PoNmem itevfl-ka I Din mesečno, ta •• »prejem« lut v npr« »i, naročnina 4 Din, na dom in E polti dostavljen t 5 Din. • Celoletna naročnina I« 50 Din, polletna 25 Din. četrtletn« 13 Din. Cene ins«-ratom pa dogovor« l>OMEDE£JSMU SEOVEMEC Uredništvo: Kopi-Urjeva ul it- 6/111. Teleloo SL 4001, 40-02, 40-03, 40-04 io 40-05. Lisi izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljane 16.<>50. Telefon štev. 4001. Narodni tabor pri Sv. Trojici Veličastna manifestacija obmejnih Slovencev za narod, državo in kralja •-..-• ...... • Beseda našega voditelja Sv. Trojica v Slov. gor. 10. julija Slovenske gorice še niso videle takega slavja kakor so ga doživele danes. Najlepši biser vseh Slovenskih goric — Sv. Trojica — široni Slovenije znana božja pot, še ni doživela tolikega obiska, še ni poznala takega navdušenja, kakor je odmevalo danes med zidovi tega trga. Tabor obmejnih Slovencev, s katerim so pozdravili svojega voditelja dr. Korošca ter kot prvi pozdravili 20 letnico svobode naše države, je razgibal vse kraje med Dravo in Muro in kraje preko Mure tja do madžarske meje. Bil je to dan obmejnih Slovencev, dan Slovenskih goric, ki ga bodo pomnila še daljnja pokolenja, kakor pomnimo današnji ljudje prvi slovenski tabor pred 70 leti v Ljutomeru. Kraji, po katerih se stega tujčeva roka, so danes odločno povedali, da so slovenski, da hočejo ostati slovenski, pokazali pa so tudi, da stoje čvrsto in neomajno v taboru našega slovenskega voditelja dr. Korošca. Sv. Trojica Slovenccv cilj tisočerih Ni bilo treba velikopotezne reklame, velikih priprav za današnje slavje. Kratka poročila v časopisju so razgibaia vse kraje, vse ljudi, v vsaki župniji so se pripravljali ljudje na pohod k Sv. Trojici. Vsak kraj je zajelo navdušenje. Prijave udeležencev tabora so presegale vsa pričakovanja. Deževje, s katerim se jo prebudilo današnje jutro, ni moglo ohladiti tega navdušenja ter pridržati ljudi doma. Čudovita je bila davi na vse zgodaj vožnja k Sv. Trojici. V vseh krajih od Maribora do Šv. Trojice, skozi katere so brzeli avtomobili častnih gostov in številnih časnikarjev, se je opažala živahnost. Na cestah so bile skupino kolesarjev na okrašenih kolesih, z zastavami in zelenjem okrašeni vozovi, po vaseh pa pisane množice, ki so se vkrcale v številne avtobuse in tovorne avtomobile. Povsod se je videlo slavnostno razpoloženje. Čim bliže k Sv. Trojici, tem živahnejše so ceste. Dolgi sprevodi pešcev so korakali, na čelu državna zastava, za zastavo godba, za godbo možje in fantje, za njimi ženske in mladina. Kljub dežju korakajo živahno, vesele narodne pesmi odmevajo, radostno pozdravljanje, kadar brzo mimo njih avtomobili itd. in skupine kolesarjev, ki hite na slavnost. Takšna, kakor je glavna ccsta od Maribora v Slovenske gorice, so tudi vse ostale ceste, ki peljejo k Sv. Trojici, od Ptuja, Negove, Gornje Radgone, Ljutomera, Ormoža, Sv. Lenarta, Sv. Ane, Sv. Benedikta in vseh drugih krajev. Ogromne množice se zbirajo Sv. Trojica nudi danes prelestno sliko. Trg je ves v zastavah, ki vihrajo s sleherne hiše, z malimi zastavicami in zelenjem so okrašena vsa okna. Na trgu pod cerkvijo so na visokih mlajih ban-dera, čez trg so napeti slavoloki, pri vsakem dohodu v trg napisi čez cesto. Pri prihodu v Irg sprejemajo došlece čete rediteljev, ki pod vodstvom svojega voditelja Franceta Krambergerja urejajo došlece na zbirališčih za slavnostni sprevod. Nebo se je medtem zvedrilo, Slovenske gorice se prikažejo v vsej preleslni krasoti, ki opa-ja zlasti goste z juga. Zbirališče je na južni in severni strani trga, ki pa postane kmalu pretesno in ni prostora za tolike množice Na časlni tribuni Še preden so ljudske množice v najlepše organiziranem redu pričele prihajati na prostor pred cerkvijo, so se na pripravljeni tribuni, ki jc bila vsa okrašena z zelenjem in ovita z državnimi zastavami, med katerimi jc blestela velika slika Nj. Vel. kralja Petra II., zbrali številni odličniki, tako nolranii minister dr. A. Korošec, minister brez listnice dr. Miha Krek s soprogo, ban dr. Natlačen s soprogo, upravnik policije v Belgradu Ačimovič, mariborski župan dr. AL Juvan, okrajni glavarji dr. Šiška, Eiletz, dr. Bratina, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar s soprogo, šef kabineta notr. ministra Jovanovič, šef kabineta ministra dr. Kreka Končan s soprogo, senator dr. Schaubach, stolni kanonik dr. Mirt, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, predsednik Prosvetne zveze dr. J. Hohnjcc, nrpdscdnik mariborske policijo dr. Trstenjak, narodni Bratje in sestre! Večino nas, ki smo danes tukaj, je rodila zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure. Že zaradi tega. ker je naša rodna zemlja, jo ljubimo z vsem svojim srcem. Ljubimo jo pa tudi, ker moraš ljubiti njene zelene doline, ker moraš ljubiti nežno valovitost njenih gričev, posejanih s skrbno nasajenimi vinogradi, pridno obdelanimi njivami, zelenimi livadami in šumi-cami. Moraš ljubiti to zemljo med Dravo in Muro in preko Mure, ker je dala življenje temu krasnemu in dobremu ljudstvu, ki tu živi, dela in umira od pamtiveka, od nikogar naseljeno, od nikogar potujočeno, ampak samoraslo, kakor njegovi bori in hrasti, vedno čvrsto vdano svoji veri in svoji narodnosti. Državotvorno je od kneza Kocelja, vedno politično zrelo in gospodarsko napredno. Ta zemlja je dajala kardinale in škofe sv. Cerkvi, Miklošiče in Murke znanosti, Meške in Vraze lepi književnosti. Vse to je duh njenega duha, kri njene krvi, s katero napaja svoje sinove! (Viharno odobravanje.) Prvi v Jugoslaviji Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure vstala je sedaj prva v Jugoslaviji, da se na slovesen način spominja 20. obletnice svoje pripadnosti k svoji narodni državi. Tu stojo danes možje in žene, fantje in dekleta ne samo iz krajev ob Dravi in Pesnici, ampak tudi preskušeni ter mladi rodoljubi iz št. Ilja, Marije Snežne. Sv. Ane, pa tsb do Dolnje J.*>n-dave. Rodoljuhje do naše domovine, domoljubje do naše države zbralo je nas vse danes tukaj pri Sv. Trojiri v Slov. goricah. In mi vemo, da imamo tudi tehtne razloge za današnje slavje. (Navdušenje množic traja več minut, Živioklici kralju, knezu namestniku in Jugoslaviji.) Kockalo se ne bo več za nas! Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro ter preko Mure je bila pred 20 leti v veliki nevarnosti, da ho odtrgana od materne zemlje. Kockalo se je za nas. kakor se je kockalo za Odre-šenikovo obleko. Vendar je nazadnje zmagala pravica in pamet. In šele. odkar je pred 20 leti prišla ta zemlja v sestav naše države, odkar beli orel Karadjordjevičev bdi nad to zemljo in jo čuva, ni več nevarnosti za nas. (Ves talior prireja navdušene ovacije kraljevskemu domu.) Kar je naše, ostane naše. (Viharno navdušenje.) Kockalo se ne ho več za nas! Mi s to zcinljo ostanemo pri svojih bratih Slovanih. Mi ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji! Današnja proslava je prva proslava 20 letnice našega državnega obstanka, ne samo v Sloveniji, ampak sploh v Jugoslaviji. (Množice ne-jirestano vzklikajo državi, vladi, voditelju Slovencev. Vihar navdušenja se dolgo noče poleči.) Ako se ozremo nazaj na teh 20 let, lahko s ponosom in z zadovoljnostjo pribijemo, da naša zvestoba do kralja in do naše skupne velike domovine niti za trenutek ni popustila in prenehala, da je naše razmerje do kraljevskega doma in do domovine bilo vedno najiskreneje in najpri-srčnejše. ln danes izjavljamo, od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svobodne volje, da bomo laki neomajno ostali tudi za vse bodoče čase. (Dolgotrajno vzklikanje tabora kralju in kraljevskemu domu.) Zahvala kraljevskemu domu Naj mi bo oh tej slovesni priliki tudi dovoljeno, da izrazim v imenu cele Slovenije svojo zahvalo in globoko veselje, da si je ves kraljevski d o ni izbral našo prekrasno zemljo in vdani mu narod za mesto svojih letovanj, kralj, kraljica, knez in k n c g i -nja. vsi kraljeviči, princi in princese, vse je preko leta med nami v naši sredini. Navdaja nas hvaležnost, radost in ponos. Kako ljubezen uživa kraljevski dom med nami, o tem sc je pri nas sleherni človek lahko prepričal ob komaj minulih mladinskih dnevih v Ljubljani. Navdušenja, vzklikanja, mahanja 7. robci in cvetlicami v prisotnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ni bilo ne konca ne kraja. Ljubljanski dnevi nam ostanejo v neizbrisnem spominu. (Val nepopisnega navdušenja je zajel tisoč-glavo množico, ki vzklika kralju, knezu namestniku in kraljevskemu domu. Nepozabni prizori.) Vdani monarhiji Nočemo pa izgledati, še manj trditi, da je ljubezen do kraljevske hiše in privrženost k skupni državi le nam lastna. Z notranjo zadovoljnostjo lahko pribijemo, da je že davno ona doba za nami, ko smo še culi deklamacije, da jc republika naša dika in slično. (Živela kraljevina Jugoslavija!) Danes vsi državljani kraljevine Jugoslavije priznavajo monarhijo in ljubijo svojega kralja, isto tako kakor danes tudi lahko pred vsem sve- poslanec dr. Veble, predsednik Jugorasa iz Belgrada dr. Pešič, predsednik Slovanskega juga v Belgradu Jankovič s soprogo, urednik »Politike« iz Belgrada g. Pofiovič, mariborski podžupan Franjo Žebot, ptujski župan Jr. Remec, šentlenartski župan dr. Stuprica, ravnatelj Franc Hrastelj, dekan Franc Gomilšek, tajnik JRZ Marko Kranjc, zastopnik prekmurskega prosvetnega okrožja g. Podnebšek, ravnatelj ing. Zobec, podpredsednik Gasilske zveze Snoj, vrhovni inšpektor gasilcev g. Pintar, starešina mariborskih gasilcev rav- tom trdimo, da danes ni nihče proli skupni državni zajednici. Od st. Ilja do Djevdjolije, od Splita do Caribroda, vsak jc danes prepričan, da je ta tvorba zdrava, potrebna in modra. In kar se končnega notranjega urejanja tiče, tem prej se bodo mnoge želje mogle izpolniti, čim bolj se ho manifestirala vse tesnejša povezanost z našo državno zajcdnico. (Živela jugoslovanska država! odmeva po vsem taboru in navdušenje množic se noče poleči.) Bratje onstran meje Današnje prilike pa nočemo opustiti, da hi se no spominjali tudi naših bratov, ki so ostali izven mej naše države. Toda v tem oziru ne sme govoriti samo srce. ampak tudi razum! Naše narodne manjšine v drugih državah morajo biti in ostati dobri in lojalni državljani svojih lastnih držav. Vem in prepričan sem, da se jim v tem oziru ne more ničesar očitati. A našim manjšinam ne more nihče za hraniti — to je splošno sprejeto in priznano načelo — da bi se ne čutili kot člani svojega naroda in ne udeleževali njegovih kulturnih dobrin. (Nejiopisne prizore so zbudile le besede in do src pretresljivi vzkliki odmevajo od enega konca tabora do drugega.) Nočemo nobenih blokov Z vsemi sosednimi državami hočemo živeli v miru in prijateljstvu. Maloštevilni kratkovidni ljudje sirer želijo v zadnjem času. da bi naša država šla v neke bloke in fronte. Za te fronte bi hoteli, kakor izjavljajo, preliti celo zadnjo kapljo krvi. a kolikor jih poznamo, ne svoje kri i, ampak drugo. Širokoustneži so ponavadi sla Iii junaki. Tudi o naših frontaših v Španiji nismo culi posebnih junaštev niti v njihovih lastnih samohvalah. Sicer pa si bomo s temi španskimi junaki kmalu strogo pogledali iz o č j v J>fi,_ ker nam jih sedaj vračajo. (Viharne ovacije dr. Korošcu.) Naša zunanja politika Zunanja politika sedanje Jugoslavije je jasna za vsakogar. Mi hočemo ostati zvesti svojim starim in novim prijateljem in v tem smislu je (udi naša deviza: Zvestoba za zvestobo! Glavni cilj in edini cilj naše zuiiaiije politike je: Ohraniti svoji državi sveti mir. Bloke in fronte pa prepuščamo drugim iu jim samo to želimo, da se pri tem ne opečejo svojih prstov. Vlada dr. Stojadinoviča pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza in namestnikov si je v zunanji politiki obdržala svoje stare prijatelje in si pridobila novih ter kljub zaslepljenemu nerganju nekaterih večnih nezadovoljnežev dosegla iclike neprecenljive uspehe v korist države in človečanstva. (Navdušeno odobravanje.) Notranja politika Z ozirom na našo notranjo politiko se lahko pohvalimo, da smo zanesli v notranje razmere pomirljivost. strpljivost, mir in red. Mi smo od svoje strani ustvarili vse predpogoje za mirno rešitev vseh notranjih problemov, ki si jih upamo rešiti, ako ne že načelno pred volitvami, gotovo pa po volitvah. Kdaj volitve? Kdaj bodo volitve? Na to vprašanje se še danes ne ntore odgovoriti. Lahko pa rečemo s sv. pismom: »Bodite pripravljeni, kajti ne vemo ne ure, ne dneva.« Gotovo pa je, da volitev jutri še nc bo, kakor je rekel predsednik vlade v Južni Srbiji. (Smeh in navdušenje po vsem taboru.) 0 gospodarski politiki ne bom govoril, tu govorijo dejanja sama. Centralna oblast iu banske uprave se trudijo, da v merah, kakor nikdar do sedaj, zadovoljijo zelje naroda. 01» 211 letnici nase države lahko mirno rečemo: Jugoslavija dela iu napreduje na vseh straneh in na vseli poljih. Prisega zvestobe državi Bratje in sestre! Prišli ste iz vseli krajev naše zemlje med Dravo in Muro in zemlje preko Mure. Prišli sle peš in na vozovih, na kolesih, motorjih in avtomobilih, prišle ste na (o proslavo politične, prosvetne, ognjegasnn in vso druge vrste organizacije. Jaz se vam za to proslavo v imenu predsednika vlade, ki vam pošilja srčne pozdrave, in vse kraljevske vlade, kakor tudi v svojem lastnem imenu najlopleje zahvaljujem. Ne mogla hi bili ne večja, pa tudi ne učinkovitejša! Ponovimo danes svojo zvestobo do države ter vzkliknimo: Živela naša država Jugoslavija! Živela naša slovenska domovina! Živel kralj Peter! Živel knez namestnik Pavel in kraljevska namestnika! Slavnostni sprevod Kmalu po 0 zavalovi ves trg, množice krenejo v slavnostni sprevod, na čelu krepki svelo-trojiški fantje na konjih v narodnih nošah z vi-hrajočiini državnimi zastavami, za njimi gasilska godba iz Maribora, |>otem dekleta v narodnih nošah, mnoge med njimi nosijo v rokah in na glavi košare polne cvetju. Nato sledi močna čela slovenskih fantov v krojih, katerih je bilo 100. za njimi jo korakalo okrog 150 članic Dekliških krožkov, z.a temi zopet naraščaj, med katerim vzbujajo pozornost mali Tuinpejevi harmonikarji iz Ptuja, ki na harmonike neumorno igrajo himno slovenskih fantov. Na čelu teli mladinskih skupin vihra pot orlovskih zastav. Nato sledi veržej-ska godba, za njo pa se razvršča mogočna reka stovenjegoriških gasilcev, katerih je bilo nad 000 v krojih. Na njihovem čelu je kot vrhovni starešina stopal starešina mariborske žii|>e Bogdan Pogačnik z ostalimi gasilskimi načelniki, z.a njimi 10 gasilskih zastav, nalo moštvo s številnimi godbami. Zn njimi je začelo prihajati ostalo ljudstvo, razdeljeno jk> župnijah. Vidi se, kako so posa-niezni kraji naravnost tekmovali med seboj, kdo bo udeležen s številnejšim poslanstvom. V vsaki skupini so korakali najprej možje in fantje, za njimi pa žene iu dekleta. Sprevod sam je pokazal, kako čudovito navdušenje je Iti lo med našimi ljudmi, ki so prihajali tudi iz krajev oddaljenih nad 50 km. Videli smo napise: Sv. Križ nad Mariborom, Slivnica, Zg. in Sp. Sv. Kungota, Tur-nišče in Beltinci v Prekmurju. Gor. Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, da drugih krajev, ki so bližnji, sploh ne naštevamo. 12 tisoč ljudi na taboru Tako sc vali ta ogromna reka skozi trg, obdana s številnim špalirjcm na obeli straneh. 12.000 ljudi je v trgu, od teh 10 tisoč v sprevodu, II god b. nešteto zastuv iu drugih praporov. Veselo odmeva naša slovenska himna: Hej Slovenci, po trgu se neprestano razlega navdušeno klicanje, tako se sjienja sprevod skozi trg proti samostanu in romarski cerkvi. Na zboro-va'nem prostoru na samostanskem dvorišču jo bila zgrajena slavnostna tribuna, mimo katero je množica defilirula in z nepopisnim navdušenjem pozdravljala dr. Korošca Dekleta so obsipala dr. KoroSca in častne goste / dežjem cvetja, škoda, da nima sv. Trojica večjega prostora za zborovanje, kakor je samostansko dvorišče. Reditelji so uvrščali prihajajoče množice, pa je bi! prostor kmalu do zadnjega kotičku prepoln. Ospredje pred tribuno je zavzela četa slovenskih fantov in deklet, za njimi so se uvrstili gasilci, o/adje jm so napol-ni!i možje in žene ler je bil v kratkem času zaseden ves prostor. Reditelji so morali ustaviti dohod na zborovališče in usmerili tok množic okrog samostana in cerkve. Kmalu jo bil tudi obširni prostor pred cerkvijo zaseden, ljudje so napolnili visoko stopnišče iu spodaj na trgu so se zbirali ostali udeleženci sprevoda. Prireditelji so poskrbeli, da so bile tudi le množice deležne zborovanja. Na cerkvi in samostanu sta bila nameščena dva veliku zvočnika, ki sla prenašala vse govore, da je odmevala beseda po vsem trgu. Pred prieetkom zborovanja so skrbele zu razpoloženje ljudi številne goldan, ko so izzvenele zadnje besede številnih govornikov. Godba jc intonirala slovensko himno >IIej Slovenci«, katero je povzela vsa množica. Bil je nepopisen prizor, ko jo. odmevala ta tinšn himna iz tisočerih grl na zborovalnem prostoru, katero so prej>c-vale tudi množice, zbrane pred cerkvijo in spodaj na trgu. Nato so za zopet nastopili reditelji in uvrstili množice v nov sprevod. Minister dr. Korošec se je pojavil s svojim spremstvom na stopnišču nad trgom, spodaj poet njim pa so mimo njega defilirale zopet množice z godbami in vihrajočimi prapori, zopet na čelu konjeniki, slovenski fantje in dekleta, gasilci, ki so vsi strumno v pozornem koraku pozdravljali voditelja molče s pogledam, za njimi pa tisočglava množica, ki jc, viharno vzklikala, mahala z rokami, klobuki in belimi robci. Radosten nad tolikim navdušenjem je odzdravljal g. dr. Korošec. Gostje z juga so z občudovanjem gledali prizore, ko so videli to silno zvestobo in navdušenje, s katerim so slovenjegoriški Slovenci pozdravljali in slavili svojega velikega rojaka. voditelja vseh Slovencev. Dr. Korošec se je nato vrnil zopet na samostansko dvorišče., kjer je sprejel številne deputacije, med njimi tudi de-putacijo iz Ptuja z županom dr. Remcem na celu, ki mu je za spomin izročila originalno sodbo sodišča iz Ptuja iz leta 1901, s katero je bil zaradi dveh člankov, v katerih jc ostro bičal delovanje nemških oblastnikov, obsojen na šest tednov zapora. Na koncu jo dr. Korošec pozdravil še četo marljivih roditeljev in se jim zahvalil za njihovo veliko požrtvovalnost. Popoldne so so začeli ljudje razhajati na svoje domove. Zasedli so avtobuse in tovorne avtomobile, bele ceste so se napolnile s sprevodi. Z vsakega obraza smo brali zadovoljstvo in vesolje, da so ljudje prisostvovali velikemu dogodku, proslavi 20 letnice osvobojene in svobodne države, na kateri so dajali izraza svoji zvestobi in vdanosti Nj. Vel. kralju Petru H., kraljevskemu domu, kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ki mu gre velika zasluga, da so mogli na današnji dan obhajati to pomembno proslavo. £ Marijin tabor na Šmarni gori Pred desetimi leti na šmarni gori, ko je pokojni nadškof dr. A. B. Jeglič posvetil nove zvonove. Na sliki vidimo pok. nadškofa Jegliča, pok. velikega župana Vodopivca, pok. kamniškega dekana kanonika Lavrenčiča in takratnega predsednika Oblastnega odbora sedanjega bana dr. Natlačcena. Na desni od nadškolu Jegliča pa so Alešova mama, ga. Vilfanova z Ježice. Ljubljana, 10. julija. Šmarna gora, zbirališče romarjev iz vse ljubljanske okolice, Marijinih častilcev in izletnikov, je imela danes svoj slovesen dan. Zal je današnje slavje oviralo zelo slal>o vreme, ki je mnogo romarjev odvrnilo od obiska Šmarno gore, vendar pa jih je bilo, zlasti z. vodiške strani, še vedno toliko, da so napolnili prostorno cerkev in po službi božji tudi prostrani prostor prod cerkvijo. Službo božjo In pridigo je imel šentviški dekan g. Zabret, ki je zbrani množici lefio govoril o ljubezni do Marije, o pomenu Šmarne gore in o milosti, ki jo Marija deli slovenskemu narodu. Med službo božjo jo bilo lopo ljudsko potjo, Še pred to slovesno službo božjo so bile davi druge sv. maše. Po slovesni službi božji je bil na prostoru pred cerkvijo lopo uspel tabor. Dež je sicer nekoliko ponehal, vendar je še rosilo z neba. Častilci Marijo pa so se labora kljub temu polnošto.vilno udeležili Marijanski tabor je otvoril župnik iz Vodic gospod Janci ki je pozdravil predvsem okrajnega glavarja ljubljanske okolice g. načelnika Maršiča, ki je zastopal tudi zadržanega g. bana dr. Natlačena, in predsednika Županske zvezo kamniškega mestnega župana g. Nandeta Novaka, na-vzočno duhovščino in vse udeležence. V kratkem govoru je očrtal pomen tega tabora. Tabora so se udeležili med drugim tudi šentvidski župan g. Erjavec, šmartenski g. Juvan in vodiški g. ,lo-rala. V imenu Marijinih družb je pozdravila ženske zborovalke g. Marinka Ziherlova, srednješolka iz Vodic. Slavnostni govor je imel nato predsednik Županske zveze in župan mesta Kamnik g. Nande Novak. V svojem govoru je naglašal nted drugim: »Slovenci imamo nekaj, česar nima noben drug narod: nad zelenimi logi in dobravami in prijaz- nimi griči bleste bele cerkvice, ki kot beli go-lobčki pozdravljajo. Vsaka teh neštetih cerkva ima jioseben spomin na kakšno nesrečo, obljubo ter je več ali manj dokaz slovenske zgodovine, še iz turških časov je dovolj takih spominov. Vse cerkve in znamenja so žive priče globoke vernosti in hvaležnosti naših pradedov do Stvarnika in Matere božje. Slovenci se z zanosom imenujemo Marijin narod. Koliko slovenskih fantov in mož se ima zahvaliti ravno Mariji za srečno vrnitev iz vojne vihre. Božje hiše na gričih so najdražji zaklad vere in Cerkve. Danes obhajamo desetletnico šmarnogorskih zvonov. Zvonovi so tako tesno povezani z življenjem katoličanov, saj ga spremljajo od zibelke do groba. V svetovni vojni se je videlo, kaj pomenja zvon. Ko smo po več letih slišali zvonove, smo od veselja jokali. V slovenski narodni poeziji imajo zvonovi odlično mesto. Šmamogorski zvonovi imajo pa še poseben pomen, saj jo veliki šmamogorski zvon največji zvon v Sloveniji. Zagiblji se zvon v nevarnosti in opozori belo Ljubljano, da dokler bo katoliška, bo tudi slovenska. Mogočno se dvigni, da te bo slišala vsa Ljubljana.« Govornik je nato očrtal še napise in pomen drugega zvona, ki oznanja zvestobo Kraljici Materi božji, tretji zvon je posvečen sv. Florijanu, ki naj nas obvaruje zemeljskega in večnega ognja, in četrti zvon, ki je jvosvečen sv. Mihaelu in ki že oznanjuje zmago krščanskemu delu. Govornik je zaključil svoja izvajanja z besedami, naj šmamogorski zvonovi oznanjajo tajno vest, da dokler bo Slovenec Mariji zvest, bo tudi Slovenec ostal. Lepo uspeli tabor je nalo zaključil g. župnik Jane, ki je povedal še nekaj lepih besed v slavo Mariji in v jvohvalo njenim častilcem, ki so se v razmeroma velikem številu odzvali kljub slabemu vremenu vabilu k taboru na Šmarni gori. Letovanje šolske mladine Banska uprava omogočila nad 500 otrokom letovanje v počitniških kolonijah Vsako leto odhaja vedno več šolske mladine v počitniške kolonije, ki naj v prvi vrsti služijo okrepitvi njenega zdravja. Z veilkim razumevanjem jiodpira to akcijo, ki io pozdravljajo zlasti starši slabotnih in bolehnih otrok, tudi banska uprava, ki vsako leto omogoča precejšnjemu številu otrok letovanje v planinskih in obmorskih okrevališčih in počitniških kolonijah. Za letošnje počitnice je nudila banska uprava enomesečno počitniško letovanje v mladinskih okrevališčih in počitniških domovih nad 500 otrokom. Vsi, ki so bili poslani na počitnice na stroške banske uprave, so bili izbrani med najbolj siromašnimi šoloobveznimi otroci iz vseh krajev naše banovine. Poleg tega so bili otroci izbrani po zdravniških predlogih tor so Imeli prednost bolehni in slabotni. Razdelitev jio posameznih okrevališčih in domovih pa je bila zopet napravljena na pred-iog zdravnikov, tako da so prišli na počitnice z različnim podnebjem taki otroci, ki jim tamkajšnje podnebje še najbolj pomaga. V celoli jo banovina omogočila brezplačno oskrbo stodosetim otrokom v počitniškem domu kraljice Marije jiri Sv. Martinu na Pohorju, 84 olrok jo poslala v počitniške domove ljubljansko šolsko polikliniko, 22 otrok jc odšlo v počitniško kolonijo v Marija-nišču v Kranju, 25 otrok je bilo poslanih k raznim družinam v gorskih krajih, 204 otrok pa jo z veseljem odjiotovalo v banovinsko obmorsko okrevališče Mladinski dom v Kaštel Štafiliču pri Splitu. V vsli teh domovih bodo otroci bivali mesec dni ter bodo pod stalnim vzgojnim in zdrav-stvenim nadzorstvom. Ne glede na te velike žrtve, [ ki jih je prevzela nase banovina zato, da jo omogočila tako velikemu številu otrok brezplačno letovanje, jo žrtvovala ludi še 21.000 dinarjev, ki jih je naklonila zasebnim društvom, ki delujejo , na polju varstva in skrbstva otrok in ki prire- jajo poleti počitniške kolnije. Tudi ta društva bodo omogočila letovanje lepemu številu šoloobveznih otrok v zdravih in primernih počitniških kolonijah tako, da bo letos v prvem počitniškem mesecu najmanj 1000 otrok na oddihu. S tem omogoča banska uprava jiovzdigo zdravja med mladino, ki je naša bodočnost. JVova maša v stolnici Ljubljana, 10. julija. Lep dogodek jo danes dopoldue slavila slolna cerkev, v n jej jc namreč daroval svojo novo mašo g. France. Dolina r, sin uglednega ljubljanskega pekovskega mojstra. Vhod v stolnico jc bil okrašen z mlaji, cerkev sama pa z, lepim napisom. Enako je bil okrašen tudi dom novomašnika, ki jo. nasproti stolne cerkve. Novomašniku jc pridigal sam škof dr. Grefcorij Rožman. Tn nova maša jc. pomembna že zato, kor so lo redki primeri, da si stolna župnija sama vzgoji novomašnika, saj so pretežno v njej pisarne in trgovine, zelo malo pa je družinskih stanovanj. V dveh letih pa jc dala stolna župnija dva novomašnika. Miinchcn, 10. juliju. A A. (DNB) Vodja ra j-ha in državni kancler llillcr jc danes dopoldne odprl veliko nemško razstavo slikarstva in kiparstva. Na svečanost so prišle številne ugledne osebnosti in pa člani diplomatskega zbora. Navzoči so bili tudi odlični nemški umetniki. Miinchcn jc ves v zastavah. Ze včeraj jc prišlo v Miinchcn mnogo ljubiteljev umetnosti iz Bavarsko in Avstrije. 42 posebnih vlakov je pripeljalo 50.000 oseb. Obnovljena katedrala v Reimsu Reims, 10. julija. AA. (Havas) Dopoldne sd se začele slovesnosti ob obnovitvi katedrale. Zjutraj ob osiuih je predsednik republike Le-brun v palači sprejel papeževega legata in princa iz Monaca. Ko je papežev legat kardinal Suchard prišel pred palačo, je godna zaigrala papoško in nato francosko himno. Ob 9.30 sa ic Lebrun odpeljal v katedralo. Na ulicah jo bila zbrana ogromna množica ljudi, pred katedralo pa je stala častna četa vojakov. Reims, 10. julija. AA. (Ilavas) V navzočnosti predsednika republike Lebruna je imel papežev legat kardinal Suchard zjutraj v katedrali go-v katerem se je v toplih besedah zahvalil očetu, ker je blagovolil njega imenovati za zastopnika na tej slovesnosti. Kardinal Suchard jo. rekel: >Sv. oče,« vsa Franci ja se vam za to zahvaljuje.« Nato se je papežev legat zahvalil monaškemu princu, ministru, veleposlanikom, angleškemu in belgijskemu zastopstvu in zastopnikom vseh tis i iH držav, katerih sinovi so padli za svobodo njegove domovine. Nato je kardinal Suchard rekel: »Francija tega nikdar ne bo pozabila. Včasih očitajo Franciji bre.z-brižnost. Toda taka sodba je preveč lahka. Francija je zelo pozorna napram vsem narodom, vendar razlikuje meri njimi in nikdar ne pozablja svojih prijateljev.« Nato se je zahvalil s toplimi besedami vsem smetnikom, ki so sodelovali pri obnovitvi katedrale in je podčrtal, da ta spomenik zdaj znova; simbolizira državo, ki se je zmerom borila za načela svobode in svetovni mir. Kardinal je rekel, da je Francija bila zmeraj oznanjevalka svobode in vir miru. Toda kje je ta svoboda? Ona leži v človekovi osebnosti. Med govorom papeževega zastopnika so bili v katedrali zbrani zastopniki francoskih vojnih in civilnih oblasti in tudi številna tuja zastopstva. Poleg predsednika republike Lebruna in monaškega princa so bili navzoči še apostolski nuncij msgr. Va-lerio Valeri, belgijski veleposlanik, jugoslovanski poslanik, prvi tajnik italijanskega veleposlaništva, romunski konzul v Lilleu in finančni minister ter župan Rcimsa Marchandean, minister za narodno prosvdo Jean Zay, kardinal ori-mas Belgije, primas Velike Britanije, antiohij-ski patriarh in številni drugi cerkveni, civilni in vojaški dostojanstveniki iz Francije in inozemstva. Zborovanje trgovcev v Logatcu Logatec, 10. julija. Danes dopoldne je bila v Dolenjem Logate.ti 18. redna glavna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Včeraj dopoldne jc bila seja predsedstva zveze, jvopoldne pa je bila seja delegatov zveze, ki so razpravljali o današnjem zborovanju in dnevnem redu Zveze. Današnje dopoldansko zborovanje je vodil predsednik zveze g. Stane Vidmar, ki je v uvodu pozdravil vse navzoče goste, nato pa zaprosil za pooblastilo, da se odpošlje brzojavni udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II., kar je bilo z navdušenjem prejeto. Pozdravil je zastopnika g. bana g. okrajnega načelnika g. dr. Matija Male-žiča, predsednika trgovinskega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Albina Smrkolja, tajnika Zbornice za TOI g. dr. Ivana Plessa in< zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev, podpredsednika g. Lavriča. Svojo odsotnost jo opravičil g. predsednik zbornice Ivan Jelačin. Vse prisotne so številni navzoči delegati trgovskih združenj iz vse banovine iskreno aklami-rali, nakar je povzel besedo zastopnik bana g. dr. Maležič, ki je zborovalce pozdravil v imenu g. bana, nato pa izrekel misel, da je procvit trgov-slva tudi procvit države in da je potrebno najožje sodelovanje med javeno upravo in trgovskimi organizacijami. G. Smrkolj je v imenu Zbornic za trgoino, obrt in industrijo zaželel zborovanju najlepši uspeh ter poudaril, da je po-trebno najožje sodelovanje med zbornico in ostalimi trgovskimi organizacijami. Iz poročila predsednika g. St. Vidmarja posnemamo, da hoče zvezna skupščina na novo poudariti vse zahteve trgovskega stanu, kakor je to storil nedavni trgovski kongres v Ljubljani. Podal je različne podrobnosti iz zvozinega dela v preteklem letu, zlasti pa je poudaril pomembno dejstvo, da so sedaj v zvezi včlanjene vse trgovske organizacije Slovenije in da je danes zvezal predstavnik vsega trgovstva v Sloveniji. Posebno je naglašal g. predsednik delo posameznih sekcij v odboru in to Osrednjega lesnega odseka pod predsedstvom g. Škrbca, odseka drogistov pod predsedstvom g. Šinkovca in odseka knjigarnarjev pod predsedstvom g. Pribošiča, ki je bil izvoljen tudi za predsednika Žveze knjigarnarjev kralj. Jugoslavije v Belgradu. Posebno izčrpno je bilo poročilo o nedavno prirejenem trgovskem kongresu v Ljubljani. Zveza je poslala brzojavne pozdrave tudi centralnemu predstavništvu Zvez. trg. zdruzenj^ in posameznim zvezam trg. združenj v ostali državi. V imenu osrednjega lesnega odseka je poročat g. predsednik Franjo Škrbec. Poudaril je zlasti vzajemno povezanost slovenskega gospodarstva, kar sc vidi zlasti v slovenski lesni industriji in trgovini. Res se je sicer položaj lesne stroke po sankcijah izboljšal, vendar srno še daleč od pravo konjunkture, ker so se razmere na svetovnih trgih zopet poslabšale ter ne kaže več tako dobro za lesno stroko kot lani. Zahteva lesne trgovina je, da se zlasti v prometu z Italijo vzpostavi normalno stanje. Tudi v notranjem trgovinskem prometu zadeva lesna trgovina na težkoče, katere bi bilo potrebno odstraniti. Poročilo o računskem zaključku za 1937 je podal zvezni blagajnik g. Fabiani. Lani so znašali dohodki 171.085 din, izdatki ravno toliko, imovina zveze na koncu L 1937 pa je znašala 150.124 dinarjev. V imenu nadzorstva je predlagal g. Logar absolutorij, ki je bil soglasno sprejete, kakor je bil sprjet tudi proračun za 1938. Ta proračun določa namesto dosedanjega sitsenia 3.5 odstotno doklado na pridobnino za vse trgovstvo. O izpre-membi pravil jc poročal predsednik g. Stane Vidmar. Po novih pravilih so namesto zvezinega predsedstva ustanovi nov organ zveze: glavni odbor, ki vsebuje tudi glavni izvršilni odbor. Slednji ožji odbor sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika in 8 članov, od lega 4 iz bivše mariborske oblasti in 4 iz bivše ljubljanske oblasti. V imenu občine Dolenji Logatec jo pozdravit zborovalce s prijaznim pismom in tudi osebno župan g. Gabrijel Oblak. G. Stanko Florjančič je poročal o stanju Trgovskega lista. Končno so bile sprejete obširne resolucijes ki vsebujejo vse glavne zahteve slovenskega trgovstva in je bilo sklenjeno, da bo naslednja glavne skupščine zveze v Murski Soboti leta 1939 ob priliki svečane otvoritve tamošnjega Trgovskega doma. ' Veličastna proslava škofa Trobca v Polhovem gradcu ^ Polhov Gradec, 10. julija Polhov Grailec je danes dopoldne na kar najveličastnejši način proslavil spomin svojega velikega rojaka ameriškega škofa Jakoba Trobca. — Slovesnosti se je udeležilo kljub skrajno slabemu vremenu ogromno število domačinov in tujcev, zlasti ameriških Slovenk in Ljubljančanov. Med zastopnicami ameriške Slovenske ženske zveze iz USA moramo omeniti predvsem glavno predsednico društva go. P r i s 1 a n d o v o , nadalje go. Marijo Smol č evo in go. Jožefino š losa rjo v o ter urednico »Zarje* go. Albino Novakovo in še mnogo drugih, ki so se v zelo častnem številu udeležile proslave. Od domačih odličnikov pa se je med drugimi udeležil proslave tudi prevzv. g. škof dr. Gregorij R o ž in a n , zastopnik Prosvetno zveze g. dr. Č e s n i k , g. okr. potlnačelnik Počkaj, zastopnici Krščansko ženskega društva ga. upraviteljica Sadarjeva in gdč. Krekova in več drugih odličnikov. Prav posebno pa moramo omeniti tudi navzočnost nečaka današnjega slavljenca preč. g. Jožefa Trobca, župnika v Ameriki. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, ki jo Je opravil polhovgrajski rojak kamniški dekan in kanonik R i h a r, govor pa je imel prav lako domačin direktor Koritnik, ki jc lepo opisal življenje in zasluge pokojnega škofa. Po službi božji pa se je formiral veličasten sprevod, ki so ga poživljale številne narodne noše in člani ter članice polhovgrajskega Fantovskega odseka in DK. Sprevod je krenil proti rojstni hiši pokojnega škofa, ki je bila za to priliko z okolico vred slavnostno okrašena. Tu sta pozdravila udeležence predsednik pripravljalnega odbora domači župnik in pograjski župan. Godba iz Cerkelj na Gorenjskem je zasvi-rala državno himno, potem pa je spregovoril slavnostni govornik dr. Ivo Č e s n i k , ki je izvajal: V preprosti kmečki hiši, pred katero smo se danes zbrali, se je pred st leti rodil škof Jakob Trpbee, kateremu danes odkrivamo spominsko ploščo. Tudi tega izrednega moža je odbralo nebo za velika dela. Menim, da je za to slovesnost primerno, da poudarim predvsem one lepe poteze pokojnikovega značaja, ki so ga posebno odlikovale in dajale njegovemu delovanju pravec, in s temi prelepimi lastnostmi povezano njegovo dobrih del polno življenjsko pot. Nato je gospod govornik podčrtal predvsem Trobčevo veliko ljubezen do Boga in bližnjega, ki ga jc podžigala, da je naredil toliko telesnih in duhovnih dobrih del med svojimi ameriškimi verniki. S tem je poudaril tudi njegovo delavnost in pridnost, ki je presegala vse meje. Posebno pa je podčrtal tudi njegovo veliko ljubezen do domačega jezika in zemlje. Znan je njegov izrek: »Slovenija je naša mati, Amerika pa naša nevesta.«: Zaključil pa je govornik svoja izvajanja takole: Na škofa Trobca je lahko ponosen ves slovenski narod, zlasti pa ameriški Slovenci. Ponosni ste še posebno lahko nanj pograjski farani. Prijetno nalogo mi je naložila PZ, da to spominsko ploščo odkrijeui in jo izročim v varstvo gospodarju in lastniku te hiše. Pričala bo ta spominska plošča sedanjemu rodu in zanamcem, da se je v tej hiši rodil on, ki je bil nadvse vesten in delaven dušni pastir, oče. bednim, ki je proslavil slovensko ime v daljnji tujini. Slava njegovemu spominu! Nato je govornik odkril spominsko ploščo, ki je iz črnega marmorja in vzidana na desni stranj glavnih vrat in na kateri je z zlatimi črkami napisano: Poskusen napad na Roosevetta Newyork, 10. julija. AA. (Havas) Ko jc predsednik Roosevelt potoval skozi Oklahamo, se je dogodil nenavaden slučaj. Neki Hokade, star 52 let, je hotel skočiti na pločnik predsednikovega avtomobila, pa ga jc redar pravočasno s pestjo odbil. Na policiji Hokade ne mara povedati, kaj je hotel od Rooscvelta. Pariz, 10. julija. AA. (Havas) Pariška izdaja »Newyork lleralda« objavlja podrobnosti o dogodku, ki se jc pripetil Rooseveltu v Okla-hamu. List piše, da jc policija z največjo težavo preprečila, da množica ni linčala napadalca. Ker polirija ni mogla prodreti skozi razjarjeno množico, je morala poklicati na pomoč gasilce, ki so množico razgnali z močnimi curki vode. Napadalca Ilokadcja je prvi zagrabil detektiv, ki spremlja predsednika Roosevelta in ki je stal na pločniku avtomobila. Detektiv jc izjavil, da je Hokadej slaboumen in da je to isti človek, ki je že svoječasno v parlamentu z galerije obsul s perjem vojnega ministra lAVoodlinga. Na Češkem proučujejo manjšinsko vprašanje Praga, 10. jul. AA. (Ilavas) Parlamentarni odbor, ki proučuje zakonski predlog o narodnih manjšinah, bo nadaljeval s svojimi sejami ves prihodnji teden. Sej se bo udeleževal tudi predsednik vlade dr. Ilodža, prav tako pu bo vlada s parlamentarnimi skupinami tuko zvauc večine kakor tudi opozicije proučevala predloge za zakon o narodnih manjšinah. Tako bodo obravnavali tako zvani jezikovni zakon, ki bo imel ustavni značaj in ki naj uredi vprašanje porabe posameznih jezikov. Razpravljalo sc bo tudi o zakonskem predlogu o samoupravi nc-slovanskih narodnosti, posebno pa o sudetskih krajih. Prva dva načrta bodo takoj predložili političnemu odboru ministrov, potem ko bodo o njih razpravljali v parlamentarnem odboru. Šele po temeljiti ra/pravi v parlamentarucni odboru in v ministrskem svetu bodo zakonski načrt predložil plenumu parlamenta. Palestinsko vprašanje Jeruzalem, 10. julija. AA. (DNI?) Francoski komisar za Sirijo Martel bo 21. julija odpotoval v Francijo. Jeruzalem, 10. julija. AA. (DNB) Govori se, da jc sirska vlurln poklicala svojega zastopnika v Ankari, emir ju Adela Aslama, naj pride takoj poročat. Jeruzalem, 10, julija. AA. (DNB) Medstrankarski arabski odbor za obrumbo Palestine in zveza ženskih organizacij za obrambo Palestine stu poslala konferenci v Eviunti brzojavko, v kateri izjavljata, da Arabci upajo, da konferenca nc bo podlegla vplivu židovske propngan- Tu se je rodi! dne 10. julija 1938 prevzv. gospod TROBEC JAKOB, škof v St. Cloudu Minn., USA. Svoji čredi apostolski pastir, bednim najboljši oče je proslavil slovensko ime v daljnem svetu. Nato je stopil na govorniški oder prevzv. gospod škof dr. Gregorij Rožman, ki je v svojem govoru poudaril zlasti to, da bodi veliki lik škofa Trobcu vez med Slovcnci v stari in novi domovini, obenem pa vzgled današnjemu rodu in onemu, ki pride zu nami. Po govoru g. škofa je domači pevski cerkveni zbor dovršeno zapel prelepo Hribarjevo pesem >Oj hišica očetova«, nakar je spregovoril šo bežigrajski župnik g. p. Zakrajšck kot zastopnik Rafaelove družbe. Temu govoru je sledila zborna deklamacija fanlov v krojih, v kateri so v kratkem opisali vse življenje in delo škofa Trobca. S himno >1 le j Slovenci« jc bila nato dopoldanska svečanost zaključena, nakar so se vsi udeleženci odpravili uazaj v Gradec. Popoldanska slovesnost Popoldne ob 3 so bile v cerkvi litanije z ljudskim petjem, po litanijah pa se. je po istem redu kakor dopoldne formiral pred cerkvijo sprevod, ki je šel po cesti mimo gradu k Trob-čevemu domu. Tam jc godba zaigrala najprej himno slovenskih fantov, nato pa je nečak pokojnega škofa g. župnik Jožef Trobec pozdravil vse. udeležence in se iim zahvalil, da so sc udeležili tc proslave v tako velikem številu. Nato je sledila deklamacija deklice in nato pese.m »Domovini«. Po zborni deklamaeiji otrok je sledila šo pesem »lz stolpa sem.« Potem je imel p. dr. Cesnik v imenu Prosvetne zveze slavnostni govor ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna za nov prosvetni dom v Polhovem Gradcu, ki sc bo imenoval Trobcev dom. Po govoru je zaigrala godba, nato pa je bil temeljni kamen blagoslovljen. Na koncu tega poročila pa moramo prav posebno poudariti krasno organizacijo, ki se je zlasti manifestirala po zaslugi domačih rediteljev v 2| Kopič-Kralj, Zagreb, Rudge 500 ccm, 3:39,4. — 3) Šiška Janko, Ilirija, BSA350ccm, 3:38.4. Dva sta odstopila na progi. Ta točka je bila naj-holj napela in najbolj zanimiva. Najboljši čas dneva je dosegel Starič pri tej zadnji dirki, svojega rekorda pa ni zboljšal. Zvečer ob 20 jc bila razdelitev nagrad posameznim zmagovalcem. Zagreb, 10. julija, b. V Zagrebu jo bila danes tekma nod Slavijo (Varaždin) in Konkordijo (Zagreb). Tekma je bila odigrana zalo, da se določi, kdo pride v narodno nogometno ligo. Slavija je zmagala z 2:1 (0:0). Z istim ciljem so je odigrala tudi v Belgradu tekma med Sparto iu osiješko Slavijo. Sparta je zmagala z 2:0 (2:0) in bo verjetno sprejeta v narodno nomogmetno ligo. Mariborčani premagali Cakovčane v tenisu c.,_ . Maribor, 10. julija. SK Maribor jc. gostoval v Cakovcu in ud-igra! s tamkajšnjim Cukovcčkim športnim klubom teniški turnir. Mariborčani, ki so v vsakem oziru boljši so gladko zmagali z IO : I. Izidi so naslednji: Albunežo proti Griinfcldu 6:1, l'on-ANOS< Maribor. Granata ubila fanta Iz Gorice nam pišejo, da se je pri Grgarju v četrtek pripetila zopet strašna nesreča, ko je stara granata eksplodirala in prizadela dva brata, Antona in Jožefa Pisk, 6tara 14 odnosno 16 let. Oba fanta sta hodila okrog po gozdu in iskala ostanke orožja iz svetovne vojne. Slučajno sta naletela na manjšo granato, ki sta jo hotela razbiti s kladivom, da bi ji odvzela smodnik. Granata pa je kar naenkrat s strašnim pokom eksplodirala, oba fanta pa sta padla nezavestna po tleh. Anton je bil tako razmesarjen, da je takoj izdihnil, medtem ko so brata Jožefa prepeljali v goriško bolnišnico v brezupnem stanju. Zdravniki dvomijo, da bi mu mogli rešiti življenje. Po vsej Julijski krajini so te dni začeli zbirati šolske otroke, ki jih v večjih skupinah pošiljajo v počitniške kolonije na morju, bodisi na obali Julijske krajine, bodisi v notranjost Italije ali pa v gorske kraje. Te dni je odšlo v fašistično počitniško kolonijo v Gra-dežu in v gorsko počitniško kolonijo na Črnem vrhu 600 šolarjev, organiziranih v fašistični stranki. Nadaljnjih 300 otrok bodo te dni odpravili na počitnice v notranjo Italijo. Pri Gorici so pripravili počitniško kolonijo za 700 šolskih otrok, ki bodo prišli iz notranjosti Italije. Odhod otrok je bil povezan s slovesnostmi, pri katerih so sodelovale lašistične organizacije. Tudi starši odhajajočih otrok 60 bili pri slovesu. Predstojnik je otroke pri odhodu pozdravil z rodoljubnim nagovorom in jim dejal: »Vi ste naša bodoča vojska, številna in že s slavo obdana!« Komaj se je zgrnila zemlja nad tem ponesrečencem, je prišla v Gorico žalostna vest o podobni nesreči, ki se je v goriški okolici pripetila in zahtevala mlado življenje Stankota Gabrovca, ki je hotel odpreti bombo, a mu je v rokah eksplodirala in fanta hudo razmesarila. Stankota so hitro prepeljali v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran, in upajo, da mu bodo rešili življenje, seveda ako se ne pojavijo kakšne nove zamotanosti. Nesreče po Julijski krajini V goriško bolnišnico so pripeljali 8 letnega Jožefa B r e g an t a, ki se je pri igri s svojimi šolskimi tovariši hudo ponesrečil, tako da bo moral ostati v bolnišnici vsaj en mesec. Iz Podbrda nam poročajo, da se je tamkaj ponesrečil delavec Marij Pečin. V bolnišnico je bil pripeljan s polomljenimi udi in je njegov položaj vznemir- Ijiv. V Podgorici so orožniki aretirali 31 letnega Mihaela Berlota, ki se je, pijan kot je bil, vozil na kolesu in pri tem povozil neko Marijo Sabatinovo in Beatrico Vižintin, ki sta tudi kolesarili. Pijanec je potem obe ženski tudi nadlegoval. Berlot bo verjetno obsojen šele na jesenskem zasedanju sodišča. Iz Vodic nam pišejo, da se je Marku Ribariču pripetila nesreča, ker je med pašo udarila strela v drevo pod katerim jc počival. Ribarič je bil na mestu mrtev. V Danamu pa je pade! voz sena na Martina Po-ropata in mu zmečkal prsni koš. V bolnišnici pravijo, da mu bodo le težko rešili življenje. V Gorici je padla z okna, na katerem je sedela, Pavla Bregantova in si polomila udo. Nahaja se v bolnišuici, kjer bo ostala dobrih šest tednov. Na cesti v Ajdovščino sta druj; v drugega trčila dva avlomobila. Voznika in potniki, ki so se nahajali v vozovih, so vsi dobili lažje poškodbe. Ilujše nesreče ni bilo. Le avtomobila sta hudo razdejana. Žrtev zbesnelega vola Iz Repentabora nam pišejo o nesreči, ki se jo pripetila posestniku Antonu Komlju, staremu 58 let. ki mu je vol med delom zbesnel, ga dobil pod se in ga precej poškodoval. Zbesnela žival ga je dobila na rogove in ga vlekla kakšnih .20 m naprej. Vsa pot je bila s krvjo poškropljena. Okoličani, ki so nesrečo zapazili, so hitro pritekli na pomoč in Kornlja Tešili gotove smrti, žival pa prijeli. Komlja so morali lakoj odpraviti v bolnišnico, kjer so našli, da poškodbo le niso smrtonosne in bo zadostovalo kakšnih 30 dni, da se Dozdravi. izpred sodišča Pred goriškim sodiščem se je zagovarjal 44 letni Kari Rusjan, ki je bil aretiran zaradi goljufije. Pobiral je namreč pri raznih ustanovah in zasebnikih denarne prispevke za pogreb svojih bratov, kot je dejal, ki so se ponesrečili v Soči. Posrečilo se mu je nabrati večjo vsoto denarja. Rusjana, ki nikakor ni bil pooblaščen, da pobira denar v to svrho, so zaprli in ga obsodili na poldrugo leto zapora in 2000 lir denarne globe. Goriško sodišče je obsodilo 50 letnega Janeza V e n i j e r j a zaradi stalne pijanosti in nadlegovanja ljudi na cesti na 12 mesecev zapora in na sodne stroške. Pred sodiščem so se zagovarjali Franc Koren, Jožef Koren in Jaka Koren, ker so bili obdolžeci tatvine v državnih gozdovih. Ker se niso mogli oprati, so bili vsi trije obsojeni na po tri mesece zapora io 600 lir denarne globe. Papežev nuncij FeUce v Sloveniji Ljubljana, 10. julija. Davi se je z belgrajskim brzovlakom pripeljal v Ljubljano novi papežev nuncij na našem dvoru ekscelenca msgr. Ettore Felice. Na kolodvoru so se k pozdravu zbrali med drugimi prevzvišeni g. škof dr. Rožman, generalni vikar in stolni prošt g. Nadrah, stolni dekan g. dr. Ki-movec, stolni kanonik g. Zupan, vseučiliška profesorja dr. Aleš Ušeničnik in dr. Viktor Korošec in drugi. Nuncij so jo ves čas postanka vlaka pogovarjal s prisotnimi cerkvenimi dostojanstveniki ter se nato z obljubo, da bo kmalu obiskal Ljub ljano, odpeljal v Kranj. Prisrčen sprejem v Kranju Kranj, 10. julija. Danes zjutraj ob 8 so se kljub slabemu vremenu začeli zbirati na kranjski postaji v lepem številu ljudje iz Kranja in okolice, ki so pričakovali, kdaj bo privozil iz Belgrada brzovlak s papeževim nuncijem. Ko se je vlak bližal postaji, je zaigralo visokemu gostu v pozdrav Kranjsko glasbeno društvo. K vozu, v katerem se je pripeljal papežev nuncij Ettore Felice, je' stopil kranjski dekan Matija Škerbec in prisrčno pozdravil visokega gosta. Istočasno je stopil iz drugega voza belgrajski nadškof g. dr. U j č i č . katerega je g. dekan prav tako prisrčno pozdravil. Modtein, ko so se cerkveni dostojanstveniki bližali peronu, jim je zbrana množica navdušeno vzklikala, nakar je ekscelenca g. nuncij obšel častno četo slovenskih fantov in deklet v krojih. V imenu občine Kranj je pozdravil papeževega nuncija kranjski župan Kari Češenj, v imenu okrajnega načelstva podnačelnik Leo Lojk, za Katoliško akademsko starešinstvo g. dr. Anton Megušar, za Katoliško akcijo njen predsednik dr. Janko Kalan. in za Prosvetno društvo prof. Martin Fort u na. V imenu Marijine družbe žena je pozdravila prednica družbe ga. Dolenčeva, za Vincencijevo konferenco pa podpredsednica ga. Rantova. Prav ljubko ga je pozdravila v imenu kranjske katoliške mladine gdč. Majda H a m o v a . ki mu je izročila krasen šopek cvetlic z besedami: »Prevzvišeni! Vsa katoliška kranjska in z njo vsa gorenjska mladina Vašo ekscelenco prisrčno pozdravlja. Vam izraža svojo globoko vdanost in kliče iskren: Bog živil«. Navzoče občinstvo jo navdušeno pozdravljalo visokega gosta, ki je bil prisrčnega pozdrava želo vesel in so je ginjen zahvaljeval, obenem pa stiskal roko navzočim in blagoslavljal navdušeno množico. Kranjska godba jo nato odigrala državno himno, nakar so se visoki cerkveni dostojanstveniki odpeljali h kranjski župni cerkvi. Vsa zbrana množica je s postaje šla za avtomobili v kranjsko župno cerkev, kjer jo papežev nuncij maševal. Istočasno pa je daroval pri krasnem novem Marijinem oltarju sv. mašo nuncijev lajnik msgr. Rertoli. Mod sveto mašo, kateri je prisostvovala polna cerkev, je lopo prepeval kranjski moški pevski zbor pod vodstvom povo-vodje Mohorja. Po sv. maši sta naredila papeževemu nunciju Fantovski odsek in Dekliški krožek v krojih od cerkve do župnišča špalir, razen teh je bilo v ozadju tudi mnogo drugega kranjskega občinstva, kateri so vsi navdušeno vzklikali visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. Belgrajski nadškof dr. Ujčič jc daroval sv. mašo ob pol desetih. Opoldne je priredil dekan g. Matija Škerbec gostom na čast kosilo, ki so se ga udeležili: Nj. ekscelenca papežev nuncij Felice, njegov tajnik msgr. Bortoli, belgrajski nadškof dr. Ujčič, kanonik Matija Škerbec in vsa domača duhovščina, dalje so bili povabljeni tudi okrajni načelnik g. Lipovšek. župan Češenj in drugi. Po kosilu so so odpeljali papežev nuncij, njegov tajnik, belgrajski nadškof in kranjski dekan t. avtomobilom v Tržič in k Materi božji na Brezje. Nuncij ostane v Kranju do ponedeljka zvečer, belgrajski nadškof dr. Ujčič pa oslane pri nas na poletnem oddihu. FOTOAMATER Drobiž llnmeni madeži na pozitivih so običajno posledica malomarnosti pri ustaljevanju, izpiranju ali pa pri nastavljanju ustaljevalne kopeli. Nastanejo namreč, če pozitiv po razvijanju preveč površno izperemo, proden ga položimo v ustaljevalec., ali pn čo med uslaljevatijem ne pazimo na to, da jo vsa površina pozitiva stalno pokrita z usta-ljevalno raztopino. Večkrat je kriva tudi preveč okisana ustaljevalna kopel. Proti tej nadlogi imamo samo eno sredstvo, ki jo enostavno in zares učinkovito: da se ji izognemo s temeljitostjo pri delu v vseh procesih, v katerih lahko nastane! Čo pa je po nepazljivosti žo prišlo do nesrečo, poskusimo lahko odpraviti madež v raztopini kalijevega permanganata, ki jo nastavimo v razmerju 1 :1000 brez dodatka žveplono kislino. Po tej kopeli položimo pozitiv za nekaj časa šo, v 5% raztopino natrijevega bisulfita in nato izperemo. Včasih to sredstvo učinkuje, včasih no! Še enkrat: najsigur-neje je. če so zlu ognemo! Madeii na obleki. Temnica jo običajno najbolj temno poglavje v amaterskem delovan ju. Vsa dogajanja in nesreče, ki jih doživlja v njej amater, so zavite v temo, ostajajo javnosti večinoma prikrite in so vidni le uspehi v obliki bolj ali manj posrečenih slik, s katerimi si upa mod ljudi. Vendar se včasih po zahrbtnosti toga ali onega činitelja in proti volji amaterja zgodi, da pridejo na dan tudi njegove nerodnosti in nesreče. Na primer po zahrbtnosti kemikalij. Zgodi so, da po nerodnosti brizgne večja ali manjša količina usta-Ijevalne kopeli na obleko. Komur ni znana za-lirbtnost v njej se nahajajočih snovi, ne bo smatral tega za posebno nezgodo — toda žo po nekaj dneh bo dobila ta nesreča na obleki lopo umazanorjavo barvo. To je bromovo srebro, ki ga vsebuje vsaka že rabljena ustaljevalna kopel. Spočetka jo na obleki nevidno, polagoma pa na svetlobi porjavi in postane prav lopo vidno. Odpraviti te madeže brez škodljivih posledic za blago, jo zelo težko ter moramo zaradi tega vsako čistilno sredstvo na jprej preizkusiti na krpi enakega blaga, da obleke še bolj ne pokvarimo. Včasih jih odstrani 10% raztopina rdeče krvolužne soli, ki jo odmerimo 3 ccm in zmešamo z 10 ccm raztopino 10% nevtralnega fiksirnega natrona. V tej raztopini navlažimo krpo ter drgnemo z njo nalahno dve do pet minut preko madežev. Nato odstranimo s temeljitim izpiranjem rumeno barvo z blaga. Svetlobni filtri, dostavno leče in dostavki za mehko risanje so optični inštrumenti tor moramo paziti nanjo z isto skrbnostjo, kakor pazimo na objektiv. Vsi ti inštrumenti so dopolnilo objektiva ter igrajo zelo važno vlogo pri optičnem upodabljanju. Odtisi vlažnih in potnih prstov na rumenici škodujejo ostrini slike prav tako, kakor odtisi na objektivu samem, in nič manjšo zlo ni. čo so rumenico ali kakršni koli drugi optični dostavki zaprašeni, razpraskani ali zaroseni. Vroči sončni žarki ne škodujejo samo objektivu, temveč tudi rume-nicam, ki pod vjdivom intenzivne svetlobo polagoma izblodijo in postanejo nerabne. Zato jih nataknemo prod objektiv samo neposredno prod snemanjem tor jih prej temeljito očistimo vso nesnage, ki se je utegnila nabrati na njihovi površini — loda s prav mehko krpico, da no poškodujemo občutljive polituro! Razvijanje posnetkov, zlasti v vročih poletnih dneh, kaj radi odlagamo na poznejši čas, ko ne bo v temnici več tako vročo. Nastane vprašanje, ali takšno odlaganje razvijanja latontni sliki škoduje? Odgovorimo lahko z da ali no! Če odložimo razvijanje že osvetljenih negativov za nekaj tednov ali morda za mesec, ali dva, ne bo posebno vidne škode. Nekaj drugega je, če jih razvijemo šele po več mesecih ali celo lotih. Z latentno sliko je namreč tako, da po daljšem času polagoma oslabi, in sicer najprej na najmanj osvetljenih mestih, zlasti čo ni bilo negativno tvorivo shranjeno na suhein in normalno toplem prostoru. Značaj takšnih negativov je popolnoma podoben premalo osvetljenim negativom. Še večja je seveda nevarnost, da so takšni stari in nerazviti negativi pri razvijanju močno zamrenijo ter postanejo tako popolnoma nerabni. / vlaka tudi med voinjo ni težko napraviti tehnično uspelega posnetka. Najlaže se takšni posnetki posrečijo, če snemamo z poševni smeri od vlaka naprej ali nazaj ter ustanovimo zaklop objektiva vsaj na V«m> sok. Posnetke, motivov, ki ležijo v pravokotni smeri na vlak, je težje napraviti tor moramo snemati s prav kratkimi ekspozicijami. Včasih ne zadostuje niti 'Imm sok.! Zapomniti pa si je treba, da moramo mod snemanjem stati popolnoma prosto in no naslonjeni na okno. Stena voza se mod vožnjo trese, lahko pa nas točno v trenutku ekspozicije preseneti tudi močan sunek na ovinku in posnetek je pokvarjen. Prav lepi motivi pa se ponujajo ludi na vlaku samem! Svetlobo je. zaradi številnih oken v vozu dovolj, da poskusimo lahko tudi s kratkimi ekspozicijami. Objektivi, s kakršnimi so opremljene cenene kovčogaste kamere, ne rišejo z enako precizno ostrino, kakor objektivi dražjih kamer, na primer anastigmati. Ostrina risbo pojema proti robovom formata, kar naj lastniki takšnih kamer pri snemanju upoštevajo. Pri pokrajinskih posnetkih običajno la neostrina nc moli, slabše pa je pri portretiranju in še bolj pri snemanju skupin. Temu nodostatku se je izogniti tako, da pri portretiranju ali snemanju skupin no izkoristimo vsega formata, temveč pustimo ob robu za 1 cm praznega prostora. Portretiranje belo oblečenih oseb v intenzivni sončni svetlobi je zelo težko, če hočemo podati v sliki zadovoljivo modulacijo obraza in obleke. Še težji je problem, če želimo imeti v sliki tudi dobro detajlirano ozadje, ki pa je morebiti temno! V takšnem primeru moramo osvetliti precej bogato in uporabiti izrazito površinsko razvijanje v dobrem izenačevalcu (n. pr. pirokatehinov razvijalec po Windischu!). Samo po tej poti pridemo lahko do negativov, v katerih je ohranjen vsaj odsev ogromno lestvice svptlobnih tonov od najglobljih senc. do najintenzivnejših svetlin. V poznih popoldanskih urah napravimo takšne, posnetke nekoliko laže, kor je svetloba v tem času občutno mehkejša in nimamo opravka s tako močnimi kontrasti kakor v opoldanskih urah. Prav tako je ugodnejšo snemanje v zgodnjih dopoldanskih urah. Napaka pri izpiranju negativov. Mnogi amaterji izpirajo filme in ploščo tako. da jih opremijo s plutovinastimi skobicami ter jih pustijo v vodi čez noč. Da jo takšen način izpiranja zelo temeljit, ne bomo oporekali, čeprav zadostujeta že dve uri izpiranja, da odstranimo iz plasti ves fiksirni na-tron. Pogosto pa se pri tako dolgotrajnem izpiranju zgodi, da se vgnezdijo v plast bakterije in nerešljivo pokvarijo negativ z drobnimi, prozornimi pikcami. Pri izpiranju v hladni tekoči vodi se to običajno ne pripeti, prav rado pa poleti, ko je stoječa voda prav kmalu topla. Takšen način izpiranja je torej komodnost, ki se prav prepričljivo maščuje nad amaterjem. Naša društva Fotoklub Ljubljana. Program za tekoči teden: V torek predavanje K. Kocjančiča o direktni raz-ločitvi tonov na papirju, v sredo seja razstavno žirije, v petek običajni sestanek. — Zadnjo nedeljo bo skupni izlet. Prijavo v klubu!