenja, ki ga je povzročila nenadna plast megle, ki se je spustila na cestišče. Pri tem je izgubilo na obeh delih ceste življenje 11 oseb, 53 pa je bilo ranjenih. Bolj ali manj poškodovanih je ostalo 27 vozil. Najbolj prizadet je bil avtobus, ki je peljal skupino romaric v Rim na svetoletno romanje. Ubit je bil župnik in štiri romarice.
MOLK NAD KAMBODŽO
V četrtek 17. aprila so čete revolucionarnih sil, ki so sa dale vzdevek »rdeči Kmeri«, zasedle prestolnico Kambodže Phnom Penh. Tako se je zaključila petletna državljanska vojna, ki se je začela z odstranitvijo princa Sihanuka z oblasti. Po petih letih se je položaj tudi zanj spremenil. Dejanski gospodar države je vodja »rdečih Kmerov« Khieu Sampan. Princ Sihanuk bo le še predstavnik države brez vsake oblasti. Zato se mu prav nič ne mudi zapustiti Peking, kjer je našel politično zatočišče.
Kot v Italiji tako tudi v Jugoslaviji te dni slovesno praznujejo 30. obletnico konca vojne in s tem zmage nad fašizmom in nacizmom. Vendar je temu praznovanju v Jugoslaviji primešan kanček pelina.
KDO JE JUGOSLAVIJO OSVOBODIL?
Prav za to priložnost so se v Bolgariji in Sovjetski zvezi kakor tudi na Češkoslovaškem pojavili spisi, v katerih se poveličujejo zasluge bolgarskih in sovjetskih čet pri osvoboditvi Jugoslavije. Sovjetski pisci trdijo, da so partizanska gibanja nastala šele ob prihodu sovjetskih čet, kar naj bi veljalo tudi za Jugoslavijo in da ima glavno zaslugo za osvoboditev jugoslovanskih dežel prav sovjetska armada; v Bolgariji se zmeraj znova poudarja, da makedonskega naroda in jezika ni, ker Makedonci da so le zahodni Bolgari; obenem se trdi, da so bolgarske čete pripomogle k osvoboditvi Makedonije, dela Srbije in celo slovenske Štajerske, ker so res ob koncu vojne bolgarske čete pod sovjetskim vodstvom zasedle Maribor.
Seveda gre tako pisanje uradnim krogom zelo na živce. Najprej je daleč od resnice, kajti v Jugoslaviji je bilo že močno partizanstvo, ko so bile sovjetske čete še daleč znotraj Rusije ob Volgi; za bolgarske čete pa je itak znano, da so se do jeseni 1943 borile na strani sil Osi, tj. Nemcev in kot okupatorska oblast zasedle Makedonijo in del Srbije.
Zato so partijski veljaki s Titom na čelu že ponovno protestirali proti takemu pisanju in govorjenju; tudi časopisje, radio in televizija so zavrnili tako skrivljeno prikazovanje dogodkov, Mitja Ribičič, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) pa je 13. aprila v Ptuju dejal:
»V svetu obstoje sile, ki bi rade zameglile pomen jugoslovanske socialistične revolucije, zmanjšale njeno vlogo in njene dosežke. Eni trdijo, da nas je osvobodila Rdeča
armada, drugi da smo se borili na strani samo ene zavezniške države, tretji lažno prikazujejo vlogo četništva, ustaštva in belogardizma, četrti se zavzemajo za neko spravo in pomiritev med revolucijo in kontrarevolucijo, peti pa so si izmislili tezo, da je vsaka revolucija in osvobodilna vojna prekleta, kajti z nasilnimi sredstvi ni moč graditi humane družbe, nekateri bi celo hoteli komunistom in partizanom naprtiti odgovornost za zločinstva okupatorja in njegovih belogardističnih lakajev.«
Tako Ribičič. Še hujše vznemirjenje pa je v partijske kroge v Sloveniji prinesla izjava o pomoru domobrancev, ki jo je ob 70-letnici svojega življenja Edvard Kocbek podal pisatelju Borisu Pahorju ter je izšla v knjigi »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«.
KOCBEKOVO PRIČEVANJE
Kocbek pravi med drugim: »Razmeroma pozno, poleti 1946, ko sem se z družino vrnil iz Beograda, sem zvedel za pokol domobrancev. Novici nisem mogel verjeti. Začel sem preverjati njene prvine, toda vsa pota do resnice so bila hermetično zaprta. Niti velika večina komunistov ni vedela zanjo, kaj šele ostali državljani. Nekdo mi je v nabiralnik vrgel kopijo pričevanja enega izmed rešencev iz Roga. In ko sem si bil kolikor toliko na jasnem o dogodku, sem prosil predstavnike CKKPS za sestanek. Nihče ni slutil, kaj me teži. Vedel sem le, da moram pri priči odstopiti in se odrešiti vseh funkcij, če je podatek točen... Toda glej, vsi sogovorniki so me vztrajno in zgovorno prepričevali, da sem napačno informiran, češ da so domobranci v prevzgajališčih, da jih bodo le počasi spuščali na domove, voditelje pa kaznovali, kakor kdo zasluži... Toda glasovi o pokolu domobrancev so se začeli še vztrajneje širiti. Zdaj sem imel v rokah že več izpovedi tistih, ki so se rešili iz pekla. Zdaj sem sklenil naravnost odstopiti...«
Italija v objemu
Pričelo se je v sredo 16. aprila. V Milanu sta se na večer srečali na trgu Cavour sredi mesta dve skupini: levičarska, ki se je vračala z nekega protestnega shoda in desničarska, ki so jo sestavljali pripadniki univerzitetne misovske organizacije FUAN. Prišlo je do prerekanja. Iz fašistične skupine so padli streli in pod njimi se je smrtno zadet zgrudil Claudio Varalli, star komaj 18 let.
Naslednji dan je potekel v Milanu v znamenju levičarske reakcije. Pristaši tako imenovane izvenparlamentame levice so divjali po ulicah, napadali osebe, ki so desničarsko usmerjene (dve sta bili težje ranjeni), zažigali vozila, pustošili bare, ki naj bi bili »gnezda fašistov« in se spravili na sedeže dveh časopisov (Lo Specchio ter Giornale nuovo) ter jih primerno razdejali. Zal tudi to pot ni bilo brez smrtnih žrtev. Eden policijskih kamionov, ki so branili dostop do sedeža MSI na trgu »Cinque Giornate«, je do smrti povozil 26-letnega P. Zibecchija, profesorja telovadbe, ki je bil med udeleženci napada na sedež misovske stranke.
Toda nasilja še mi bilo konec. Milan je doživel še tretji dan mestne gverile. Skupina 20 levičarskih prenapetežev je opu-stošila sedež socialdemokratske stranke
(PSDI), napadla sedež fašističnega sindikata Cisnal in tam težko ranila enega uradnika.
Nasilje se je preneslo tudi v Rim. Tam je bil v petek 18. aprila težko ranjen 20-letni Sirio Paccino, ki se je v mestni četrti Flaminio udeležil pohoda na tamkajšnji sedež MSI. Krogla mu je poškodovala hrbtenico, tako da je v nevarnosti, da ne bo več hodil.
In potom je smrt v soboto 19. aprila v nočnih urah obiskala še Firence. Neki policijski agent je v samoobrambi pred skupino izvenparlamentarnih levičarjev izstrelil več krogel; ena je do smrti zadela 28-letnega Rodolfa Boschija, ki je vpisan v komunistično partijo.
Do izrazov politične nestrpnosti je prišlo tudi v Genovi, Bariju in Turinu, čeprav ni bilo usodnih posledic. Vsi ti dogodki so dali prav Fanfaniju, ki že dalj časa zahteva, da parlament sprejme nove in bolj učinkovite zakone za zatiranje vsake vrste političnega nasilja. Zal temu nasprotujeta, predvsem iz demagoških razlogov, socialistična in komunistična stranka. Ti dve nenehno trdita, da je nasilje le na desnici; žal pa dejstva pričajo, da je nasilje doma tudi na levi, čeprav drži, da nasilje skoro vedno izzovejo desničarski elementi.
Znano je, kakšna je bila reakcija na to knjigo zlasti zaradi te Kocbekove izjave. To pot o pomoru domobrancev niso govorili kaki pobegli emigranti ali pisali kaki časopisi v zdomstvu, o njih je spregovoril sam bivši minister povojne Jugoslavije. Začel se je lov na knjigo pri tistih, ki hodijo čez mejo; osebe, ki so dale svoj prispevek, da je knjiga mogla iziti, so doživele dolgotrajna zasliševanja ob prestopu meje; samemu Pahorju pa je bil prepovedan vstop v Jugoslavijo za eno leto.
OSTRA REAKCIJA V SLOVENIJI
Toda glas o knjigi in Kocbekovi izjavi je dobil peroti in je zajel tudi Slovenijo. Končno so bili vodilni slovenski komunisti kot sta Mitja Ribičič in France Šetinc, prisiljeni spregovoriti. Prvi je v Ptuju dejal:
»V nekem pamfletu, ki je zagledal luč v Tržaškem zalivu pa je zapisano, da bi se moralo naše revolucionarno vodstvo opravičiti pred belogardistično emigracijo, Ker smo uničevali fašistične izdajalce v času okupacije, v zadnjih osvobodilnih operacijah, v očiščevalnih akcijah naših varnostnikov, v boju z banditizmom in najbrž tudi zato, ker je še pred kratkim oboroženo ljudstvo uničilo do poslednjega člana uvoženo ustaško tolpo.«
Sekretar izvršnega komiteja predsedstva komunistične partije Slovenije France Šetinc pa je na seji centralnega komiteja KP Slovenije 18. aprila dal dolgo izjavo, v kateri je med drugim rekel:
»Pri idejni diverziji, ki naj razoroži socialistično demokracijo, je močno aktivna belogardistična emigracija, ki išče pri nas odzive na svoja gesla bodisi v političnem pluralizmu ali v slovenski spravi, to je spravi z belogardisti. Temelj za to "spravo” naj bi bila obsodba politike komunistov med narodnoosvobodilno vojno in izenačevanje borcev za osvoboditev z narodnimi izdajalci. Govore o žrtvah nasploh in zakrivajo dejstvo, da so eni padli za ohranitev in osvoboditev naroda, drugi kot narodni izdajalci. Tiste, ki so se borili za svobodo, bi radi naredili moralno odgovorne za žrtve, ki so padle, za vse, ki so bili pod vplivom belogardističnih agitatorjev. Kot odmev na pozive take vrste, ki jih razpošiljajo organizatorji bele garde, se je žal oglasil tudi Edvard Kocbek v intervjuju z Borisom Pahorjem v knjigi "Edvard Kocbek, pričevalec našega časa”, ki je izšla v Trstu v založbi Zaliv. Ta politični pamflet, ki poskuša ponarejati našo zgodovino, zasluži našo pozornost toliko, kolikor pomeni odpiranje vrat za belogardistično demagogijo in politično akcijo.«
Tako Ribičičeva kot Šetinceva izjava pričata, da hočejo sedanji oblastniki še vedno nadaljevati s potjo sprenevedanja o pokolu domobrancev, ki se je zgodil po zaključku vojne v juniju 1945 in ga je Kocbek sedaj upal razglasiti, čeprav je tvegal zelo veliko. S tem, da se blati svojega ideološkega nasprotnika in se ga vztrajno označuje za izdajalca, se gotovo ne ustvarja ozračja sprave in pomirjenja, ki bi ga bila Slovenija po 30 letih zmage nad okupatorjem in komunistično revolucijo tako potrebna.
VIETNAMSKA TRAGEDIJA	Še B slomlti 'umili ir Mu
Vojna v Vietnamu traja že toliko let, da večkrat spregledamo začetke in vzroke, ki so vplivali na njen razvoj. Novice o dolgotrajni in oddaljeni vojni lahko postanejo vsakdanje in vedno manj prizadete. Zadnji dogodki v Vietnamu pa so tako silni, da prevzamejo tudi udobno dušo Evropejca.
Poglejmo, kako se je pravzaprav vse začelo! V Indokini, velikem polotoku jugovzhodne Azije, so v teku zgodovine vladale Kitajska in druge velike monarhije.
V drugi polovici 19. stoletja je Francija postopoma zasedla večino ozemlja in v začetku našega stoletja zagospodarila v tem delu Azije. Med drugo svetovno vojno so v te kraje prišli Japonci. Tedaj je nastal prvi zametek odpora, ki se je potem preusmeril proti Francozom, ko so se po japonskem porazu vrnili. Odpor je z leti rastel in se spremenil v pravo vojaško silo, posebno v Severnem Vietnamu.
Francozi so leta 1954 doživeli skeleč poraz. Tedaj je bila med Severnim in Južnim Vietnamom potegnjena črta in v sporazumu je bilo rečeno, naj bi prišlo leta 1956 do ljudskega glasovanja o združitvi obeh delov. Bojazen pred jasno odločitvijo in razna nasprotovanja so povzročila, da volitev ni bilo.
Komunisti so obtožili vlado Južnega Vietnama, da je volitve preprečila zato, ker se je bala poraza. Od Južnega Vietnama pa so dobili v odgovor obtožbo, da z nasiljem strahujejo ljudstvo in se zato svobodne volitve ne morejo izpeljati. Ta odločitev je bila v resnici sprejeta v Wash-ingtonu, ki je bil takrat pripravljen za vsako ceno zajeziti komunizem v vzhodni Aziji.
Ameriška podjetnost na tem področju se je začela stopnjevati posebno po letu 1949, ko je Čankajšek izgubil državljansko vojno in prepustil Kitajsko komunistom.
V strahu pred rdečo poplavo so bile ZDA pripravljene začeti v Vietnamu pravo križarsko vojno. Podprle so najprej ustanovitev južnovietnamske republike, ki je pretrgala stike s severom in odpovedala glasovanje za združitev leta 1956.
S tem pa se niso strinjali tisti Južni Vietnamci, ki so bili organizirani v komunističnem gibanju Vietkong. Strnili so se v jedro, iz katerega se je potem s pomočjo Severnega Vietnama in drugih komunističnih držav razvila organizirana gverila.
ZDA kar niso mogle doumeti, da se nobena vojska, pa naj bo še tako moderno opremljena, ne more meriti z gverilskim bojevanjem. Gverile ne uniči niti atomsko orožje, dokler je še zadnji mož živ.
Vojna v Vietnamu je postala kronična. V južni republiki so se menjavale vlade in predsedniki, zlasti po umoru predsednika Diema, ki mu je botroval Washington za časa predsednika Kennedyja. Po incidentu v Tonkinškem zalivu leta 1964, ko je baje severnovietnamska mornarica napadla skupino ameriških vojnih ladij, je predsednik Johnson začel odkrito vojno proti Severnemu Vietnamu. Okoliščine o-menjenega incidenta so ostale nejasne, jasno pa je, da je bil le primerna pretveza za ameriški nastop. Vojaška sila ZDA v Vietnamu se je toliko stopnjevala, da je bilo nazadnje tam že nad pol milijona ameriških fantov. To neučinkovito stopnjevanje je končno prisililo predsednika Johnsona, da se je v zadregi umaknil iz političnega boja.
Sledil mu je Nixon, ki pa ni bil voljan postati prvi ameriški predsednik, premagan v vojni. Kljub vedno večjemu nasprotovanju javnega mnenja je vojno zavlačeval in nazadnje s pomočjo zunanjega ministra Kissingerja dosegel sklenitev pogodbe, ki je bila podpisana med nasprotnima taboroma v Parizu januarja 1973.
Vendar ni te pogodbe nihče spoštoval. Vietnamci sami so jo podpisali prisiljeno, ker sta Sovjetska zveza in ZDA tako želeli. Sovjetska pomoč Severnemu Vietnamu je popustila, Američani pa so se začeli umikati. Do tega kompromisa med velesilama pa je prišlo, ker sta si zaželeli večjega gospodarskega sodelovanja in zato tudi vzporednega popuščanja nasprotij.
Tragedija vietnamskega ljudstva pa ni še dopolnjena. Že desetletja kosi vojna žrtve in smrt je v teh letih obiskala skoraj vsako vietnamsko družino. Ob ameriškem bombardiranju, v bojih med severnimi in južnimi silami in ob nasilju obeh diktatur je še najbolj trpelo civilno prebivalstvo. Sestradano in popolnoma obubožano beži iz krajev, kjer so se vneli boji, da si reši življenje, ki mu edino preostane.
Svobode nima kje iskati, saj je ni bilo nikoli deležno ne na severu ne na jugu. Po tolikem trpljenju je zdaj že vseeno, če bo treba trpeti pod levičarsko diktaturo ali pod desničarsko. Zapori bodo gotovo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ponedeljek 21. aprila je v Gorici zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti na drugi redni seji od občnega zbora do danes. Ce je bila prva seja sveta izredne važnosti, je bila ta ponedeljkova prav tako važna, ker izraža živahno delovanje Slovenske skupnosti v današnjem političnem okviru in ker se vključuje v priprave na bližnje upravne volitve. Na seji so bili prisotni vsi člani sveta razen nekaterih, ki so bili službeno zadržani.
Sejo je vodil predsednik sveta Andrej Bratuž, ki je v uvodnih besedah izrazil zadovoljstvo nad ustanovitvijo sekcij Slovenske skupnosti in dal poudarka načelom demokracije in političnega pluralizma, katerih se drži in po katerih deluje Slovenska skupnost. Ob koncu svojega uvodnega poročila je povabil vse navzoče, da z enominutnim molkom počastijo — ob 30-let-nici osvoboditve — spomin vseh slovenskih ljudi, ki so padli v upanju, da bomo mi svobodneje živeli.
Po teh uvodnih besedah se je začela razprava o točkah dnevnega reda, ki je bil zelo bogat. O delovanju tajništva je poročal politični tajnik Damjan Paulin, ki je obširno in podrobno govoril o zadnjih dogodkih v našem političnem udejstvovanju, Najprej je poudaril pomen ustanovitve sekcij Slovenske skupnosti po naših vaseh in pohvalil konkretno prizadevanje in sodelovanje vseh somišljenikov, ki so se izredno izkazali ob tem problemu. Nadalje je poročal o delovanju deželnega koordinacijskega odbora, o deželnem kongresu, o stikih v Beneški Sloveniji, o sestanku s člani konzult goriške občine in o solidarnosti Slovenske skupnosti z delavci tovarne LACEGO. Ob koncu je poročal še o kraški gorski skupnosti. V zvezi s tem sta povedala svoje stališče tudi člana sveta deželni svetovalec Drago Štoka in Evgen Ferfolja.
Podtajnik Marjan Terpin je poročal o delovanju komisije, ki jo sestavljajo Bratuž, Šturm, Terpin in ki je imela nalogo preštudirati osnutek deželnega statuta Slovenske skupnosti. Podtajnik je orisal popravke in nasvete, ki jih je iznesla komisija in ki zadevajo predvsem sestavo glav-
polni v obeh primerih, zloglasna taborišča na otokih bodo natrpana kakor zdaj, mučenje in likvidacije bodo na dnevnem redu. Zgleda, da je še daleč tisti dan, ko si bo vietnamsko ljudstvo lahko v svobodi volilo tako vlado, kot si jo samo želi. Komunisti, ki te dni zmagujejo na vsej fronti, se gotovo ne bodo odpovedali svojemu nasilnemu posegu v politične odločitve, kakor se ni nasilju nikoli odpovedal dolgoletni diktator v Južnem Vietnamu Van Thieu. Dogodki zadnjih tednov so ga prisilili, da je moral odstopiti.
Zgodovina bo presodila tudi veljavnost ameriškega nastopa. Ta nastop so ZDA prikazovale vedno kot jez proti komunizmu, Vsak človek pa se danes upravičeno sprašuje, če vojne grozote ne odtehtajo daleč čez mero graditev tega krvavega jezu, ki nazadnje ni vzdržal. Kdo bi si upal z mirno vestjo trditi, da je bilo to gorje potrebno, zato da se uveljavi ena diktatura namesto druge? Samo svoboda bi lahko dostojno odtehtala tako veliko trpljenje. V resnici pa se tako severni kot južni voditelji Vietnama bijejo samo za oblast in to so počenjale tudi ZDA, ki so se konec koncev borile za svoj vpliv v tistem delu Azije. Vse posledice pa bo nosilo vietnamsko ljudstvo še dolga leta.
D. čotar
Smrt švicarskega kardinala
V torek 15. aprila je umrl v Friburgu v Švici kardinal Charles Joumet, star 84 let. Odlikoval se je po učenosti in globoki pobožnosti. Skoraj 50 let je bil profesor dogmatičnega bogoslovja v Friburgu. Napisal je več odličnih bogoslovnih del.
Ko je bil imenovan za kardinala, ni prav nič spremenil svojega načina življenja. Še nadalje je ostal bogoslovni profesor do leta 1970. Z njegovo smrtjo se je število kardinalov znižalo na 127, od katerih jih ima le 105 pravico voliti novega papeža. Ostali so presegli 80 let starostii in se zato ne morejo udeležiti volitev.
nih organov deželne Slovenske skupnosti. Predlagal je povezavo že obstoječih pokrajinskih tajništev in predstavnikov iz videmske pokrajine. Prisotni so predlog soglasno odobrili in poverili koordinacijskemu odboru nalogo, da dokončno sestavi deželni statut.
Odbornik za organizacijske zadeve Karel Brešan je poročal o ustanovitvi sekcij in nakazal možnosti za organizirano delovanje Slovenske skupnosti v sovodenjski in doberdobski občini. Člani sveta iz teh občin so sklenili, da bodo čimprej o tem govorili z volivci in da bodo dobili ustrezno rešitev.
Naslednja točka dnevnega reda je bila debata o slovenskem šolskem okraju. O tem je poročal odbornik Vladimir Šturm, ki je podrobneje obrazložil že znano zahtevo po tem samostojnem šolskem organizmu, kakor je tudi razvidno iz zakonskega osnutka, ki ga je v deželnem svetu predložil Drago Štoka. V zvezi s tem vprašanjem je šturm poročal še o dnevnem redu, ki so ga izglasovali občinski sveti v Šte-verjanu, Sovodnjah in Gorici.
Predzadnja točka dnevnega reda je bila diskusija o upravnih volitvah, ki bodo čez dober mesec. O pripravah na ta važni dogodek v našem političnem življenju je poročal odbornik Emil Valentinčič, ki je prikazal delovanje tajništva v zvezi s tem problemom.
Najprej je bil govor o volitvah za gori-ški občinski svet. Slovenska skupnost bo predstavila polnoštevilno kandidatno listo in bo pri sestavi te liste upoštevala komponente vseh družbenih slojev. Pokrajinski svet je dal tajništvu nalogo, da preveri vse možnosti v sodelovanju tudi s krajevnimi dejavniki in da čimprej predstavi celotno listo svetu v pretres. Isto načelo naj se upošteva tudi za pokrajinski svet. Bil je sprejet predlog, naj se v maju skliče širši zbor volivcev.
Demokratično sodelovanje vseh navzočih je dokazalo nenehno potrebo po ožjih stikih med osrednjimi in perifernimi organi stranke. Vse to je porok za nadaljnje uveljavitve Slovenske skupnosti v našem zamejskem prostoru.
Ob tridesetletnici osvoboditve
Slovenci v Italiji se ob 25. aprilu spominjamo osvoboditve Izpod nacifašistične-ga jarma, ki je dobrih dvajset let zatiral najosnovnejše človečanske pravice vseh državljanov. Še posebej se tu klanjamo spominu vseh tistih, ki so dali svoje življenje za svobodo. V tem neenakem boju s črno tiranijo smo Slovenci dali neprimerno hud krvni davek. Zato se danes zavedamo, da ne smemo več dopustiti, da bi fašistično nasilje še kdaj prevladalo.
Fašizem nam je vzel vse narodne pravice. Demokratična republika, ki sloni na vrednotah odporniškega gibanja nam mora vsaj ob 30-letnici osvoboditve končno priznati vse, kar nam po ustavi pritiče. Zato odločno pozivamo vse demokratične in antifašistične sile, da se zavzamejo za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji.
SLOVENSKA SKUPNOST - GORICA
Odpravljen patriarhat
V mestu Goa, ki hrani posmrtne ostanke sv. Frančiška Ksaverija in je bila nekdaj portugalska kolonija, je Sv. sedež leta 1886 ustanovil poseben patriarhat, ki naj bi obsegal vso Indijo. Sedaj ga je sv. oče ukinil, saj je bil ta patriarhat izraz kolonialistične miselnosti pretekle dobe.
Msgr. dr. Škerl je v Katoliškem glasu zastavil vrsto vprašanj o smislu in potrebi slovenske župnije v Trstu. Objavili smo že dva odgovora; danes objavljamo še tretjega izpod peresa Ivana Tavčarja, nečaka pok. msgr. Albina Kjudra iz Tomaja. V pismu pravi:
Edino važno vprašanje je, ali je slovenska župnija v Trstu potrebna ali ne. Ker večina laikov in duhovnikov na to vprašanje pritrdilno odgovarja, menim, da so ostala vprašanja in dvomi odveč.
Kvečjemu bi msgr. Škerlu in vsem tistim, ki še dvomijo o nujnosti in potrebnosti čimprejšnje ustanovitve slovenske župnije v Trstu zastavil tole vprašanje: Ni mar glavni vzrok globoke duhovne in verske krize med tržaškimi Slovenci (in še predvsem med mlajšim rodom) prav pomanjkanje in odsotnost duhovnega značaja?
Kaj nam pomaga, če imamo v mestu celo vrsto župnij s slovensko službo božjo in slovenskimi kaplani, ko pa vse ostaja zgolj na ravni neke »nedeljske dolžnosti«? In še ta »nedeljska dolžnost« je če-sto prav klavrna in žalostna. Kolikokrat sem pri kaki slovenski nedeljski maši hotel prešteti mladino, ki se je »kopičila« v cerkvi, pa sem jo zaman iskal!
Naši duhovniki se zdijo v svojih službah kot nekaki pridni uradniki. Mladina pa zahteva, predvsem v današnjem času, od duhovnika mnogo več kot tisti uradni, čeprav prijazni in rutinski obraz površnega in nekam spačenega krščanstva, ki se je tekom stoletij ukoreninil v katoliškem svetu. Mladina, pa ne samo mladina, tudi odrasli, tudi neverni pričakujejo od duhovnika pričevanje, zgled, zvestobo. Besede, čeprav lepe, nikogar več ne premaknejo.
Moja teta, šolska sestra Angelika, ki deluje v Urugvayu že skoro 40 let, mi je pred nekaj tedni pisala: »... Ne mogla bi se več vrniti v naše kraje. Kako vse drugače pojmujemo tu krščanstvo, kako vse bliže smo tu sočloveku. Evropa umira in je že davno izgubila pristne Kristusove poteze.«
Naj se torej čudimo, da se mladina še naprej oddaljuje od Cerkve in Boga in
išče drugod svoje ideale? Da je dozorel v tolikih letih med tržaškimi Slovenci menda en sam poklic? Da duhovniki ostajajo brez pomoči laikov pri svojem delu? Vse to so naravne posledice mlačnega in površnega verskega okolja, v katerem smo rastli in živimo.
Poleg že omenjenih dejstev, ki so skupna tudi z italijansko versko skupnostjo na Tržaškem se pa Slovenci lahko ponašamo tudi z veliko mero besedičenja, delamo
Številni slovenski romarji v Rimu
Za sveto leto slovenski romarji pridno obiskujejo Rim, V tednu po beli nedelji je bilo v Rimu 650 slovenskih romarjev in sicer iz Maribora, Mozirja, Celja, Vranskega, Cerknice, Planine, Postojne, Goriških Brd in Komna. V sredo 9. aprila so imeli skupno mašo v baziliki sv. Klemena. Pri opoldanski avdienci jih je sv. oče Pavel VI. posebej pozdravil in imenoval dekanije in župnije, iz katerih so prišli. Za temi so bili prejšnji teden v Rimu tudi romarji iz Kanala, Kojskega, Vipave in Pirana. Tudi te romarje je pozdravil sv. oče pri skupni avdienci.
IIIIIUIIIIIIIIIIIIIItlllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllltlltllllllllltlllllllMlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllll
Ne more nam biti vseeno
Marsikomu se zdi kar lepo in prijetno govoriti o zvestobi slovenstvu na kaki proslavi, na kakem množičnem zborovanju ali v majhni skupini. Sprašujem pa se, zakaj ni pripravljen naš človek vedno in povsod priznati svoje narodne pripadnosti? Kajti ob volitvah se pojavijo slovenska imena na listah neslovenskih strank in Slovenec začne vabiti naše glasove v imenu ne vem kakšne ideologije za tujega gospodarja, če ima slovensika stranka možnost izvoliti slovenske ljudi v razne svete in odbore, je res nesmiselno udinjati se ljudem na tujem trgu. In ne samo nesmiselno, temveč je vse to tudi zelo zahrbtno, da ne rabim hujših izrazov.
V trenutku, ko bi se morali slovenski volivci najbolj izkazati, prav tedaj pozabijo na svojo zavest in obrnejo hrbet svojemu lastnemu narodu. Tedaj ostanemo še nekateri, sami s svojimi problemi in težavami, z edinim svetovalcem v deželnem svetu in z ne prav številno prisotnostjo v ostalih svetih.
Prav tedaj, ko je trenutek najbolj deli-
pa bolj malo in še tisto z malenkostno mero veselja in prepričanja.
Potreben nam je nov način pastoralnega dela, ki bo bolj odgovarjal današnjim koncilskim smernicam in evangeljskemu duhu. Vse to pa lahko da le lastna slovenska Župnija v Trstu.
Kdo naj bi vodil to župnijo, se sprašuje dr. Škerl. Morda — in zakaj ne? — dr. Jože Prešeren, ki je vsa ta leta med nami bolj malo govoril, a toliko več delal in naredil. Zakaj ne on, ko se s to mislijo bavi že več let in je trdno prepričan, da se bo enkrat uresničila?
In kje naj bi ta župnija imela svoj sedež? V primernem središčnem kraju. Lastna cerkev je prepotrebna. Ni pa treba čakati, da se ta cerkev dogradi. Kak primeren prostor se bo že našel, da se lahko z delom takoj prične. Ali se moramo tudi v tem primeru učiti od italijanskih vernikov?
Kaj pa problem novih duhovnikov? Ustvarimo pravo duhovno ozračje v naši slovenski skupnosti, pa bo zrastel mar-sikak nov duhovniški poklic med nami samimi. V zadnjem primeru se lahko obrne-nemo za pomoč tudi na matično domovino. Gotovo nas ne bo pustila na cedilu. Le če bomo še naprej vztrajali v sedanjem brezplodnem čakanju, praznem besedičenju in kompliciranih ugibanjih, se nam obeta mračna in nerodovitna bodočnost.
Ne preostane nam drugega kot da se že enkrat lotimo dela in začnemo. Vse ostalo bo potem logična posledica poguma in zaupanja v lastne sile ter božjo pomoč.
katen, se številni začnejo vpraševati o levici in desnici, začnejo blatiti poštene slovenske volivce, kot da bi ne imeli drugega posla in kot da bi bilo to najvažnejše. Raje naj bi se vprašali, koliko več bi Slovenci lahko dosegli, če bi manj časa izgubljali za nepotrebno obrekovanje in če bi v deželni svet mogli poslati tri, štiri slovenske svetovalce, če bi v številnih slovenskih občinah slovenski ljudje glasovali za Slovensko skupnost.
Preprost slovenski človek, ki še nekaj da na svoj ugled in na svoj narod, bo brez dolgih in zapletenih govorov razumel pomen enotnega in samostojnega nastopa; vse ostalo diši po neslovenstvu in izdaji.
Osebno sem prepričan, da se slovenski človek prebuja in polagoma odkriva to našo najglobljo posebnost: narodni čut, narodno zavest in zvestobo. Prelistajmo slovenske časopise in bomo odkrili: ko gre za slovenske probleme, je vedno prisotna Slovenska skupnost. Ostalo so politični računi in propagadni načrti.
V. L.
Kamenčki
Da li ima krvi i za moju mamu?
Morda se čudite, da je zašel srbski jezik v slovenski tednik. Gornje geslo se namreč šopiri na notranjem stopnišču knjižnice in ambulante zelo zavedne slovenske občine Doberdob. Prešeren se je uprl ilirizmu, ki je skušal strniti v celoto jugoslovanske jezike, pri nas pa zdaj kar hladnokrvno — ali namerno? — širimo srbske lepake. Kaj nas druži s Srbi: vera? kultura? duhovni in gmotni cilji? Nekdo iz matične Slovenije mi je dejal: »Naravnost srečen sem, ko pridem v Gorico: v Ljubljani skoraj ne slišim slovenščine, tu pa mi doni na uho ob vsakem koraku.«
Bodimo dosledni in vnesimo Prešernovo zdravo narodno zavest tudi v vsakdanje življenje, ne le na papir, s katerega jo brbljamo na njegovih spominskih proslavah!
Sezione del Partito comunista italiano - Jamiano
Pa recite, če ni dob er dob s k a občina poliglotska! Politično treznemu Kraševcu je gornji napis le porog in zasmeh vsem, ki so padli ali kakorkoli trpeli v obdobju oboroženega pa tudi tihega odpora proti italijanski in ne le fašistični vladi! V pomislek pa naj bo napis vsem tistim, ki se moramo še danes boriti za svoje pravice kakršnega koli značaja: političnega, gospodarskega, kulturnega in nazadnje tudi državljanskega. Volk ne menja svoje nravi, čeravno si natakne ovčje runo. Italijan je najprej Italijan in šele potem strankar. Kako je z nami?
Pika Nogavička in moralna vzgoja
Pretekli teden nam je postregel ljubljanski Mladinski oder z igro »Pika Nogavička«. Precejšen poudarek je bil na prizoru o zločincu in njegovi žrtvi. Zločinec je z naperjenim nožem dirkal po deskah in grezil s srhljivo smrtjo mladi materi, ki so jo oropali otrok in ji vzeli moža. Da bi ne bil prizor tako resno tragičen, je bila igralka oblečena v stilu »belle epoque« in se obnašala zelo sodobno: zvijala se je in cvilila, da je šlo skozi ušesa. Pustimo oceno dela z estetskega vidika in si ga oglejmo Z moralnega: opisani prizor je moralno nevzgojen in celo kvaren. Vsiljuje se vprašanje, kako je moglo priti tako tievzgojno delo na mladinski oder v socialistični državi, kakršna je republika Slovenija. Pred izdajanjem dovoljenja za obisk katere koli mladinske predstave bi morale naše šolske oblasti podrobno poznati njeno vsebino. Ni vse za vse.
Naj povemo še to, da so se otroci dolgočasili, ker je bila igra preveč statična in obrnjena v preteklost ter vse premalo dinamična, da bi mogla zadovoljiti mlade gledalce.
Še to: ob tako lekarniško odmerjenem tasti za pouk na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom bi bilo priporočljivo, da bi se vršile mladinske predstave v' popoldanskih urah.
z. ».
Z GORIŠKEGA
Prvomajski praznik v Bazovici
Letošnji praznik dela, ki ga prireja Slomškov dom v Bazovici, slavi letos 10. obletnico. Nastal je iz potrebe zaradi velike vrzeli praznovanja med slovenskim življem na Tržaškem. Zavedati se moramo namreč, da je bil in je še edini pristno slovenski praznik dela brez tujih primesi.
Ko slavimo letos 30. obletnico zmage
V soboto 28. aprila ob 20.15 ima Društvo Slovenskih izobražencev na programu:
SPOMINI NA MEDVOJNA TABORIŠČA
Preživeli jetniki bodo pripovedovali svoje spomine.
nad nasiljem, ki je hotelo streti slovenskega človeka in ga izbrisati z naše zemlje, ima prvomajski praznik še poseben pomen in važnost. Boj za obstoj, za rast, za dosego polne enakopravnosti se mora nadaljevati. Prireditelji, ki vsakič naletijo na precejšnje težave, nasprotovanja in nerazumevanja, vztrajajo pri tem praznovanju v svesti, da nudijo našemu človeku, ki je izpostavljen tolikim raznarodovalnim vplivom, nekaj res pristno slovenskega in domačega.
Spored in potek praznika je objavljen na drugem mestu. Mladino in starše vabimo na dopoldansko slikarsko tekmovanje. Po krajšem oddihu in dobrem kosilu v bazoviških gostilnah bodo starši in njihovi otroci našli veliko zabave in veselih presenečenj med popoldanskim sporedom.
Številni vsakoletni prijatelji, pridite v Bazovico, da boste veselo praznovali Dan dela!
Marijin dom v ul. Risorta
V nedeljo 20. aprila smo na našem odru drugič gledali veseloigro »Ljubosumnost mojega moža«. Pa se nam je zdelo, kakor da bi jo gledali prvič. Mladi igralci in igralke so ljudi v dvorani spravili v veselo razpoloženje, živa beseda in kretnje vse drugače vplivajo na gledalce kakor zgodbe, ki jih predstavljajo filmi na platnu. In
to toliko bolj, ker se na odru predstavljajo prizori iz resničnega življenja, filmi pa so povzeti povečini po povestih in romanih. Priprava iger zahteva truda in vztrajnosti, a prinaša več zadovoljstva in zadoščenja kakor druge predstave. Zato gre vse priznanje režiserki ge. Stani Ofi-ciji ter igralcem in igralkam, ki so se za nastop tako odlično pripravili.
V dneh od 9. do 13. aprila smo imeli v našem Domu duhovno obnovo za dekleta in žene. Vodil jo je p. Marijan Šef DJ. V devetih govorih je na nazoren način pokazal na temelje krščanskega življenja. Na Marijinem zgledu je razložil, kako naj stalno napredujemo v veri, upanju in ljubezni, pa tudi, kako naj apostolsko delujemo. Nismo v govorih poslušali samo kakih lepih zgodb, ki bi nas odtrgale od vsakdanjega življenja, marveč smo premišljevali globoke resnice, ki segajo v vse naše delovanje in nas navajajo na žrtvovanje za druge.
Vse, ki so se govorov udeleževale — zjutraj jih je bilo do 80, popoldne do 14 — so čutile, da je vera nekaj, kar prešinja vsega človeka in kar nam je danes prav tako potrebno, kakor kdaj v preteklosti. Samo vera dn življenje po njej prinaša človeku veselje in vedrost tudi v naših razburkanih časih. Vse udeleženke so govorniku hvaležne za njegov trud, ki ga je imel z vsemi v teh dneh.
V nedeljo 27. aprila ob 18.15 bo gostovalo Slovensko amatersko gledališče iz Trsta v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu s farso
»MARKOLFA«
Vljudno vabljeni!
Popravek. V prejšnji številki smo v članku o dejavnosti Društva slovenskih izobražencev v Trstu pomotoma napisali, da je na predstavitvi pesniške zbirke Brune Pertot bral nove pesmi igralec Stane Starešinič. Bral pa jih je letošnji Prešernov nagrajenec Stane Raztresen. Bralcem in igralcu Raztresenu se opravičujemo.
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI
priredi 1. maja na športnem igrišču v Bazovici
10. prvomajski praznik
od 9. do 13. ure: slikarsko tekmovanje EX TEMPORE za slovenske otroke osnovnih in nižjih srednjih šol;
ob 16. uri: Vesel popoldanski spored, ki ga bodo izvajali ansambel EXPLORER 1974, mešani pevski zbor iz Skednja, harmonikarski ansambel z mladimi pevci ter humorist. Med sporedom nagrajevanje slikarskega tekmovanja.
od 20. do 24. ure: PROSTA ZABAVA ob zvokih »Kondorja«
SRECOLOV
Odlična pristna kapljica iz Standreža, klobase in pršut.
V primeru slabega vremena bo popoldanski spored ob 16. uri v kino dvorani, večerni pa v Slomškovem domu.
Med trnjem in osatom Bralci pišejo
O nekem nagradnem natečaju
Pravijo, da bo razpisan nagradni natečaj za berili za 4. in 5. razred naših osnovnih šol.
PRAVIJO, da berili v Trstu nekdo že Nastavlja po naročilu nekoga.
PRAVIMO, da smo prve poulradne no-vice zelo veseli. Italijanskih beril imamo namreč vsako leto na izbiro, berila v materinščini pa dobimo skoraj sredi leta, včasih pozneje, kajkrat pa jih moramo iskati med domačo šaro nekdanjih učen-Cev- Isto velja za učbenik.
Pravimo, da je sestavljanje knjig pred “radnim razpisom )iatečaja nezakonito in nakolegialno, v kolikor je namreč od nekoga naročeno.
UPAMO, da se ne bo zgodilo, kot se je Pomerilo ob razpisu zadnjega nagradnega natečaja za slovenska berila, ko goriški č°lniki sploh niso bili obveščeni o razpisu.
Navsezadnje želimo, da bi bila
^Plačana v celotnem znesku tudi druga nagrada, česar ne moremo reči o izidu nagrudnega natečaja za sedanje berilo 4. 'azreda. Natečajni pogoji in določbe ve-ijajo i za razpisne organe i za udeležence natečaja in se ne smejo spreminjati z ra-šnimi izgovori.	Prizadeti
Komunistični sestanek na Vrhu
»Komunistični predlogi za bolj demokratično upravljanje sovodenjske občine«, tako je stalo na vabilu za sestanek, ki ga je sklicala KP Italije, sekcija Vrh. Sestanek sta vodila domačin Venko Devetak in deželni svetovalec Fulvio Bergomas. Sestanek naj bi Vrhovce pripravil na bližnje občinske volitve, ki bodo tudi v So-vodnjah.
Sovodenjska občinska uprava je v rokah socialkomunistične koalicije, zato kot občinski svetovalec, izvoljen na listi lipove vejice nimam namena braniti te uprave, ko je nista branila niti dva svetovalca večine, ki sta bila na tem sestanku.
Na sestanku je bilo veliko govora o programu in pomanjkljivostih občinske uprave. Ker sem v dveh mandatnih dobah vedno bil — razen dvakrat — na občinskih sejah, vem, da to, kar se je na Vrhu kritiziralo, je bilo na programu na občinskih sejali in po možnosti tudi izvršeno, čeravno lahko v drugi obliki. Zato se mi zdi naravnost smešno, da komunisti iščejo krivca tam, kjer sami sedijo.
R. D., Vrh
Še vedno brez rešitve
Delavci tovarne LACEGO odločno vztrajajo v boju za svoje delovno mesto. Ker je njihovo taborjenje na Travniku mirno prišlo v navado vsem, zlasti oblastem, so 17. aprila zasedli belo dvorano goriškega županstva. Tako so ravnali zaradi ravnodušnosti in brezbrižnosti oblasti do njihovega položaja. Res je potem župan De Simone poslal predsedniku deželnega odbora Comalliju in odborniku Dal Massu brzojavko, kjer zahteva naj se končno kaj ukrene za delavce in njih družine.
Kaj pa bo sledilo koristnega za delavce, je težko predvidevati. Vrsta vprašanj se vleče že preveč časa: bodo tovarno spet odprli? kdo bo prevzel njeno vodstvo? bo dežela pomagala in v kakšni meri? Še predno pa bi prišlo do zopetnega odprtja tovarne zahtevajo sindikati in delavski svet tovarne, naj bo zagotovljeno delovno mesto vsem delavcem, naj se točno določijo obveznosti in naj dežela prispeva dodatne vsote za delavce.
Nekateri trdijo, da leži odgovornost za ta položaj le na lastniku tovarne Stavru di Santarosa, drugi pa da nosijo del krivde tudi delavci sami. Marsikaj ni prišlo na površje. Ne glede na to pa ne moremo ostati ravnodušni ob usodi tolikih delavcev in njih družin. Obsojamo tudi brezbrižnost tistih, ki bi jim lahko na kateri koli način pomagali, pa tega ne storijo.
k. h.
Dol - Pok. Alojzij Frandolič
V torek 15. aprila je umrl obče spoštovani Alojzij Frandolič. Da je užival splošen ugled, je pričal njegov pogreb. Zlepa se ne zbere na kakem pogrebu v naši vasi toliko ljudi, posebno moških, kot je bilo na pogrebu Alojzija Frandoliča. Pokojnik si je spoštovanje zaslužil z nesebičnim delom za družino in za našo vaško skupnost. Od leta 1951 je bil trikrat zaporedoma izvoljen na listi SDZ v doberdobski občinski svet, kjer je uspešno zagovarjal koristi volivcev. Pred tremi leti mu je umrla žena Nada, s katero sta se izredno razumela. Njene izgube nd mogel preboleti. Začel je pešati in v torek 15. aprila je po kratki bolezni umrl v tržiški bolnišnici.
Pogreb sta vodila dva duhovnika, g. Lazar iz Doberdoba, ki nadomestuje bolnega župnika Bernarda Špacapana, in dr. Humar iz Gorice, ki hodi k nam maševat ob nedeljah. Ta slednji se je od pokojnika poslovil v cerkvi, dočim sta na pokopališču spregovorila župan iz Doberdoba Andrej Jarc in občinski svetovalec Mario Soban. Oba sta poudarila zavzetost pokojnega Alojza za blagor domačega ljudstva. Mario Soban je še poudaril njegovo zvestobo načelom Slov. demokratske zveze.
Pokojni Alojzij Frandolič je učakal 69 let in zapušča dve hčeri, ki sta obe poročeni: ena v Sovodnjah, druga na domu. Obema naše iskreno sožalje. Pokojnemu Alojziju daj Bog večni pokoj.
Jamlje - Pok. Pahor Emilija
V torek 15. aprila so Jamlje izgubile zgledno krščansko ženo in mater Emilijo Pahor roj. Pernarčič. Po operaciji in dolgem trpljenju je izdihnila v tržiški bolnišnici. Rodila se je v Medjavasi in poročila se je v Jamlje s tedanjim jameljskim organistom in bivšim cerkvenim ključarjem Antonom Pahorjem.
Med pogrebom in med mašo je poleg domačega cerkvenega zbora ubrano pel tudi zbor Fantje izpod Grmade, saj pri obeh zborih vneto nastopata in sodelujeta oba sinova pokojne Emilije: Pepi in Mario. Zato tudi naš cerkveni pevski zbor sočustvuje z obema zvestima svojima članoma in izraža sožalje njima in celi družini ter spomin v petju in molitvi, katera nas vse globoko in zares krščansko povezuje v zvesto skupnost.
Naj še dodamo, da so pri odprtem grobu Fantje izpod Grmade zapeli pesem »Slovo«, ki je marsikoga ganila do solz.
Spominska plošča, ki jo je postavil odbor za proslavo 30-letnice osvoboditve na pročelju prosvetnega doma »Anton Gregorčič« v Štandrežu. Odkritje je bilo v nedeljo 13. aprila
Š P S R T
Torriana - OIympia 1 : 3
(15 : 4, 5 : 15, 13 : 15, 13 :15)
Po dolgem zasledovanju je končno 01ympiji uspelo pridružiti se Torriani na vrhu lestvice. V soboto se je v telovadnici v Gradišču bil ogorčen boj. Tekma je bila zelo napeta, tudi nervozna, vendar lepa. Srečali sta se najboljši ekipi prvenstva, ki sta igrali tako kot znata le oni.
V prvem setu so domači igralci takoj napadli »modre«, (ki se tudi zaradi premajhne telovadnice niso takoj znašli) in so brez težav osvojili set.
Izgledalo je, da so možnosti Oiympije pokopane, a v drugem setu se je slika obrnila; tokrat so »modri« z lepo in učinkovito igro popolnoma »uničili« nasprotnike.
Tretji in četrti set sta pokazala pravo vrednost ekip; domačini so takoj povedli s 6:0; tedaj je trener 01ympije z minuto odmora prekinil nasprotnikov tempo in tako je bil rezultat zmanjšan na 6 : 5. Tokrat je trener Tomane z enako potezo vzpodbudil svoje igralce, ki so spet vodili z 10 : 5. Vodja 01ympije Nardin je še enkrat klical minuto odmora in povedel svoje moštvo do zmage s 15 : 13.
V četrtem in zadnjem setu se je igra odvijala na isti način: domačini so vodili vse do 13 : 7, a »modri« so z boljšim finalom zmagali s 15 : 13.
01ympija je na tej tekmi pokazala, da je v dobri formi, saj so se vsi igralci dobro odrezali, z gotovostjo pokrivali, odlično prestrezali, zlasti pa se je izkazal blok. Po končani tekmi smo zabeležili nekaj vtisov igralcev Glympije:
Franko Nardin: »Tekma je bila preveč nervozna, sicer bi bila mnogo lepša. Srečanje ni bilo odločilno, toda pomagalo nam bo v prihodnjih, ki bodo po mojem mnenju težavnejša. Za nas se pravo prvenstvo prične šele v soboto!«
Marjan Černič: »Zmaga ni prišla nepričakovana po dobrem nastopu s Krasom. Sedaj smo na višku forme in ta rezultat nam bo dal novega zagona. Videli smo dobro igro posameznikov in tudi cele ekipe, zlasti v bloku in napadu. Izboljšati pa moramo prestrezanje prvih žog in servise.«
Rado Lavrenčič: »Vesel sem, da sem lahko igral.«
Adrijan Malič: »Zelo lepa igra, ki sem jo lahko užival s klopi rezervnih igralcev.«
Mirko Špacapan: »Tekma je bila zelo napeta in zlasti ob koncu nervozna. Menim, da nas je skušal drugi sodnik oškodovati. Zlato pravilo za nekatere od naših igralcev je: ohraniti mirne živce!«
Marko Kranner: »V prvem setu smo igrali slabo, nervozno. Na igrišču se nisem znašel. Ko je trener postavil standardne igralce, smo se prebudili in igrali prepričljivo. Dokazali smo, da Torriana ni tako trd oreh. Moja glavna napaka je, da se rad kregam s sodniki in sam s seboj. To moram odpraviti, ker ekipa trpi zaradi mojega obnašanja.«
01ympia bo v soboto 26. aprila ob 18. uri srečala ekipo Lambertin Sportivo v telovadnici Stella Matutina. Toplo vabljeni vse navijači!
Rezultati: Lambertin Sportivo - Acli Sv. Jakob 2 : 3; Torriana - 01ympia 1 : 3; Dom -II Pozzo 1 : 3; ASFJR - Fiume Veneto 2 : 3; Libertas - PAV Despar 1 : 3.
Lestvica: 1. Torriana in 01ympia 22 točk; 3. ACLI Sv. Jakob 20; 4. Fiume Veneto 18; 5. PAV Despar 16; 6. Lambertin Sportivo 16; 7. II Pozzo 8; 8. ASFJR 6; 9. Libertas Turriaco 6; 10. Dom 2 točki.
* * *
Odbojka - Nižje serije. V pokrajinskem prvenstvu »Tretje divizije« so 01ympijci odigrali povratno tekmo proti ekipi Ful-gor; maščevali so se za poraz v prvem kolu: zmagali so s 3 :0. Sedaj so na drugem mestu; odigrati morajo še povratni tekmi proti Azzurri in Libertas.
Dekleta, ki se udeležujejo pokrajinskega prvenstva CSI, so v svoji skupini na drugem mostu. V povratnem kolu so izgubile proti Azzurri iz Gorice z 0: 2, nadkrilile pa so Intrepido iz Mariana z 2:0 (15 : 2, 15 :2). V nedeljo 27. aprila bodo igrale za 3. in 4. mesto proti drugouvrščeni ekipi iz prve skupine (Hrast, Corridoni, Pieris).
Tudi fantje so nastopili na odbojkarskem prvenstvu CSI. Za nasprotnika so imeli Azzurro, katero so gladko odpravili v obeh tekmah. V nedeljo 4. maja se bodo pomerili z zmagovalci iz Trsta, Vidma in Pordenona.
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 27. aprila do 3. maja 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Vanček«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert.
16.30 Folk iz vseh dežel. 17.00 Šport in glasba. 18.00 »Resničnost v ušesu«. Drama.
19.10 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Ameriška lahka glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Čopova pisma. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Malipiero: »Zgodba o zamenjanem sinu«, opera. 22.00 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Zbori in folklora.
20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 8.30 Promenadni koncert. 9.00 Praznično jutro. 10.00 Simfonični koncert. 10.55 »Zecchino d’oro 1975« 11.15 Mladinski oder: »Zlata lilija«. 11.35 Slav. razgledi. 15.45 Operetna fantazija. 16.30 Motivi iz filmov. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Narava in sodobni človek. 19.25 Za najmlajše. 20.30 »Zvok je brez teže«. Drama. 21.45 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelja. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.50 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.20 Orkester proti orkestru. 19.35 Pevska revija.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Alamut«. Dramatizirana zgodba. 21.30 Vaše popevke.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 27. aprila do 3. maja 1975
Nedelja: 10.25 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 18.10 »Leonardo da Vinci«, film. 20.05 »Utonilo je sonce«. 20.55 šolstvo na Koroškem. 21.25 Šport.
Ponedeljek: 17.30 Deček s slamico. 18.10 Na sedmi stezi. 20.10 »Vanjušini otroci«.
Torek: 17.35 Jaše k nam Zeleni Jurij. 18.20 Egipt za časa Tutankamona. 20.05 Niirenberg 45 - Rižarna 75. 21.00 Brata Lautensack.
Sreda: 17.30 Viking Viki. 20.50 »Iz oči v oči«, film.
Četrtek: 9.10 Pihalni orkester ravenskih železarjev. 9.40 Veliki datumi. 10.10 Zagrebški vojaški orkester. 11.00 Naj živi pesem. 15.55 Nogomet Vardar: Velež. 18.25 Vzpon človeka. 20.05 17 trenutkov pomladi.
21.15	Četrtkovi razgledi.
Petek: 10.00 Divji bik Ferdinand. 10.15 »Starši naprodaj«, igra. 16.25 Košarka Jugoslavija : Poljska. 18.45 Krvavi 1. maj 1920 v Pulju. 20.10 »Boj na lastno pest«, film.
Sobota: 15.55 Nogomet Beograd : Slobo-da. 18.10 Učiteljev dnevnik. 20.45 Mamila.
21.35	Košarka Jugoslavija : Bolgarija.
P0ST0JM0 TU OB TIHI MISLI NANJE,
KI ŠLI SO V SMRT, DA DRUGI BI ŽIVELI. DAJALE MOČ SO V SUŽNIH DNEH JIM SANJE: V SVOBODO IN PRAVICO SO VERJELI.
LJUBKA ŠORLI
ŽRTVAM
5TANDREZ, APRIL (975
24. aprila 1975 - Leto XXVII. - Štev. 17
Stran 4
mmm
Obsodba fašističnega nasilja
Tajništvo Slovenske skupnosti - Gorica ostro obsoja fašistično nasilje, ki je vnovič prišlo na dan ob težkih dogodkih v Milanu. Še posebno poudarja, da zavzemajo ti dogodki hujši prizvok prav v okviru tridesete obletnice osvoboditve.
Slovenska skupnost poziva parlament, vlado in vse demokratične antifašistične sile, da podvzamejo vse potrebne ukrepe in pobude, da v kali zatrejo slednje fašistično izzivanje in divjanje.
Obenem obsoja vse povračilne podvige, ki so se izrodili v vandalsko dejavnost.
Goriški občinski svet za samostojen slov. šolski okraj
Seja goriškega občinskega sveta, ki je bila 14. aprila, je v glavnem obsegala razpravo o samostojnem šolskem okraju za slovenske šole. Povod za to razpravo je dal dnevni red, ki ga je predložil predstavnik Slovenske skupnosti dr. Damjan Paulin, v katerem je zahteval ustanovitev samostojnega šolskega okraja za slovenske šole in pozival deželni odbor, naj predlog osvoji in ga zagovarja pred pristojnimi oblastmi.
Ob obrazložitvi dnevnega reda je sveto valeč Slovenske skupnosti dejal, da vlada ni upoštevala pri sestavljanju delegiranega dekreta z dne 31. 5.1974 normativnih predpisov državnega zakona z dne 3.7.1973 št. 477, ki v členu 19 pravi, da bodo delegirani dekreti vsebovali izvršilne norme za šole z učnim jezikom, različnim od italijanskega.
Medtem ko delegirani dekret upošteva specifične zahteve nemških in francoskih šol na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta ter jim priznava pristojnost po samostojnem okraju, se pa omejuje za slovenske šole na skopo predstavništvo v šolskih okrajih. Tako predstavništvo na noben način ni zadostno, da zagotovi slovenskim šolam tisto vlogo, ki jo edino lahko ima-
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE
pripravlja proslavo
SLOVENSKEGA ODPORNIŠTVA
ob 30-letnici končane zadnje vojne
Proslava bo v nedeljo 4. maja ob 16.30 v Katoliškem domu v Gorici. Vabljeni vsi rojaki.
jo, če so združene v samostojen okraj. Za tako rešitev so se zavzele tudi kulturne organizacije, sindikati in šolski dejavniki.
Načelnik skupine DC se je v glavnem strinjal za tako predlagano rešitev, pred-staviil pa je drug dnevni red, ki spreminja nekatera bistvena stališča Slovenske skupnosti. V diskusijo sta posegla še socialistični in komunistični svetovalec, ki sta podprla zahtevo Slovenske skupnosti po samostojnem okraju, čeprav sta predlagala nekatere spremembe splošnega značala.
Po večurni diskusiji je prišlo do skupnega dnevnega reda, ki v bistvu vsebuje zahteve dnevnega reda Slovenske skupnosti. Za dnevni red so glasovali: Slovenska skupnost, DC, PSI, PCI in PRI, proti pa liberalci in misovci, ki so nasprotovali taki zahtevi, češ da so proti izolacionizmu slovenskega šolstva in da je predstavništvo, predvideno po zakonu, zadostno za manjšinske razmere. Predstavniki PSDI so pri glasovanju zapustili dvorano in s tem dokazali svojo nepripravljenost do problemov slovenske manjšine.
Slovenska skupnost ima svojo sekcijo tudi v Štandrežu
V petek 18. aprila je Slovenska skupnost ustanovila sekcijo tudi v štandrežu, kjer živi veliko Slovencev in je prisotnost slovenske stranke nujno potrebna. Predvsem zato, ker je štandrež slovenska vas in mora zato imeti svoje slovensko predstavništvo, ki bo pred javnostjo zastopalo celo slovensko vaško skupnost.
Sestanek je bil izrednega pomena, saj se ga je udeležilo lepo število pripadnikov Slovenske skupnosti. Poudariti je treba predvsem prisotnost velike večine mlajših volivcev, ki so se opogumili in pristopili k novoustanovljena slovenski stranki. Prisotni so bili člani glavnega tajništva Ter-pin, Paulin in Valentinčič ter člana sveta Brajnik in Tabaj.
Po pozdravnih besedah tajnika Paulina se je razvil pogovor, v katerega so posegli vsi prisotni. Poudarjena je bila zlasti potreba, da Slovenci ohranimo svojo samo-
stojno in neodvisno stranko in da smo pripravljeni na sodelovanje z vsemi, ki nam v našem slovenskem boju lahko pomagajo pri uveljavljenju naših zahtev.
V iskrenem in odkritem pogovom je prišlo tudi do debate o konkretnejših problemih, za katere so številni prisotni želeli prav tako iskren in odkrit odgovor. Člani glavnega tajništva so zelo podrobno analizirali položaj gorišikih Slovencev v zadnjih letih in stališče, da se mora Slovenska skupnost približati čim širšemu krogu slovenskih ljudi, ki bodo po svojih močeh pomagali glavnemu odboru stranke v tre nutku, ko nas lahko samo močno in enotno zastopstvo brani pred javnostjo in oblastmi.
Po debati so prisotni dobili članske izkaznice Slovenske skupnosti. Sledile so volitve sekcijskega odbora. Za tajnika je bil izvoljen Božidar Tabaj, odbor pa sestavljajo Lucijan Krpan, David Marušič, Pavel Marušič, Dušan Brajnik, Marjan Mu-čič in Jordan Mučič.
Gostovanje Korošcev
Prav prijetno popoldne nam je pripravila preteklo nedeljo 20. aprila farna mladina iz Vogrč na Koroškem, ki jo je pripeljal na gledališko gostovanje tamkajšnji župnik Vinko Zaletel. V Katoliškem domu je nastopila z veseloigro »Dva para se ženita«.
Lahko rečemo, da so kot preprosti amaterji sicer nezahtevno igro kar dobro podali. Igrali so sproščeno in tudi izgovarjava je bila razločna. Kljub dolgi igri — nad dve uri — so ves čas ohranili stik z občinstvom in ga prijetno zabavali.
Igralcem se je poznala skrbna roka režiserja g. Zaletela. Občinstvo je bilo kljub izredno lepemu spomladanskemu dnevu številno. S hvaležnim aplavzom je nagradilo igralce za njih prizadevnost. Naj se le še vrnejo v Gorico, vedno bodo dobrodošli.
Rupa
Kot smo že poročali, bomo tudi letos priredili tradicionalni »Praznik frtalje«. Letos ga bomo praznovali za spremembo kar tri dni: 26. in 27. aprila ter 1. maja.
Kot vselej naj bi tudi to pot praznik imel kulturno obeležje ter dal poudarka slovenstvu in zdravi domačnosti. Naši ljudje naj bi se ob tem srečanju čim bolj osvestili, se notranje oplemenitili ter se z vsem žarom svojega srca oklenili dveh vrednot, ki sta vsem našim ljudem dobro znani: Bog in narod.
Vse naše prijatelje od blizu in daleč zato prisrčno vabimo, da pridejo v našo vas in s svojo navzočnostjo pripomorejo, da bo naš vaški praznik potekel v vsem čaru spomladi ob Vipavi. - ek
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Ana Križ-mančič 1.000; N. N., Gropada, 4.000; družina Malnič iz Trsta namesto cvetja na prerani grob dragemu prijatelju Janku Vuga 20.000 lir.
Za Alojzljevišče: družina Podveršič namesto cvetja na grob Jožefa Gergolet 4.000; družina učenca ge. Ljubke Šorli v spomin njene pokojne sestre 5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: Falicita Humar 5.000; družina Mužič 10.000; ista družina za čiščenje cerkve 5.000 lir.
Ob sedmi obletnici moževe smrti daruje Marija Pavlin vd. Brisco za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za slovensko duhovni j o in za Katoliški dom po 2.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Furlan v počastitev pok. dr. Mirka Rebula
10.000 lir.
Ob smrti moža Mirka daruje Ana Rebula za cerkveni pevski zbor v Rojanu
10.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: Marija Hrvatič, Ricmanje, 20.000; Vera Turk, Trst, 10.000; Katarina Knez, Boljunec, 4.000; Just Lavrenčič, Katinara, 3.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Pregarc-Mattioli ob pogrebu Alberta Mattioli 15.000; Marija Kocjančič, Dolina, 15.000; družina Kuret-Uliveti, Ricmanje 10.000; Marija Prodan, Trst, 5.000; družina Žuljan, Ricmanje 119, 3.000; novoporočenca Silvan in Silvana Krašovec, Ricmanje, 10.000; družina Kuret, Ricmanje 56, 3.000; Julij Tavčar, Trst, 2.000; Antonija Dobrila ob prvii obletnici smrti sestre Katarine Žuljan 2.000; ob krstu Martina Hrvatič za novi krstilnik 15.000 lir.
Za Mladinski dom v Boljuncu: Mario Žerjal namesto cvetja na grob matere Ane 5.000; Ana Metlika ob četrti obletnici Doma 10.000 lir.
V nedeljo 27. aprila bo na trgu pred cerkvijo v Podgori slavnostno odkritje
spominske plošče LOJZETU BRATUŽU
Spored:
■ ob 11. uri sv. maša
H ob 11.30 odkritje plošče, govor, recitacije, petje.
Za novi oltar v Bazovici: Iz Gropade: Gojča 10.000; Milkovič 10.000; Karel Grgič 4.000; Julija Križmančič 5.000; Zora Križ-mančič 5.000; Franc Mužina 5.000; Sonja Gornik 5.000; iz Padrič: Justina Grgič 1.000; Silvestra Žagar 2.000; Matija Grgič 10.000; ob srebrni poroki Zofije Mahnič 10.000; iz Bazovice: Pierina in Antonija v spomin Angela Žagar 10.000; Marija Mevlja 2.000; N. N. 10.000; ob poroki Križmančič-Petaros 40.000; Marija Marc 5.000; Albina Grion 2.000; Marija in Matija Križmančič 5.000; ob krstu Pavle in Katje Petaros oče Mirjan 10.000; Svetika Fonda 10.000; Frančiška Drofenik 10.000; N. N. 20.000; Milka Križmančič 5.000; Drejčkovi 10.000; Pepka Križmančič 3.000; Mariella Gandolfi 8.500 lir.
Za ogrevanje cerkve v Bazovici: Angela Križmančič 10.000; Emi Sahar 3.000; Sonja Stopar ob očetovi smrti 5.000; Dora Kalc 3.000; Ema Križmančič 10.000; Covra iz Trsta 9.500; Polde Tomažin 4.000; Marija Ra-žem 5.000; Milkovič Angela, Gropada, 3.500; Giuseppe Gelletti 12.000; Albina Grion 2.000; Marija Ražem 10.000; sestre Baldassin 3.500; Marija in Matija Križmančič 5.000; N. N. 3.000; ob poroki Žagar-Mulas 23.800; Ma-niella Gandolfi iz Motela 8.500; sestra Tona ob pogrebu Petra Grgič 4.000; žena Ivanka ob smrti moža Zorota Grgič 6.000; Andrej Stopar 2.000; Drejčkovi 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: ob smrti moža Mirka žena Ana Rebula 10.000; Milena Jejčič 15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Mladina z Goriškega se bo srečala v soboto 26. aprila ob 20.30 s predstavniki Slovenske skupnosti v Gorici. Na sestanku bodo ti predstavili mladim volivcem in ostali mladini politični program stranke. Vabljena je vsa mladina, ki želi pobliže spoznati dejavnost novoustanovljene Slovenske skupnosti v Gorici.
Roditeljski sestanek bo na strokovnem zavodu v Gorici v ponedeljek 28. aprila ob 17. uri za III. razred in ob 18. uri za vse razrede skupaj.
★
Opozorilo dopisnikom. Prihodnja dva tedna bosta na četrtek praznika: 1. maja državni praznik in 8. maja cerkveni Gospodovega vnebohoda. Zato bo naš list prihodnja dva tedna izšel v sredo namesto v četrtek, paginacija pa bo že v torek popoldne, tj. 29. aprila in 6. maja.
★
Družina z majhnim otrokom išče hišno pomočnico za pol dneva. Plača po dogovoru. Telefonirati od 14. ure dalje na št. (040) 415805, Trst.
★
Posestvo v Grljanu, vila in eno-stanovanjska hiša, 3 hektarje zemlje se proda za 200 milijonov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob osmini smrti dragega brata
Petra Grgič
ki je kljub dolgotrajni bolezni dosegel lepo starost 90 let, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba in darovali cvetje. Zlasti se želimo zahvaliti ge. Nadi Kralj por. Neri za dolgoletno bolničarsko pomoč in župniku msgr. Marjanu Živcu za izvršene pogrebne obrede.
Bazovica, 22. aprila 1975
Sestri Antonija in Štefanija ter brat Anton
Slikarsko tekmovanje »I. Ex tempore« za otroke slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem bo 1. maja letos v Slomškovem domu v Bazovici. Prijavljanje kandidatov je od 9. do 10. ure. Risarske potrebščine prinesejo kandidati s seboj. Tekmovanje se zaključi ob 13. uri istega dne. Komisija bo izbrala dve najboljši risbi za vsako kategorijo. Te so tri:
A je za 1. in 2. razred osnovnih šol, B obsega 3.-5. razred osnovnih šol, C pa nižje ■ srednje šole.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja »P. Trubar« v Gorici vabi na roditeljski sestanek v torek 29. aprila ob 18. uri.
V župni cerkvi v Sv. Križu bo v četrtek 1. maja ob 9. uri sv. maša zadušnica za padle Križane v zadnji vojni.
PEVSKI ZBOR RUPA PEC
priredi v soboto 26., v nedeljo 27. aprila in v četrtek 1. maja v Rupi tradicionalni
Praznik frtalje
26. aprila ob 19.30:
začetek družabnega večera ob zvokih narodno zabavne glasbe;
27. aprila ob 15. uri:
nastop pevskih zborov, folklorne skupine Rupa-Peč, ansambla Lozjeta Hledeta s pevci; Govor: prof. dr. RADO BEDNARIK.
1. maja ob 15. uri:
nastop pevskih zborov, Tria iz Podgore, ansambla Veselih števerjanskih fantov. Priložnostni govor: deželni svetovalec dr. DRAGO ŠTOKA. Poskrbljeno je za pijačo in jedačo. V primeru slabega vremena se bo prireditev vršila na eno nedelj v maju.
SPOMIN IN PRIČEVANJE STAREJŠIH BODI V POUK IN OPOMIM MLAJŠIM
Vinko Beličič
Nekje je luč
Doba petletja 1941 -1945 Strani 122 - 3.000 lir
V Trstu: knjigarna Fortuna to
V Gorici: Katoliška knjigarna
Koršič
Podjetje, ki je od obrtniških izkušenj prešlo v trgovinsko dejavnost
NOVA PRODAJALNA POHIŠTVA VAM NUDI
■ serijsko pohištvo §i pohištvo po meri
■ preureditve
OBIŠČITE NAS!	POSEBNI	POPUSTI
TRST
Ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana)
Tel. 54390
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti predrage
Emilije Pernarčič por. Pahor
še posebno se zahvaljujemo domačemu župniku g. Špacapanu, doberdobskemu g. Lazarju za pogrebno mašo, cerkvenim pevcem in vsem številnim prijateljem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Jamlje - Oslavje- Medjavas, 21. aprila 1975
Mož Anton, sinova Mario in Pepi, hči Danica z vnuki in ostalo sorodstvo
Ob bridki izgubi našega dragega očeta, tasta in starega očeta
Alojza Frandoliča
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zalivala prelatu dr. Humarju in župniku g. Lazarju za pogrebne obrede, cerkvenemu pevskemu zboru, doberdobskemu županu Andreju Jarcu in Mariju Sobanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi darovalcem cvetja in številnim prijateljem, ki so se udeležili pogreba.
Dol, 21. aprila 1975
Žalujoče hčerke Ana in Marija, zeta Nevio in Anton ter vnuka Damjan in Marko in ostalo sorodstvo
Globoko ganjeni nad izrazi ljubezni in spoštovanja do našega predragega
Jankota Vuga
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v. nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo številnim prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so našega nepozabnega Jankota spremili na njegovi zadnji pot.
Trst ■ Gorica - Ročinj - Kal
Žalujoča žena Jelka, sin Marijan in ostali sorodniki