novice. * Velik shod zaupnikov sklicuje S. K. Z. na nedeljo, dne 30. oktobra 1910. Shod se vrši ob 3. liri popoldne v dvorani KatoliŠkega delavskega društva v Mariboru, FloBergasse 4. Na dnevnom redu so porofiila in razgovori o političnih razmerah spodnještajerskih Slovencev. — Vstop imajo samo oni, ki se lahko izkažejo z vabilom. — Ce kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se takoj obrne na S. K. Z. v Mariboru. — Vsi udeleženci se lahko z veeernimi vlaki odpeljejo domov. Iz pošte. Poštna pomožna uradnica M. Braz na Rečici ob Paki je imenovana za poštno ekspedientinjo na novo ustanovljeni pošti v Cirkovcah. * Iz iinanene slnžbe. Nadpaznik Tgnacij Horyat je premeščen iz Ceija v Brežice. * Razpisani sta na Grazredni Ijudski šoli pri Sv. Barbari v Haiozah dvc mesti stalnih učiteljic. — Prošnje do 10. novembra t. 1. — Na Grazredni Ijudski Soli v Konjicak okoiica je razpisano mesto stalnega, oziroma začasnega učitelja. Prošnje do 30. novembra t. 1. * Umrl je v Ljubljani sladkogorski rojak g. Iv. Sebat, c, kr. oficijal pri deželni vladi, v 43. letu svoje starosti. N. v m. p.! * Orožne vaje domobranskega moštva leta 1911. Ministrstvo za deželno brambo je glede orožnih vaj domobrancev odredilo, da se poklieejo k orožnim vajara leta 1911 vsi, lcatere veže še dolžnost in oni, ki so od kake orožne vaje izostali. Vse k orožnim vajam riolžno moštvo se vpokliče sredi junija do srede julija in sredi avguista do srede septembra. Na nedelje in praznike se moŠiva ne sme vpoklicati. Vsak, M je dolžen priti k orožnim vajam, si lahko izvoli, ali bi bil rad vpoklican v fcasu od srede junija do srede ju- lija, ali v času v>d srede avgusta do srede septembra. Nedelje in praznike se moštva ne sme vpoklicati. \rsak, ki je dolžen priii k orožnim vajam, si lahko izvoli, ;ili bi bil rad vpoklican v času od srede junija do srede julija, $?li v času od srede avgusta do srede septembra, a mora za to navesti tehtne razloge. Posebno se bo ozivalo pri tem na poljedelce. Za velike vaje pa se bodc oproščalo le v najbolj ozira vrednih slucajih. Za zažcljene ugodnosti se je zglasiti pri občinskih uradih najpozneje do konca meseca decembra. 1910. Med žetvijo, io je nekako sredi julija do srede avgusla, se moStvo *k orožnim vajam sploh ne bo klicalo. * Izboljšanja vojakora. Leta 1910 m leta 1911 hoče vojna uprava zvišati zajtrk dnevno za 2 vin., kakoi1 tudi dnino. Prostakom se zvisa dnina dnevno za 4 vin. in bo zuašala 10 vin., poddesetnikom za 4 vin. in bo ziiašahi 24 vm., desetnikoin za 6 vin. in bo znašala 36 vin., četovodjem za 8 vin. in bo znašala 48 vin., narednikom, ki služijo prostovoljno čez navadno službeno clobo, za 20 vin. na 90 vin., ter praporšeakom za 20 vin. na 90 vin. Zvisa se tudi dnina invalidom. * Na delu! Naša slovenska kršfianslco-socialna organizacija tudi na Goriškem zelo dobro napreduje. Zadnji četrtek se je vršil v Gorici občni zbor S. K. S. Z. za Goriško. Udeležba je bila naravnost krasna, kar kaže, da je goriško ljudstvo vrlo zavedno. Iz tajnikovega poroeila posnamemo: Zveza je iraela G000 članov, predavanj je bilo 326, knjižnice štejejo 8000 knjig, orlovskih odsekov je 22, dekliških zvez 5, abstinenčna odseka 2, delavski 1, Sklenilo se je na občnem zboru med clrugim, da se spremenijo pravila v toliko, da se raztegne društveni delokrog na celo Primorje. Na ta naoin sta se združili S. K. S. Z. za Goriško in ona za Trst. *SocialModcu~iG]u"iška strahovlada. Že večkrat sino pribili, kako voilijo socialnodemokraški voditelji deiavstvo za noi<, ko nm pridigajo o svoji vroči ljubezni do njega in se proglašajo za njegove najboljše zašftitnike. O tej ,,ljubezni" bi se dalo marsikaj napisati. A za danes naj zadostnje le slučaj, o katerem ravnokar porora časop.isje. Ravnatelj tiskarne socir-lnodemokraškegd lista ,,Rovnost" v Brnu na Moravslrfeiii je odpustil !>: služue neko revno delavko, ki je bila osumljena, da ih brezpogojna pristašica nazorov, ki jih zastopa Hst. A to ravnatelju še ni bilo dovolj. Da bi storii ubogo deiavko Še nesre6nej§o, vpisal ji je v delavsko knjižico, da je odpuščena — vslecl bolezni. NajhujSi izkorišCevalec delavskih žuljev bi ne mogel grše ravnati z nbogo delavko, kakor je ravnal ta voditelj rdecih sodrugov, ki se redi sam Ie od krvavih delavskili žuljev. Na enak način in iz enakega vzroka je orlpusiil tudi ve5 drugih clelavcev. * ,,štajercii" so mora zelo liudo goditi. Stevilo naročnikov postaja od dne do dne manjše, in če bi ga ne poclpiraii Sudmarka in neinški Volksrat, bi že davno izdahnil. Bu bi se list denarno bolj podprl, poslalo je založmštvo zadnje dni slovenskira obrtnikom in trgovcem, ki inserirajo v slovenskih listih, ponudbe za inser.ianje. Opozarjamo ob te.j priliki, da so cene inseratcin mnogo višje, kakor v slovenskih listih, ki imaio desetkrat več naročnikov. Sicer pa itak noben zaveden Slovenec ne bo inseriral v tem Hstu. * Zagrizenost. Nikjer na Slovenskem ni menda med učiteljsivom tako strastnih liberalcev, kak.or na Goriškem. Tam so se vršila pred tednom birmovanja v Vipavski dolini. Povsod, razven v eni lari se je liberalno ufeiteljstvo nalašč odtegnilo vsakemu stik"u s školom. Zaio je šla Šolska mladina nasproti svojemu školu pod vodstvom dveh mož, ker učiteljev ni bilo. Otroci slovenskega Ijudstva so imeli praznik, so imeli dan veselja, a liberalno učiteljstvo ni imelo srca, da bi se ž njimi radovalo. * Ka] je iieinškutar? Neinški učenjak Adolf Bartels je zapisal v ,,Deutschsoziale Blatter" sledeee: ,,Der geboreno Slave, der liir deutsclie Art und Sitte \v:>-H, ist in ineinen Augen ein Lump, denn erhat seim* natiirlichen Bestimmung nach fiir seines eigenes Volkes Ait und Sitte zu wirken und nicbt fur die eiues frer.iden." to se pravi: ,,Ro.jen Slovan^ nško ijudstvo, njega Sege in navade, je- v mojih očeh luiap, kčijti že naravna postava zahteva, da deluje za svo.ie ljudstvo, za domače šege in navade in ne za tujo." Kaj poreče k temu ,,gtajerc"? * .*"lov. nar. pcsem. Od naučnega ministrstva imenovani odbor za zbiranje slovenskih narodnih pesmi je imel dne 13, t. m. v Ljubljani sejo, v kateri je bilo naznanjeno, da je doslej nabranih 7256 narodnih slovenskih pesmi, in sicer z napevi in besedilom. Revolucija na Portugalskem^ Prvi trenotki navdušenja so minoli, in sedaj aastopajo trenotki resnega premišljevanja. Porooa se, da vojaštvo ni ve6 zadovoljno z novo vlado, ker ni bilo primerno plačano za prelivanje krvi. Tudi delavstvo, ki je pomagalo pri grozodejstvih, vidi, da m nič boljše, ampak še slabše kot prej, ker ni dela, ne zaslužka. Poleg tega se poroča, da republika še ne stoji na trdih nogah. V mestu je še polno kraljevih privr-žencev, ki se pripravljajo, da udarijo. Še slabše je med kmeti, ki so vneli za kralja. Vstaja na Portugalskera je za nas jako poučljiva. Ko je bil usireljen na Spanskem anarhistični učitelj Ferrer, ki je bii vodja morilcev, požigalcev in tatov v mestu Uarceloni, tedaj se je dvignil ves liberalni in socialističm svet in vse svobodoiniselno časo-pisje je grozno divjaio od same jeze, ker je bil popravici kaznovan človek, ki je povzrofiil toliko gonjo1 na Spanskem. Proslavljali so in slavili zločinca, k.i je bil svobodomislec. Na Portugalskem pa so sedaj javno na cestah pri belem dnevu vojaki in barabe morili duhovnike in onečašeali redovnice, plenili samostane in ropali in kradli, in kaj je na vse to rekla Evropa? Svobodomiselno i-asopisje se Se raduje, 6e§» prav je talco, da se reši ljndstvo iz rok klerikalizmav Toda zgodovinska resnica je, da vlada na Portugalskem že 150 let liberalizem, ki je zatiral katoliško oer-kev tako, kakor nikjer drugje. Liberalci govore C klftviltalizmu, mislijo pa na katoliško cerkev in sveto vero. Klerikalizma ni trebalo ubijati na Portugalskem, ker ga ni bilo, ampak liberaloi vedo, da se preganjajo odkriti katolieani, da se oskrunjajo oltarji in cerkve, da se kradejo ter ropajo svete posode in da se morijo duhovniki, redovniki in driigi katoličam. Ravno tako se bo godilo prl nas, 6e ljudstvo ne bo odločno obrnilo lirbta nniikomnaših liberalcev. Zato pa mora blti naša naloga. da. se z našim katoliškim ijudstvom še tesnejše združimo v moono organizacijo, da ljudstvo poučuiema in da pred vsem skrbimo za dobro časopisje. Vsako naŠe društvo bodi bojna organizacija proti svobodomiselnim zastrupljevalcem Ijudstva. Kdor podpira dandanes še liberalne Hste, ni več katoličan. Žato pa povsod brezobzirno preganjati liberalne liste! Vsaka krščanska družina mora imeti dober katoliški časopis. K temu nas opominja Portugal. Bv, Mariborski okraj. m Maribor. Zadnjo soboto, dne 22. t. m. je bila pri tukajšnjem sodišču obravnava, ki je naredila med Slovenci žalosten utis. Ravnatelj učiteljišča, Schreiner, ki se v slovenskih družbah rad da proslavljati kot Slovenec, je naznanil neko pismo slovenskega profesorja dr. Poločnika, s katerim se je čutil razžaljenega, državnemn pravcliiištvii. Proiesor dr. Potočnik je bil obsojen no 200 K. Ravnateljevo dejanje je tem manj lepo, ker je znano, da se je dal grdo psovati od nemškega prolesorja dr. M., a tega Nemca ni tiral pred sodišce. Ce misli Sclireiner, da si bO' tem potom zaslužil odlikovanje, za katerim hrepeni no5 in dan in koje hrepenenje tako čudno nanj vpliva, je pač obžalovanja vredno. Schreiner je isti človek, ki je proti predlogu drugih slovenskih vzgojiteljev pri vladi dosegel, da se slovenski otroci morajo že v tretjem golskem letu učiti v tujem jeziku, namesto v petem. m Kamnica. Slovenska kmeeka zveza je sklicala v nedeljo, dne 23.. oktobra politično-gospodarski shod pri g. Knsiovifcu nn Razpoki. Shodu je predsedoval g. Ig. Neuwirth. Ur. Žebot iz Marlbora je razpravljal o dogodkih zadnjega časa, o deželnem zboru, o vzrokih ir. uspehih obstrukcije ter o važnejšift gospodarskih vpi^a-šanjih slovenskega Ijudstva. Opisal nam je tudi' vzbruh revolucije na Portugalskem. G. Kemperle je govoril o razvoju državnozborsko politike. Oba govcra so zborovalci z zanimanjem poslušali. H koncu se je sprejela še resolucija, v kateri protestirajo zborovalci proti uvozu mesa iz AVgentinije, zahtevajo, da so Šolska postava preustroji takoT da bo v korist Ijudstvu na deželi. Z navdušenjem se odobri obstrukcija naših poslancev v deželnem zboru. Zborovalci prosijo svoje poslance, da vstrajajo v. zapričetem boju, dokler se nam ne dajo pravice, ki nam gredo po božjih in cesarskih postavah. m Fram. V občmi Morje pri Frarau je v ponedeljek, dne 24. t. m. sijajno zmagala v vseh razredih S. K. Z. pri občinskih volitvah. m Sv. Martln pri Vurbergn. V ,,Slov. Gospodarju" smo čitaJi, da se snide državni zbor meseoa novembra. Dobro vemo, da čaka gg. drž. poslance tam ogromno dela. Fa vendar prosimo še posebei pre-- tnivalci iz obftin Sv, Martin, Gornji in Spodnji Duplek, Ciglenoe, Gornja in Spodnja Korena_ Velka in Mala Zimica, VoliCina, DigoŠe, Vumpah in Se več drugih obCin, gg. državne poslance, da bi se tudi za nas potegovali in nam pripomogli, da bi se vendar že enkrat zafieio rosno delovati za gornjedupleški most fiez Dravo. Gospodje deželni poslanci so dovolili že tretjino svote, katera je prorafiunjena za most. Prošnje, katere so poslale gori imenovane občine na okrajni zastop mescca aprila 1908, bomo objavili prihodnjič ali pa poslali državnim poslancem. — Volilci kmečkega in delavskega stanu. m Sv. Rupert v Slov. goricah. V Hrastovcu tukajšnje župnije se nahaja prostorna kapela svetega Križa, za katero je že papež Klement XII. dne 5. decembra 1739 tedanjemu graščaku Ernestu pl. Herberstein dal dovoljenje, da se sme v njej darovati sv. maša. Grad je tekoni časa večkrat menjal gospodarje, in omenjenega dovoljenja se dalj easa nihče ni posluževal. Sedanji novi posestnik, hrvaški plemenitaš Alojz Kottas-Heldenberg je dal, kakor ves grad, tako zlasti grajsko svetišče prav lepo in vkusno prenoviti, in preteklo nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. so prevzvišeni gospod knezoškof prenovljeno kapelo z oltarjem, s podobarai in z okraski vred slovesno blagoslovili ter po dolgem fasu zopet opravili v njej daritev sv. maše. Slovesnosti, ki se je pričela ob 9. uri predpoldne, so se razen graščakove rodbine udeležili tudi gj>. župniki od Sv. Ruperta. Sv. Lenarta, Sv. Marjete iu Sv. Barbare, deželnosodni svetovalec dr. Kronvogel ter odvetnik dr. Gorišek od Sv. Lenarta in verniki iz grajske okolice v prav obilnem številu, gotovo do 200 ljadi. Po sv. maši so premilostljivi nadpastir z ozirom na oltarno sliko sv. Križa v dveh prisrčnili nagovorih priporočali posnemanje pobožnih častilcev svetega Križa, kakor so bili n. pr. sv. Pavel, kije pridigoval i n se hvalilleo k r i ž u i n k r i ž a n e m Zveličarju, sv. Peter. sv. Andrej, in raed drugimi cesar Karol VI.. kije podaril zmagoviterau vojskovodji Evgenu Savojskerau zlat, z briljanti okrašen križ s podpisom: Jesus Christus Generalissimns — Jezus Kristus, lmjvišji general; potem so razložlli tri resnice, ki jih ufti križ, namree, kako slrašno zlo je greli, kako grozen je pekel, in kako dragocena in krasna so nebesa. — Ob 11. uri je bilo z zahvalno molitvijo T e D e u m sklenjeno vspodbudno in genljivo sv. opravilo. Pozneje so si premilostni vladika pod vodstvom hišnega gospodarja Še ogledali številne prostore razsežnega gradu, vk.aterem je videti mnogo zanimivih starinskih dragoeenosti. m Sv. Trojica v Slov. gor. Gospod Golob so jo pogruntali. Zadnjič so v ,,Marburgerici" hvalili naSe preč. gg. Irančiškane, in sedaj jili zopet livalijo v ..Stajercu". To pa vse zato, ker se bojijo za prihodnje občinske vohive m bi si z velikanskim zadoščenjem mencali roke, ako bi se jim posrečilo, spraviti razprtijo v naSe vrste. No, tega naj se nikar ne troštajo. Naša veleč. duhovšftina je spoštovana in ugledna v trgu in tudi brez njih. In to si naj zapomnijo, da je ,,Stajerčeva" hvala naravnost razžaljenje za našega filoveka. Zato si jo kratkomalo prepovedujemo. Naj si raje vlisnejo v srce besede, ki jih je povedal nemški prolesor Adoll Bartels v ,,Deutschsoziale Blatter": ,,Der geborene Slave, der fiir dentsclie art und Sitte \virkt, ist in meinen Augen ein L u m p, denn er hat seinei- naliirlichn Bestimmung nacli fiir seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken, und nicht fiir die eines fremden." To se pravi na kratko po slovensko: ,,Ro.jen Slovan. ki deluje za nemštvo, je v mojih ofieh Jump. Narava zahteva, da dela za svoj narod, ne pp za tujega." Kaj če bi nam o tej stvari kaj povedati v ,,gtajercu"? Heul! m Puščava. KatoliŠko delavsko društvo je imelo svoj Jetni obč-ni zbor dne 23. t. m. V odbor so bili izvoljeni sledeei niožje: predsednikom I.van Perše, posestnik v Cinžatu, podpredsednikom Andr. Bezjak, žagar, odbornikom: Ivan Mlakar, Valentin Juštnig, Franc Horvat, "Jakob Maurič, Simon Pečevnik, Fr. Kušnee; blagajnikom Ivan Karničnik, posestnik v Cinžatu: iajnikom M. Gornjak. — Vsem podpornim udom se odbor najprisrčneje zalivaljuje za podporo. m Marlbor. V toiek due ). no;embra t. 1. nprizori Dramatično draitro t Narodnem doma ialoigro 7 petih dejanjih nMlinar in njrgo7« hii". Zadctek ob pol 8. ori i7ečer. m Hoče. Katoliško brslao in gospodarsko društro 7 Hočah pri redr. 7 nedeijo dne 13. no^embra poočao fjred«»anje 7 diaštTeni sobi ,p*i g. Rojkn, po večernicah ob 8 nri. GoToril bo 7eleč. g dr. Fr. Ko7a«č, profeBor bogcsloTJa 7 Mariboru Vai ndje in prijatelji bralnegs draitva pridite 7 obilnem Stevila! m 8tadenlC6. V nedeljo prirejena igra BD7« materi" »e je j»ko Upo in doTrfeno rprinorila. Pono^ila se bo!e tudi 7 Dedeljo 30. okt. ob 8. nri popoldn*. m Sv. J«rl| t 81ot. gor. 8!ama okrajna branilniea 87. Lenait v Sl«7. gor je nišemu bralnemn dru5tvu nEdinost' kct 7elikodoSao podporo naklonila 20 K, za kar se društto iskreno zahv»ljnje in 7 boaože še prav toplo priporoča. Pfujski okraj. p PtuJ. Da razširimo katoliško časopisje, za to nam bo treba že zdaj skrbeti. Zdaj se spravljajo sadovi. in marsikateri iina zdaj drobiža, ki ga ob novom letu ne bode imel. Saj se lahko tndi tako narofti na katerisibodi list, kajti fiasi so itak minuli, ko so se listi shranjevali in \ozali. Širimo našo Časopise, preganjajmo liberalne, dokler je ftas, Na delo, ker resni so dnevi!. Portugal na.s naj uoi! ]¦» Sv. Marko. Domači lov, ki ga je imel poprej dornovski grai?eak Pongratz, je dobila sedaj občina v svoje roke. Zbral se je poseben konzorcij domaftih posestnikov, ki so lov prevzeli. Ceravno so ti že od 1. septembra poskuSali svojo srečo, se dosedaj Še vendar ni nobenemu tako nasmejala, kakor vrlemu kmetu, Francu Bezjak, ki je v družbi drugih preteklo nedeljo prvokrat na lovu z novo puško ustrelil loIX) srno, ki je tehtala 50 kg. Plen jim je pravično razdelil naS ,,Kuropatkin'\ p Obriž pri SrediŠ^u. Na prizadevanje iniSega. v obče priljubljenoga g. kaplana, se je ustanovila pri nas na angeljsko nedeljo, dne 4. septembra na veliko srečo mladine prekoristna in prepotrebna mladeniška in dekliška zveza, Ker sloni ta naprava na verskem temelju, ni po volji tukajšnjim takozvanim ,,naprednjakom", saj to so pokazali v dopisu iz Obriža v zadnjem ,,Narodnem Listu". Vsi pošteni ljudje se zgražajo nad tera dopisom, dasi ne dosega mladenigke in dekliške zvezcs, ^e manj pa g. kaplana. i Cvetka laži in obrekovanj je: ,,kakor bi ga hudie prijel" (seveda kaplan). Kdor iina koMkaj pameti, si lahko razlaga te besede. Mi pa mladeniči in dekleta omenjenih zvez vam čisto mirno povemo, mi ne iščemo prepira, na§ namen ni po ftasnikih se obrekovati in prepiratL mi imamo čisto druge vzvlšene in plemenite cilje; aJco pa nas nasproinik napada, je pa popolnoma naravno, da se braiiimo. Glede ,,zibmarjev" vam pa povemo le toliko, da ini ne delamo razločka med fanti, naj si bo starosti katere koli, naša vrata so vsem odprta, ker ravno tc je pravo ljudsko delo. V zadoščenje našemu g. kaplanu in nam v k.orist bo pa to, da S6 vstrajno držimc naše mladeniške zveze, ji pridob.ivamo vedno novih fiianov, brezobzirno korakamo naprej in si zapojeino: Sovražna nas prijela moč, misleč, da četo našo ralado pokončala. l)o kar čez no^. Ceta naša mlada, duševno čila, zdrava, naj bo sovražiiik kakšen koli, nas strah ga ni nikoli. -- Clan mladeniSke zveze. p Žitale. Vkljub strastni protiagitaciji žitalskih liberalcev se je v nedeljo, dne 23. okfobra vršil ustanovni sliod novega brajnega in izobraževalnega društva ob velikanski udeležbi. V veliki sobi ,.sU.re šole" je bilo natlačenih najmanj 400 ljudi: mož in mladenicev, žen in deklet. Mnogo pa jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Hitro po večernicah otvori zborovanje vi'li kmet iz Nadol, Vogrinc Janez. kot predsednik pripravijalnega odbora in pre'!]a^a kot zapisnikarja e. g. kaplana Jožefa Kranjca ter izroči besedo č. g. župniku Antonu Merkušu. V pozdr:?vn8in govoru častitljivi staj-ček z mladeniško navdušenostjo kratko popiše škodo in kvar slabe knjige in brezvestnega časnika v du^nem in telesnem ozirr.; /ato iskreno pozdravlja ustanovitev novega bralnega društva, ki bo nudilo člaiiom dobrih knjig in posteniii Casnikov. Pozdravlja vse svoje farane, ki se za društvo tako zanimajo, in c. g. dr. KoroŠca, naSega državnega in deželnega poslanca kot govornika. f>. dr. Korošec razpravlja v dolgem, a zanimivem in nav dušenem govoru o pomenu in namenu izobra/evalnih društev. Govor je imel velik uspeh. Pri vpisovanju članov se jili je ogiasilc 83, in poprej je nuinanio svoj pristop že 57 članov, tako, da šteje društvo žo prvi dan svojega obstanka 140 članov. To število jpi najlepše znamenje, da je bilo tako bralno in izobraževalno društvo zares krvava potreba; to število pa tudi jasno priča, da ima ljudstvo do novega druSt\a zanimanje in da se bo lepo razvijalo ter rodilo mnogo dobrega. — Po nasvelu g. zapisnikarja se je izvolil sledefei odbor: Predsednik: Janez Vogrinc, kmet v Nadolah; podpredsednik: č. g. župnik Anton Merkuš; blagajnik: GaŠpar Kores, kmet v Cermožišah; njegov namestnik: mladenifi Jožef Blazina; tajnik: č. g. kaplan Jožef Krajnc; tajnikov namestnik: Vincenc Kores, posestnik v Žitalah; knjižničar: Janez Vogrinc ml., in njegov namestnik: Franc Stres; odbornika sta: Anton Kodrič, posestnik v Nadolah in Anton Pulko, gostilnifiar v Žitalah: računska pregledovalca sta: kmet Jožef Kodrič iz Kočic in Jurij Krušifi iz Cermožiš. — Prepričani srao, da, bo ta odbor skrbel, da se bo društvo razvijalo in obrodilo dosti sadu. Po volitvi se je predstavljal kratek šaljiv prizor: ,,Mišji strup'. Jezljiva in skopa mojstrinja in iačni 6evljarski nčenec Tin6ek sta privabila obilo hvalo in smelia, znaraenje, da sta dobro pogodila svoje vloge. Lepo in primerno je Tinčetovo tožbo uglasbil C. g. Fr. Spindler, kaplan v Brcžicah, za kar mu izrekamo tukaj najprisrčnejšo zahvalo. Med posameznimi točkami nas je zabaval domafi moški zbor pod vodstvom organista g. Jurija Lorbera. Mladenifiipevci so pokazali, da se ne bojijo no truda ne težav, pa tudi liberalcev ne. Tako je i»rav! Ves shod se je vrSil med veliko pozornostjo poslušalcev in rairno. Motiti so ga hoteli z neslanimi, pa bolj tililmi opazkami ,.štajercijanski" krčmar Polajžer iz Ravnega, Berlisgov komi Cvetko in li)>eralni učitelj Zrimšek. Predsednik bi jib bii seveda labko dal odstraniti, pa jih je namenoraa pusi.il, da se naši Ijudje na živili vzgledih: na štajereijanskem krčmarju, liberalnem komiju in liberalnem učitelju uftijo, kako se ne smejo obnašati. Naj kuhajo liberalci svo.jo onemoglo jezo kakor hočejo. Mi pa, verni katoliški in narodni Žetalanci se hočemo okleniti svojega ..Katoliškega bralnega in izobraževainega društva" in skrbeti, da bo vse. kar je dohrOf,ra po celi župniji. pri nas, drugo pa naj imajo liberalci in nemškutarji! ^ Ljufomerski okraj. 1 Ljutomer. V tukajSnjo šolo realko se bodo sprejemali uftenci v petek, dne 4. novombra t. 1. ob 9. uri dopoldne, i:: sieer v realkini uftilnioi na glavnem trgu. Vsak na novo prišedši u^enec naj prine- se s seboj zadnje Šolsko spriCevalo. oziroma zadnja šolska naznanila. 1 St. Jnrl] Ob SilTnloi. Ker ee zavoljo slabega »remeua 7e»e1 ca in predgtare niso mogle iz^ršiti, smo pre tavili celo stvar aa pribodnjo nedeljo Frijatelje in zn»noe Tabimo, naj nai ob koliikaj ugodi.em rremena 7 prar obilnem žterilu obiičejo pri g. Domajnka. Vipoled oitaae iiti, kakor je obja^ljen 7 prejinji Stsrilki, na lepakJh in »abilib. Odbur bralnega društva. Konjiški okraj. k Konjlce. N. N., ali je že Vaš, šoli odrasli sin \id Bralnega druStva, ,,Slov, StraŽe", in VaŠa hčerka, ali je že članica DekliŠke zveze?" Zakaj ne?, Ali noče ali ne sme? Oboje je žalostno. Prvo za otroka, drugo za Vas. Ali niso delavni društveniki in društvenice najvzoonejša mladina cele fare! Vprašajmo njihove stariSe, ali jim niso v veselje?, Pojdi in stori tudi ti tako! k Konjice. Med naširai vrlimi gospodarji vlada splošno prepričanje, da pride k nam premalo ,,S1. Gospodarjev". To preprifianje je častno za može kakor za list. Želja kmeekih prijateljev je, naj bi imel sploh vsak boljši gospodar svojega ,,,Slov. Gospodarja" (matere ,,Detoljuba", žene ,,Bogoljuba", fantje in dekleta ,,Naš Dom"). drušivene iztise bi pa pustili revnejšim slojem. Pri priznani požrtvovalnosti našega ljudstva se bodo v teku 365 dni gotovo našle potrebne kronice (vsega skupaj z Mohorjevo družbo 11 K). Pomislite, koliko siroškov imate, 6e imate v hiši pijance in zapravljivce, bahate gizdalinke in naSopirjene ošabnice!? Tedaj pa stotaki niso dovolj. Za denar, ki ga izdate za pouene, vzgojne liste, vleeete stoodstotne obresti. Kaj sodite? k Konjice. NaŠi ,,nekdaj-Slovenci" s poneračenimi imeni in s slovenskim občevalnim jezikom so res pametni ljudje; nasproti občinstvu, odjemalcem so skrajno sladki in prijazni, sama Ijubeznivost jih je — na tihem pa dosledno in vstrajno delajo za ponemčenje trga in — okolice. Slovenski trg (nekdaj!), ali naj pride skoro čas, da gre zadnji Slovenec pokopat k Sv. Ani svojo zanikrnost in aezavednost? Okolica, ali ni6 ne vidiš in ftutiš, kaj se godi v tebi? Vstani, izdajalec je blizu! k Konilce. Lov občine Okoški pride za dobo 6 let k vnoviCni dražbi. Javna dražba se bode vršila v uradnem poslojiju c. kr. okrajnega glavarstva v ponedeljek, dne 31. oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne. Izklicna cena znatn. 30 K. Vsak prositelj najema ima v zaCetku dražbo založiti znesek, enak z izklicno ceno kot varščino, katera se po dražbi vrne. Daljni lovski pogoji so ra7\idni pri c. kr. okrajnem glavarstvu. k Konjice. Lov občine Bezovica pride za dobo 6 let k vnovifini dražbi. Javna dražba se bode vršila v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva v ponedeljek, dne 31. oktobra 1910 ob 11. uri dopoldne. Izklicna eena znaša 233 K. Daljni lovski pogoji so razvddni pri c. kr. okrajnem glavarstvu. k Konjice. Podružnica ,,Slovenske Straže" prosi svoje člane, naj pridno agitirajo med znanci in prijatelji za obilen pristop, naj tudi velikodušno pobirajo prostovoljne doneske in jih izročajo blagajnici ali tudi tajniku. Pri vsaki veseli družbi naj se — pusti 1 liter v sodu, njegova cena pa — za Slomškov dar. — Po vseli trgovinah in gostilnah zahtevajte računske listke ,,Slovenske Straže", v vsaki zavedni hiši naj se rabijo izključno le vžigalice ,,V korist obmejnim Slovencem", dobijo se pri Ogorevcu in Hrepevniku, na vsako pismo prilepite kolek ,,Slov. Straže" (dobi se pri tajništvu). Vfeako nesoglasje doma in med sosedi poravnajte s par peticami — za SlomSkov dar. Komur ni kaj jasno, naj pride po pojasnilo k tajništvu (v kaplaniji). k Konjice. \ Dravinjski dolini mi kmetje nikakor nismo zadovoijni, da bi uam po nasili travnikih jahači kneza AVindischgratza jezdili, ker nam delajo preveliko Skodo. — Nekateri so jih že veftkrat ustavili, pa to ni nift pomagalo; fte mu je kateri kmet rekel, cla ne jmsti tamkaj Škode delati, so mu odgovorili jahači: ,,Mi ne poznaino nobene škode," in so hitro odjezdili. Ali se bode tako godilo. kakor je bilo še v starih časih, ko se je s kmetom delalo, kar se je hotelo? Mislim, da iistih časov ne bo več! — V Dravinjski dolini je že veftkrat marsikateri izmed kjnetov vprašal pri tem ali oiiem (Klvetniku, kaj in kako naj storimo, pa nam je bil odgovor, da naj pustimo stvar pri miru, ker so usmiljeni, ker delijo veliko dobrot. Pa nam ktnetom v Dravinjski dolini niso to nobene dobrote, če delajo po naših travnikih veliko Skodo. — Bili so nekateri kmetjR tudi pri knezovem oskrbništvu ter so se pritožovali, da se jim dela škoda. Oskrl> nistvo je vzolo seveda to na znanje in tudi popisaJo imena kmetov, j>a zgodilo se ni nič, temveč je ostalo vse pri starem. — Neki kmet iz Nove vasi je potegnil žico, katera se na 100 korakov daleč gotovo vidi, po svojem travniku, kjer je rastla najlepša trava, in kjer ni npbene vozne eeste ne pešpoti, da bi tako zabranil škodo, zlasti ker proSuje in opomini proti tem jahačem niso nif- pomagali. — Poročila v nekaterih nemških in tudi slovenskih listih so bila nepravilna, Ker se kmeta, ki se branl Skod^e, zaradi tega vondar ne mnre imenovati zlobneža. Cetudi je slufiajno tisti, ki mu dela škodo, kakšna imenitnejša oseba. — Zaradi žico je bil nek posestnik naznanjeii sodniji ter je bila že dvakrat obravnava. pa se jc vsakokrat preložila. Radovedni smo, kaj bo končno sodnija sklenila. — Kmet. k Castno obCanstvo. Bczina, okolica Konjice, Tepanje, te tri občine so izvolile za častnoga obftana ekscelenco knezoSkofa clr. Napotnika, rojaka s Tej>anjskega vrlm, in so imi izročile krasno diplomo po- vodom njegovega bivanja v Konjieali, letos, dne 28. avgusta. Iste H obtjiue so pa te dni diplomo fiastnega občanstva izročile ludi g. arhidijakoim in dekanu Hrastelju. — Castno občanstvo, to je najveCja čast, s kakršno raore odlikovati občina zaslužne osebe. k Zreče. Družba ,,Južna železnica" ima v naši občini premogovnik. Leta 1908 pa je vsled rovanja v zemlji usahnil studenec, ki je dajal vodo za ljudi in za živino v okolici Gračič. Prebivalci so razložili zadevo vodstvu rudnika, a gospodje nočejo obstati, da bi-bil povzi*o6il rudnik zmanjkanje vode; pravijo, da je lo zakrivila suša. Toda najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bil dotični vodnjak kedaj brez vode; tudi ob suši, ko so drugi studenci usahnili, tam vode ni manjkalo. In vodnjak je usahnil po zimi, meseca decembra, ko je ležaJ sneg. Leta 1908 je zapadel sneg že v prvi polovici novembra, vreme je ostalo mrzlo. Dne 15. decembra je skopnel sneg po osojali. Dne 20. decembra je po 2dnevnem sneženju ležalo novega snega za dober pedenj. In v tem času je odpovedal studenec vodo, A sedaj si prebivalci že skozi dve leti morajo voziti vodo od daleč, iz nižave, po strminali. O tej nadlogi sta se gg. poslanca P i š e k in N o v a k želela prepričati na lastne oči ter sta dne 10. oktobra obiskala kraj Gračič. Istega dne sta gg. poslanca hotela iudi svoje nadloge potožiti svojim volilcem. V to svrho nam je gospod KraČun prepustil blage volje svoje peoslore. Tu je zbrance pozdravil načelnik ovokrajnega politienega društva g. Lamut, potem je pa g. Lorger predlagal vodstvo: g. Lamut bodi predsednik, g. Potnik zapisnikar. Besedo je dobil prvi g. deželni poslanec Novak. Ta je orisal neznosne razmere v deželni zbornici v Gradcu. — Državni poslanec g. Pišek je že laglje govoril o nekoliko boljšein položaju. Sicer tudi v državnem zboru na Dunaju ne gre vse tako, kakor si želijo naši zastopniki; pa z vstrajnostjo so vsaj tuintam kaj zabranili, kar bi bilo njihovim volilcem na škodo. Med ostalim je omenil draginjo, katero čutimo vsi, posebno Še kmet in sploh ubožni sloji ljudstva. V kmetovalskih zadevah nevedni ljudje pravijo, da je kmet kriv draginje. Poročevalec naj dostavi: Socialni demokrat dr. Renner je v državnem zboru rekel, da je kmet ,,oderuh", ker nastavlja preVisoko ceno svojemu blagu. Slovenski poslanec g. DemŠar (Kranj-Loka) mu je odgovoril in s Številkami dokazal, da kmet nima nobenega dobieka od kmetovanja, ako bi z denarjem rašunil svoje delo. Gospod Pišek je v ,,Slovenskem Gospodarju" objavil vrsto člankov z nadpisom: ,,Le vkup, kmetje, le vkup!" V sestavku je izračunil s številkami tako, da je imel gospodar pri par volih komaj 3 ali 4 K dobička. Gospodposlanec je rekel: Zakmeta posebno usodni dan je bil tisti dan, ko se je po želji vlade vsprejel proti glasom naših poslancev takozvani pooblastilni zakon, to je postava, ki vlado ali ministre pooblasti, da smejo bolj po svoji volji, to je brez poslancev sklepati kupčijske pogodbe s sosednjimi državami, n. pr. glede uvoza živine iz Srbijo. A da se z ozirom na kmeta zakon ali postava vsaj deloraa vblaži, izposlovali so naši poslanci podporo za žSvinorejo. V prvi vrsti pride tukaj v poŠtev zadružno vnovčevanje živine. Podrobnosti o skupnem prodajanju živine je obravnaval mladi g. Pišek, predgovornikov sin in poslovodja Zadruge za vnovčevanje živine, zadruge. ki se je za slovenski del naše dežele ustanovila v Mariboni. Za tem je g. Igo Sadek prebral resolucije. Zbrani volilci izrekajo zahvalo in popolno zaupanje svojiraa zastopnikoma za njun trud v državnem (PiŠek), oziroma v deželnem (Novak) zboru. Zborovalci odobravajo dosedanje ravnanje slovenskih izvoljencev: obfcudujejo možatost In vstrajnost članov ,,Slovenskega kluba" v deželnera zboru v Gradcu ter izrekajo vsem skupaj prisrfino zahvalo in popolno zaupanje. Zborovalci prosijo, naj gospodje vstrajajo, Ce treba, v obstrukciji tudi tako dolgo, dokler ne izposlujejo svo,iim volilcem enakih pravic, kakoršne vživajo drugi državljani. Oni liočejo, naj se naši poslanci še zanaprej odločno ustavljajo slovenskemu ljudstvu sovražnira nakanam n. pr. nemškonacionalne večine v deželnem zboru; naj branijo slovensko šolstvo in gospodarske zadeve slovenskega kmeta, ker: 5e se bo kmetu godilo dobro, bo kmetovega blagostanja deležen tudi njegov delavec, hlapec, dekla, dninar, vinižar. Zadnja resolucija naglaša pa proSnjo, naj poslanci pospeSijo v deželnem zboru že sproženo zadevo glede kmeftkih zidarjev in tesarjev. Po primernih razgovorih je predsednik zaključil dve uri trajajoči, lepo uspeli shod. Celjski okraj. c Celie. Grdo delo je izvrSil zopet zadnji ,,Nar. List". Za Anzelmom mefie blato, ker ve, da se o. Anzelm ne more vee zagovarjati. Pisava je hudobna. ker je dvourana. Tako piSejo propali ljudje, ki hočejo &koditi bližnjemu, pa nimajo za to dovolj gradiva in ne dovolj korajže. Sicer pa se vse na svetu maščuje m Anzelmov prijatelj, ki biva tam zgoraj blizu Nazarja, bo še čutil udarec usode bridko na sebi. Sam je umazan in zato ga žene, da tudi druge umaže Grd znažaj je, in zato je pomočil svoje pero v lužo da tudi druge ogrdi. Vsi v Savinjski dolini od Celja do Solčave poznamo Anzelmovega prijatelja, ta vzor ostudnega in podlega Cloveka! Misli, da je škbdil o. Anzelmu, a vse je padlo zopet nanj nazaj, in kdor jma Se količkaj Čuta do snažnosti, se bo toga izvržka svojega stanu ge bolj vestno ogibal. c Čebelarska podružnica za SavSnjskn dolino je končala svoja toletna predavanja v nedeljo, dne 9. t. m. pri društvenem tajniku g, Pečarjii v Št. Pavlu. Bilo je to že deveto toletno zborovanje , prirejeno v zvezi s kmetijsko podružnico v Zalcu. Udeležba ie bila še dosti povoljna; zlasti moramo biti zatlovoljni, ker so se zbrali sami navdušeni če)>elarji. Potovalni učitelj g. Cernej preda\al je o vzimljenju čebel. Tudi dva panja smo razdejali ter jih do kraja pregledali, da bi se prepričali, ali imata dosti hrane čez zimo ali ne. Pri enoni panju smo malici celo uši obirali, čemur so se vsi ftudili ter skoraj niso mogH verjeti, da je kaj takega sploh raogoče. Tudi na razna vprašanja je g. Cernej radevolje odgovarjal. Sploh je pri nas navada, da čebelarji le sprašujejo in da se jim odgovarja: vrliu tega še vsak pove kaj iz svoje skuSnje, ravno zato so naša predavanja vselej prav zanimiva. — Bodi izrečena g. Cerneju za to, kakor tudi za vsa, že prirejuna predavan.ja imenom naše podružnice najsrčnejša zahvala za ves njegov tmd; isto veljaj tudi našemi; f-ebelarskemu mojstru g. Piklu, proseč obenem oba, cla nam še drugo leto ostaneta zvesta predavatelja in učHelja, c Petrovče. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršil v društveni dvorani II. zadružni shod savinjsk,ega okrožja Zadružne zveze za Štajersko, ki je bil zelo dobro obiskan. — Fozdravil je shod v imenu odsotnega okrožnega predsednika J. Zdolšeka poslanec A. Terglav. Pri volitvi okrožnega predsedstva so bili izvoljeni: predsednik \16. gospod župnik J. ZdolSek, podpredsednik deželni poslanec A. Terglav, zapisnikarja dr. M. Slavič ter F. Zlifiar. V daljšem govoru je nadrevizor g. Vlado PuSenjak razpravljal važnejše zadeve našega, zadružništva, polagajoč veliko važnosl zlasti na nadzorstvo. Govoru ]e sledila dalj§a razprava. Shod je enoglasno sprejel sledeče resolucije, predlagane od g. nadrevizorja: 1. Kjerkoli obstojajo v enem okraju dve nasprotni posojilnici, mora vsaj vsakega pol lela tajnik, oziroma kak drug 61an naoelstva naše posojilnice pregledati seznam elanov nasprotne posojilnice. — 2. Tretji okrožni zadružni shod se vrši v 8t. Jurju ob juž. žel. — Nadejamo se, da bodo ti okrožni zadrnžni shodi postali stalna institucija ter privabili vedno vefi razumnih in resnih mož v naše zadružnišlvo. c Dobrna. Kaj neki pomeni veselo razpoloženje slovensko-narodnih Dobrnčanov! Menda jih, kakor po navadi, veseli trgatev — ne, letošnja trgatev je pri nas jako, jako siaba. Trgamo že, trgamo, pa kaj? Samo suho, velo pentljevje. Torej s trgatvijo in ž njo združenim veseljem ni nič. Veselje ima drugod svo,i vzrok. Pnbližujejo se nam namrefi občinske volitve, Ljudje se po navadi bojijo volitev, a na Dobrni je nasprotno. Od kar so imeniki razpoloženi na ogled, se je začelo v narodnih vrstali veselo zanimanje, češ, zdai Je prišel zopet veseli eas politiftne trgatve. Da so nekdaj na Dobrni tako slavni (?) nemškutarji doslužili, naoi ne dela tolikega veselja, pač pa dejstvo, da se je naSa slovenska stvar tako mogočno okrepila. Za Boga! Kdor je poznal Dobrno leta 1900, bo rekel: ,,Res, ta biser Spodnjega Štajerja se zdaj blišči stokrat lepše kot poprej." Mladeniči in dekleta so po bralnem in izobraževalnem društvu probujeni ter ne samo v izobraževalnem, ampak tudi v političnem oziru prav vzorno vzgojeni. In kaj bi Sele rekel o oaših vrlih mcržeh: to so prave skale! Da smo vsi v taboru Kmečke zveze, ve menda cela javnost. A ne smem pozabiti našiii vrlih žen, ki so z maliini izjemami navdušene za narodno delo. Bog daj, da bi se letos pri volitvah tudi tisti zavedli svoje slovenske narodnosti, ki so »e pri zadnjih volitvah vdinjali nemškutariji in njeniin zastopnikom na Dobrni. Sram mora biti te može (?), da so v sredini tako vrlih narodnjakov izdajaloi. V koliko pa spada hujskarija zoper ogromno večino Ijudstva v delokrog kakega c. kr. nradnika, bomo knialu izvedeli, ako ne bodo dotifiniki mirovali. c Bočna. Pod tem nadpisom je trdil zadnjift nek dopisnik, da ni razlogov za delitev občine. Jih bom pa jaz par navedel, da se slišita oba zvona, fieprav so se okoličaui Sv. Lenarta in Sv. Florjana itak izrekli za tako delitev, ker jim je tja dol v liberalno Bo6no vendar predaleč. Trg Gornjigrad, kjer istotako vlada liberalizem, jih pa ne mara kot zavednih katoliških mož. Morajo si torej osnovati lastno dovolj obširno občino, ki je bila doslej pastorka. Naši stroŠki nas ne bodo boleli, svoje bodete pa že pokrili sami. c Sladka gora. Poročil se je dne 17. t. m. tuKajŠnji mladeniS 7ernej Jagodič s po^teno deklieo Antonijo Kumpergar iz Smarja, oba iz Marijine družbe. — Mlademu paru nase iskrene Čestitke! c Sladka gora. Zopet so zapeli zronovi svojo mrtvaško pesem 21. t. m. umrli Mariji Stancer, posestnici iz Mestinja, stari 28 let. Rajna zapu&ča žalujočega moža z enoletnim otrokom. Pošteni Štancerjevi rodbini naSe globoko sožalje! c St. Jurli ob juž. žel. Nek revček se je v zadnjem ,,Narodnera Listu" spravil nad okoliško požarno brambo, 6eš, da ni bila zastopana, ko je gorelo na Grobelnem, tržka požarna bramba pa da je bila; in kaj je resnice na tem? Resnica je to, da ste bili obe požarni brambi, tržka in okoliška na pogorigču na Grobelnem. Res je tudi, da ste imeli obe malo izvršujoCih članov, to pa zato, ker tržka požarna bramba nima več gasilcev, a okoliška požarna bramba ima. svoje gasilce zelo razkropljene po oMini, in ker ni zvonilo pri cerkvah, stavim, da ve6 kot polovica gasilcev niti vedola ni, da je gorelo v sosednji fari. Kar nas ,je vedelo. smo bili pa itak vsi na mestu. Dopisnik je pozabil pristaviti, pri kolikih požarih letos ni bilo tržke požarne bramb« zraven, med tem ko je bila okoliška f>ožarna bramba povsod prva na mestu in pridno gasila, a nihfee ni pisal o tržki požar- ni bi*a^. Da ima p« tržka. požarna bramba dobre brizgaJne, to je hvale vredno, med tem ko ]e prejšnji okoliški župan Urleb kupil brizgalno ter jo je pustil stati pod nekira kozoleem več let, tako, da je popolnoma zarjavela, da je ni možno prej rabiti, dokler se ne popravi; tudi cevi so ta čas preperele. Sedanji občinski zastop skupno s požarno brambo je postavil primeren gasilni doni in bo tudi v kratkem &e nedostatke odpravil. Ce pa dopisnik ,,Narodnega Lista" nima dovolj, mu bodem pa Še prihodnjič več napisal o njegovi hvalisani požarni brambi. c Št. Vid pri Grobelnem. Pri nas nasprotniki vedno kričijo, kako jim leži na srcu blagor občine in se bahajo, koliko dobrega so že storili za njo. Kako je to res, kaže sledeči slučaj: Pred par leti je dobil gospod Suraer v občinski hiši v nadstropju stanovanje in sicer: dve sobi, kuhinjo, klet in vrt, in vse to za borih 20 kronic. Drugi dve sobi sta se pa oddali v najem učiteljici Kregar, ki je pa. stanovanje iz gotovib. vzrokov, g Sumer jih najbrže pozna, kmalu zapustila. Gospod šumer se je nekoč izrazil, da bode že skrbel, da dobi občina tudi od tistih dveh stanic raesečno 5 K. Toda glede te njegove izjave se hi napravila nobena pogodba. in g. Sumer se ni ftutil vezanega. Da, za občinski odbor vneti takratni občinski odborniki so sli Se dalje. V neki seji se je pod tofiko skičajnosti prejSnjega odbora meni nič tebi nič sklenilo, da se prepustite g. Sumerju še oni dve sobi v najem. in kaj mislite za kakšno ceno? Za ni6, in zopet za nie! Pri zadnji občinski seji se je predlagalo, da naj se oddasta prazni sobi občinskemu tajniku proti primerni mesečni odŠkodnini, spodnji prostor, sedanjo občinsko pisarno, pa se naj prepusti bralnerau društvu, ki bo za dotični prostor tudi na leto plačevalo naiemnino in bi se na tak naCin zvišali občinski dohodki. Toda sedaj bi bili morali videti nasprotnike, posebno gosppda Florijaneka. Rotil se je, da se ne sme nikdar zgoditi v Št. Vidu, da bi gospoda Šumerja spodil kdo iz občinske hiše, češ, ker tega si on na svoja stara leta ni zaslužil. In kmalu se je raznesla novica po šentvidski župniji, da hočejo ti ,,preklicani kierikalci" vreči Sumerja na cesto. Kako zaviiajo in lažejo liberalčki! Saj tega nihfie ni rekel, da bi moral gospod Sumer zapustiti stanovanje, samo oni dve sobi hočemo imeti nazaj. In 6e se preseli zaradi tega drugam, kakor je grozil, naj le gre, saj tako prostornega stanovanja ne dobi nikjer za tako nizko ceno. Tistega pa, ki tibotapi po St. Vidu, prosimo, da napiše zopet dolgovezen Clanek v Šumerjev za^ovor v ,,Narodni List". Pa priporočaino mu, naj piše tako, kakor mi tukaj, ker vse drugo bi bila gola laž. c St. Vid pri Grobelnem. Hoeem napisati par vrst ,,Narodnemu Listu" z dne 13. oktobra t. 1. v odgovor, ne zato, da bi se zagovarjal, saj obfine zbore sklicevati in ljudi na nje vabiti, to pač ni nič napafinega; ampak dokazati hočein, kako nasprotniki lažejo. Dopisnik pravi, da sem letal po cesti gor in dol; mar bi bil tudi novedai, kolikokrat me je videl dirjati; dalje trdi, da sem jih priganjal; saj menda nisem irael metle v rokji, s katero bi jih bil gonil po cesti. Videl je doplsnik pred Solo samo brhke deklice, in pravi, da sem te prosil, naj gredo malo poslušat gospoda iz Maribora, Pa se je poročevalec tukaj zopet zmotil. Pred šolo niso stale saino dekleta, ampak. tudi možje, žene in fantje. In sploli, ko sem prišel po cesti nazaj, nisem prosil nikakega dekleta, da bi šle poslušat, le fante sem povabil, naj gredo z menoj, ki so tudi ubogali. Se hujše se je pa dopisnik, zlagal, ko trdi, da sem Šel naravnost v gostilno po može. Vsi, ki so bili pred gostilno, so priča, da nisem šel v gostilno, ampak nekega posestnika sem poslal v sobo, pa ne zato, da bi može priganjal na zborovanje, ampak da mi prinese od načelnika posojilnice blagajniSke ključe* Laž je slednjič, če zatrjuje, da sem si naIaš5 za to nedeljo umislil zborovanje, da bi s tem odvrnil ljudi od igre. G. Pogačnik" se Je sam izrazil, da če se priredi občni zbor na isti dan kakor predstava gledališke igre, da potem upa na obilnejšo udeležbo pri gledaliŠki igri, — Pogodil je torej dopisnik, ko se je na koncu članka podpisal, da je nekdo, ki ra^. tihotapi; zakaj videli bino, cla je res dosti laži \Liiiutapil v dopis. Sevejla. drugikrat bom moral lti k njenui in ga ponižiio pvositi, ali smem zopet prirediu kaksno zborovanjo ali iv-. in spioh se bom raoral raenda ravnati po njegovih naukiti, kakor je želel lani tisti, ki me je poufieval, kakSen mora biti kaplan v St. Vidu in kakšen ne sme bili. Ne bojte se za nas kaplane, da bi ne vedeli, kaj smemo in česa ne, zato tudi ne rabimo vaših nasvetov. Ce se pa hočete res povišati nad nas in nam dajati nauke, pa glejte, da se vam ne zgodi, kakor tisti žabi, ki je hotela biti kakor vol, in se je vsled tega tako dolgo napihovala, dokler ni počila. — Kaplan. c Dljaika knhlnja T Celjn Daznanja, da se vrfi njen letoinji občni zbor 7 soboto dne 29. oktobra t. 1. 7 d^oran! celjske posojibiice ob 2. ori popoldae 8 sledečim dae7nim redom: 1. Nagovor predsednika 2 Poročilo tajniko^o. 8. Poročilo blagajnikovo. 4 Morebitni predlogi in naiveti. 5 Volitev uovega odbora. Vei čaBtiti čhni se uljudno 7abijo k obilni ndeležbi c Polzela. PrtstoToljoa poiaina bramba na Polsell priredl r nedeljo dne 80. t. m. o'> 3. uri popoldne Teselico 7 prostorih goapoda Cimpennaoa z yinako trgttrijo in še manikaj drngega. Posebna 7abila ae ne razpošiljajo. Djbiček namonjen je za stavbo skladišča E obilni ndoležbi nljadno v»bi odbor. c Kmetljako iboroTiDJe na Taharjilt. V nedeljo dne 30. okt. t. 1. po 7e4*rnic»h priredi 6»ntjuiska podruinica sroje zboro^aDj« jri Cijkn-u. Na vBporedu je predavanje in pogovor 0 jeaenskem goojeoju. Clani, kakor tadi 78i tiati, ki se zanimajo za predmet, se uljadno vabijo. bprajemajo se tndi naročila na nmetna gnojila. 0 Kmeti]sko iboroTan|e t Dramljah. V nedeljo dne 80. okt. t. 1. po rani mali priredi šentjnreka kmetiJBka podrnžnica stoj« iborov&DJe 7 prottorih nove 5ole. Ka vtporedu je predavanje in pogo^cr 0 jeseoBkcm gnojenju Člaai, kakor tadi 78i iiti, ki se eanimajo z* predmet, m uljudno vabijo. Bprejemajo 8« tudl narottla aa nmetna gnojHa^i awr Brcžiški okraj. b Kapele pri Brežicah. V nedeljOj; dne 16. t. m. je pre6. g. dekan iz Vidma blagoslovil prenovljeuo podružnico Sv. Trojice ob veliki udeležbi vernikoy. Godba in mogocen strel sta nazuanjala daleč okoli veselje kapelske župnije, a Bog pa je dal krasno vrenie. — Trgatev je končana, letos se bodemo morali navaditi bolj po malem piti, ker se je le malo nabralo. Druga letina pa je vklub mokrotriemu lehi še precej dobra. — Našo postajo v Dobovi so nam bili  za nekaj Casa zaprli, talco namreč, da se niso smeli tam ustavljati vlaki iz Zagreba, ker so zdravniki v Brežicah preiskavali potnike glede nevarnosti kolere. Ker pa raenda ta nevarnost ponehuje, ali pa je bila ta preiskava presitna, se zdaj zopet v našo zadovoljnost vlaki v Dobovi ustavljajo. — V npkaterih vaseh v Dobovi imajo že par mesecev grižo ter je že preoej ljudi urarlo. Pri nas v Kapelah je le eden mož zborel, pa je zopet ozdravel ter smo imeli sploh do danes le 12 mrličev, a župnija pa šteje do 2000 duš. rA sedaj se je pa žalibog že v eni hiši prikazala griža, kjer leže trije bolniki. Bog nas varuj vsake, posebno pa nalezljive bolezni. b Planina. Umrla je tukaj občespoštovana gospa Roza Adamus, rojena Stuler iz Mozirja, vdova po bivšem graščinskem logarju Konradu Adamus v 82. letu. — N. v m. p.! b Planlnska ves. Občinske volitve se bližajo. Več perijod že županuje v tej obcini Jernej Jazbec. Ta mož je hud posilinemec in liberalec, in kot tak sovraži svoj materni slovenski jezik, in tudi cerkev  mu ni pri srcu. Odvisen je popolnoma od planinskega SeSerka, ki je tudi njegov tajnik in voditelj. Piše mu pri občini vse ,,taj3" ter gai zalaga tudi s ptujskim ,,Stajercem". Šešerko je pristaS one nemško-nacionalne stranke, ki hoče vse Spodnje Stajersko poneinfati, poluteraniti, izdati Prusom in slovenskega kmeta s pomočjo ,,Sudmarke' spraviti ob njegovo zemljo. Naj bi potem na beraško palico dejani slovenski kmet kot suženj hlapfieval nemšMm gospodom, ki so pred nedavnim časom prilezli s culico y roki, pa so sedaj obogateli in odebeleli z groši tega slovenskega kmeta! Zato je naravno, da obeina Planinska ves, ki iina takega predstojnika, nikjer ne vživa ugleda. Saj se mora vsak veren Slovenec — drugaCe ni niti k.atoličan, niti Sioveneo — vendar še držati besed SlomSekovih: ,,Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luC, materni jezik bodi vam kljufi do zveličanske narodne o-  mike." Tukaj pa Je ravno narobe: mrzenje vere in zaničevanje maternega jezika. Zadnji 6as je že, da si izberejo Planjani drugega župana. ,,Katoliško politično društvo za kozjanski okraj", ki je tukaj zborovalo dne 14. avgusta t.L, je našim volilcem to tudi prav nujno polagalo na srce. Sedaj je prilika za to. — Torej vsi volilci in volilke, ¦ ki dobite izkaznice in gla sovnice, pridite na določeni dan in doloCeno uro na volišfte in volite za odbornike dobrp k>Ščanske in slovenske može, saj jih je obilo v občini, ženske pa dajajte takim pooblastila, Jazbeca pa pustite na strani! Ne dajte se motiti od njegovih pristašev, ki že marljivo agitirajo zanj, in ne iSčite tudi drugih izgovorov. Nekaj takih ,,vzrokov" naj sledi: 1. Jazbečevi nasprotniki so prosili c. kr. okrajno glavarstvo, naj bi pri prihodnji voiilvi odbornikov ne posloval kot komisar ŠeŠerk'o, ampak kak drug ve§6ak. Glavarstvo pa je določilo, da pride v ta namen uradnik od glavarstva. Zdaj pa vpijejo JazbeCijanci: ,,Glejte, kaj bo io stalo! Šešerko bi pa zastonj posloval! Kaka bremena nam boeejo naložiti nasprotniki!" Pa vprašanje je, 6e bi storil to Šešerko res cisto zastonj.. Potem pa, nasprotniki niso naravnost prosili za uradnika od glavarstva, ampak sploli za drugega, kakor Šešerka. Gotovo bi omenjeno delo storil zastonj tudi ločki župan Jazbinšek, ali nadučitelj Bračič. Glavna stvar je vendar to, da se izvrši volitev pravilno, da je vodstvo nepristransko. Tisti stroški ne bodo tako ogromni in se bodo laliko poravnali. Sicer pa denar ne sme biti vselej in povsod zadnji in edini povod v javnem življenju, drugače bi Še sam antikrist, ki bo po mnenju ljudstva sejal denarje, lahkp postal planjanski župan! — 2. ,,Jazbec je pravičen; nič mi ni storil žalega." pravijo drugi. Saj ti tudi nihče ne veleva, da bi ga moral sovražitl. Tega tudi ne smeS kjot kristjan. Ne gre se pa tukaj za osebo, ampak za javno zna6a.jnost in vsposobljenost. Drugače pa, ali je v ob^ini, ki ima nad sto volilcev, 3azbec edini pravicen? Jih li ni voč? — To bi bilo res žalostno! Ko je •vendar toliko in toliko vrlib mož! — 3. ,.Jazbec nam je pomagal pri uimah, da smo dobili podporo," pravijo tretji. Vsakega župana, dolžnost je, skrbeti za blagor obfianov, koiikor more, in torej naznanjati škodo poslancera in uradom, da naklonijo pomoč. To bo vsak drugi župaii tudi storil. Pa ali je Jazbec vsaliemu pomagal? More li sploh kak župan vselej in vsakemu pomagati? — 4. ^Jazbec pozna postave, je torej najbolj sposoben za župana." Ko bi bil tako vsestransko sposoben, bi mu ne bilo treba hoditi iskat raodrosti v Planinski trg. rCe izvolite drugega, bo imel tisto modrost pod svojim klobukom. — 5. ,,Ne maram se zameriti Jazbecu, fie rau nasprotujem." Za božjo voljo! Kaka strahopetnost! Saj nismo veft tlačani onim, ki govore nemški. Ve6 zavednosti! Na volišče iti in po svoji vesti voliti, to je sveta dolžnost. — 6. ,,Bodo že brez mene opravili, kaj bi se vtikal vmes, ostanem rajši doma," To je neopravičena malomarnost. Volilec, ki ne stori svoje dolžnosti, je sokriv slabih nasledkov in nosi tudi škodo in sramoto, 6e volitev slabo izteče. Ako zmaga zopet SeŠerk.o s svojim Jazbecem, se bo pa hvalil v nem5ko-libera-l- nih listih, kakor se je po Io6kih volitvak; in vaia ostane pred svetom sramota, da ste vpreženi v neniškoliberalne gare. —. ,,Vmes vtikal?" Saj ima§ pravico, ravno tako zadnji, ki plačuje 1 vinar da«e, takoiprvi, ki plačuje stotine kron. Le zapomnite si to-le: Vsaka obfiina ima takega župana, kakoršnega si zasluži. b OreSje. V naSo šolo zahaja namesto od službe začasno odpuščenega Ciiumusa g. Gostinčar ueitelj v Št. Petru. b Sv. Peter pod Sv. gorami. Na ka] so naši liberalci ponosni ? Na svojo naprednost; tako trobijo v svet v 232: številki ,,Narodnega Dnevnika". V 6em pa pravzaprav obstoji ta toli hvalisana naprednost? Pri občinskih volitvah dne 11. februarja 1909 so v zvezi z najhujšimi narodnimi n.asprotniki, s štajercijanci, dobili par gtasov veCine. Po iem času je Km. zveza temu neCednemu in nenravnemu parčku dala dve mofini klofuti: zmagala je pri volitvi v krajni šolski svet, in 13. avgusta t. 1. je dobila pri nadomestni občinski volitvi, kjer se je volilo 3 odbornike, lepo večino 33 glasov. So li bolj ponosni na svojo izdajalsko zvezo ali na dobljene klolute, ne vemo. — Tudi s svojimi odbontfki se ne morejo ponašati. V XX. stoletju, v stoletju napredka in izobrazbe, bo v šentpeterskem občinskem odboru sedel — seveda po dr. Kunejevi zaslugi — analfabet, 6egar Ime bo podpisoval pri sejah občinski siuga. Trije drugi odborniki Kunejevega kalibra so v pisanju tako izurjeni, da smo morali poslati njih pisavo na namestnijo, ki bo šele določila^ali so volili županom Hudina ali koga drugega, Res, ponosni smo lahko na naprednost Št. Petra! Ne bilo bi napačno, 6e bi poslali Celjani katerega svojih pristašev v St. Peter, da bi nauftil nekatere odbornike pisati vsaj svoje ime. Morda prevzame ta posel znarii oreski prerok; časa ima dovolj, bati se rau pa tudi ni treba, da bi posegla k.aka oblast vmes. V najlepši lufti pa se kaže naprednost Št. Petra, da je, na Kunejevo komando, izgubil župana in prvega svetovalca! Vsak šolarček ve, da je za župana najprimernejši kraj Št. Peter, kamor zahajajo ljudje v cerkev, šolo, na pošto itd., kjer opravijo zajedno tudi svoje morebitne posle pri županu; le napredni general je kot strokovnjak spoznal za koristno, privošfiiti ljudem, ki bodo hoteli z županom. govoviti, sprehod v oddaljeni Zagaj! Ni mislil, da se bodo kmetje teh prisiljenih sprehodov navelifali ter njega in njegovo naprednost obsojali. Do grla siti take naprednosti, ga pristaši vedno bolj zapušeajo, in zadnji čas sta ga pustila na cedilu celo dva njegova odbornika. Kmalu bo podoben koklji, ki pripelje mlade račice do vode; račice se po svojem naravnem nagoiiu spuste v vodo, si same iSčejo živeža, za kokljanje svoje voditeljioe pa se ve6 he zmenijo. Ko se Šentpeterčani ne bodo ozirali ve6 na ,,liberalno koklanje", bo zavladal lep mir in prejSnje družabno življenje! Da bi se to kmalu zgodilo, želi iz srca mnogo iaranov, b ZabnkOTJe. Se enkiat vabimo vse somišljenike in somišljenice na ustanorni občni zbor nKmečkega izobraževalnega druitva", ki ae 7rii na praznik Vieh ivetniko7 popoldan po 7ečernicab. Ako bode lepo vremo. 8e bod« Tršil zbor zanaj na prostem pred farno cerkTijo. Eoj po občnem zboru Kmečkega izobraževalnega društva pa bode uitanorni občni zbor društrenega odseka, Dekliške zveze. Oboje zborovanje 7odi prež. g domači župaik. Da se pa abod tem sijajnejie obnese, pridejo tadi Trle seyniške pe^ke MDekliške zveze". Tudi gO7orniko7 in govornic ne bo maojkalo. Zato upamo, da se isti dan Zabukovčani 7 pra7 obilnem ite^iln cdzovejo naiemn po^abilu. Terej na teselo s»idenje. Vesfnlk mladinske orSanizacije. Marlbor. V nedeljo, dne 23. oktobra je imel naš telovadni odsek ,,Oreri predavanje. Govorila sta gospod Kemperle in bral Prapotnik. Obema srčna livala! Volili smo tudi nov odbor za predavanja. Za predsednika je izvoljen brat Praprotnik, za podpredsednika pa brat Simonič. Odslej imamo redna predavanja vsako nedeljo. Fantje iz Maribora in okolice, pridite k telovadbi in predavanjem! Sevnica. NaŠa DekliŠka zveza je priredila zadn,jo nedeljo že tretjič predavanje. Predavala je gdf. Pepca Senica iz Sraarja o gojenju cvetlic, Grlže. Naznamli smo že, da se je ustanovila pred kratkim pri nas Dekjiška zveza. Za njeno ustanovitev se imamo v prvi vrsti zahvaliti domačemu č. g. župniku, ki nam je dal prostore za zborovanje in se tudi drugafie veliko trudil za ustanovitev. Zahvalo izrekamo tudi č. g. kaplanu, da je prevzel trudapolno delo, da nas preskrbi s knjigaini v bralnem društvu. Nadalje se zahvaljujemo 6. g. dr. Jehartu, da se je potrudil k nam in nas poučeval in vnemal za vse dobro. Zahvaljujeino se končno tudi podpredsednici Z. S. D. gdč. Mariji Dreo, da se je že parkrat potrudila v našo sredino in nas izpodbujala, da ostanemo naši organizaciji vsikdar zveste. — Dekliška zveza v Grižah. Konjice. Deklifeka zveza je zborovala ^ nedeljo, dne 16. t. m. Udeležba je bila navzlic prepoznemu naznanilu povoljna. Predsedovala je načelnica. G. voditelj Cestita zvezi na izbornem uspehu povodom dekanijskega shoda na Brinjevi gori ter vabi Clanice, naj hite od vspeha do vspeha. ObilnejSa ko je žetev, večja bodi setev. Vsak korak", naj vam rodi novo gtremljenje. Delo bodi dvojno: zvezo Širiti in zvezo na znotraj krepiti ter izpopolnjevati. Zvezini cilji so: 1. Telesno zdravje mladenk, Cistost, gibCnost in mofi. 2. Bistor razum. 3. Moftna, odločna, znaCajna volja. 4. Blago, plemenito, krepostno srce. 5. Smisel za lepoto in umetnost. 6. Gojitev lepega petja. 7. Lepa, Wsta govorica. 8. Cedno vedenje pri občevanju v družbi. 9. Ukaželjnost. 10. Stenovska izobrazba o najvažneiših vpraSanjih vseh strok, spadajofiih v področje kinečke gospodinje. 11. Neomadeževana mladost. 12. SpoŠtljivo ravnanje z roditelji. 13. Modrost pri volitvi stanu. 14. Marljiva delavnost in pametna varftnost. 15. Razširjanje dobrih časopisov. 16. Skrb za zanemarjeno deco, 17, Boj zoper nezmernost (alkohol), 18. Vzorna postrežba bolnikov (domača lekarna). 16. Ljubezen do domovine in materinega jezika, skrb za narodno obrambo (,,Siov. Straža"). 20. Ohranitev narodnega blaga, skrb za lepoto slovenske zemlje (6edna obleka, čedne hiše, cvetlični vrti). — Vsaka izmed teh strok bi zaslužila, da se ž njimi pe6a poseben odsek, da gre v kri in meso vsaki zavedni slovenski mladenki, zlasti člamci dične Z. S. D. — Drugo lepšo polovico sestanka je izpolnilo krasno predavanje Franice Lamutove, ki se je udeležila 14dnevnega teharskega poufinega lečaja. Njeno porofiilo je v čast tečaju, kaže namrec, da so dekleta v kratkem času veliko pridobila. Nadarjena tovarišiea bo napravila celo vrsto kratkil predavanj. Zveza se jih že veseli, ker govori predavaieljica razločno, mično, in med poučno tvarino trosi nedolžne, pa srčne dovtipe. Da bi vsaka zborovalka storila le vsaj desetino tega, kar je slišala! Brez pohvale, hvala ji! Prosimo še več! Le eno misel, ki je morda tej ali oni šinila v glavico: Kako bi bilo lepo, ko bi se tudi v Konjicah priredil podoben tefiaj, vsaj nekaj dni, razmeram primerno. — Prihodnji shod je 0. novembra. Kolera. V Trstu se od 15. t. m., ko je zbolel na koleri zidar Papalepori, ni pojavil noben nov slučaj. Trst ne velja torej več kot okužen. Zelo slabo pa je na Hrvaškem. Mesto Osjek je popolnoma okuženo s kolero. Doslej je zbolelo na koleri 13 oseb, od katerili jih je umrlo 8. Skoro ne mine dan, da bi se ne pojavil kak nov slučaj kolere. Kljub lerau pa oblasti ne ukrenejo zadostnih varuostnih odredb, kakor porofiajo lirvaški listi. Ljudje, ki strežejo bolnikom, ki prenašajo bolnike iz hiš na vozove in jih vozijo v bolniSnico, ki odnašajo posteljnino od koIere okuženih bolnikov, liodijo prosto po raestu ter občujejo svobodno z ostalim prebivalstvom. Baje je tudi dognano, da je tudi nek zdravnik, ki je bil pri nekein, na koleri obolelem bolniku, odšel naravnost k drugemu bolniku, ne da bi se poprej razkužil. Dne 21. t. m. je bilo mesec dni od prvih pojavov kolere na Hrvaškem. Med tem časom je okolelo na koleri 51 oseb, 24 oseb pa je na koleri umrlo. Oblasti v*' Osjeku so mnenja, da je okuže»a Drava in je vsled tega ostro prepovedana vsaka raba vode iz Drave. Na novo sta v Osjeku oboleli in se borita s smrtjo dve ženski in nek vojak 78. pešpolka. V Sarengradu je v rodbini Pimer že peti slučaj kolere. Tri osebe od petili obolelih so umrle, Novi slucaji kolere so javljeni iz Krčedina pri Stari Pazovi, iz Vukovara, Zemuna, Borova, Dolnjega Miholjaca, Mitrovice in Iriga. Skoro vsi slučaji so smrtni in znamenja kažejo, da kolere pred bodoftim poletjem v teh krajih ne bo mogoče zatreti, Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju dne 24. okt. 1910. Na sejmu je bilo 3158 kom. rejene živine, 614 komadov pašne živine in 1000 komadov slabe živine (živina za klobasarje); po vrsti 2897 volov, 822 bikov, 875 krav in 1.78 bivolov; sk^upaj 4772 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 96—118 K; na pol debeli od 90—105 K, slabej&i od 80—9S K, izvanredno do 122 K: dobro rejeni biki od 96—100 K, na pol debeli in slabejši od 80—94 K, izvanredno od 68—106 K; dobro rejene krave od 90-100 K, na pol debele in slabejše od 80—88 K, izvanredno do 106 K; ogrska pašna živina od 76—92 K, bivoli od 52—90 K, slaba živina (živina za klobasarje) od 58—76 K, za 100 kg žive teže. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 78 komadov živine več kakor zadnjič. Kupčija z biki je bila radi precejšnje množine malo mrtva, cena je padla dobro rejenim bikom za 2—3 K, na pol debelim iq slabejšim, kakor tudi slabi živini (živini za klobasarje) pa v mnogib. slučajih za 4—6 K. Povpraševanje po rejeni živini je bilo jak.o živahno ter se .je oddajala dobro rejena živina kakor jireišnji teden, v nekaterih slučajih pa za 2—3K dražjo. Dniga vrsta živine, kakor krave. pašna živina in bivoli, se je oddajala kakor prejšnji teden. V izven j« bilo prodanih 508 komadov živine. Najnovejše novice. Celje. Dne 24. in 25. t. m. se je vrSila pred tukajšnjim porotnim sodišCem obravna,va, ki sta jo naperila pos. Friedrich in Koren v Petrovčah proti ur. Špindlerju. Špindler je bil oproščen s 6 glasovi proti 6.