lleettnniikk 3 321 || 22002243 || šštteevviillkkaa 11 nekateri globalni problemi Vključevanje digitalnih Didaktične igre tekstilne industrije zemljevidov in geografskih za srednješolce in hitre mode tematskih kart v učni proces Poštnina plačana pri pošti 1102 ljubljana uvvsoebdiniak 14 38 recenzije Karnijske Alpe: med Julijci in Dolomiti Izbirni vodnik 11 Borut Stojilković vitez med piramidami; Jure in mumija 12 Simon Purger širimo obzorja 2 Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode 14 Anton Polšak iz prakse vključevanje digitalnih zemljevidov in geografskih tematskih kart v učni proces 26 Matej Matkovič Z umetnostjo do znanja geografije Uporaba IKT pri pouku geografije 31 Estera Popovič 56 Terensko raziskovanje v sodelovanju z vesoljsko agencijo NASA kot dvig učne motivacije pri učencih 38 Evelina Katalinić UvoDNiK 3 obravnava humanitarne dejavnosti pri Anton Polšak vsebinskem sklopu aktivno državljanstvo 44 aktualno Barbara Malej Kunaver 20. ilešičevi dnevi: Podnebne spremembe in Usvajanje geografije se začne že v vrtcu 50 izzivi geografije 4 Sandra Pučko Anton Polšak zanimivosti Seminar Trajnostni razvoj na zavarovanih Krimmlski slapovi območjih slovenske istre 6 56 Anton Polšak Anton Polšak pedagoški orehi Za nami že sedma izvedba seminarja Ko postane geografija uporabna 8 Didaktične igre za srednješolce 60 Slika na naslovnici: Tatjana Kikec Tina Šlajpah Planina pri Sevnici iz zraka. Učitelji na lipovškovem taboru, Prekmurje in o prebivalstvu in njegovih strukturah: rasni Foto: Anton Polšak, Porabje 2023 9 konstrukt 64 avgust 2021 Kristina Šturm Anton Polšak GeoGrafija v šoli | 1/2024 uvodnik »lAŽJe Je nAReDiti VOJnO kOt MiR!« Georges Clemenceau Izid tokratne številke sovpada z dr. Slavoja Žižka na Frankfurtskem knjižnem mnogimi perečimi svetovnimi in sejmu oktobra 2023). Ne glede na to, v Dr. Anton Polšak kolikšni meri je vojno sprožil napad Hamasa odgovorni urednik tudi domačimi problemi. Pustimo Zavod RS za šolstvo na Izrael, ki ga lahko brez zadržkov označimo anton.polsak@zrss.si ob strani domače, ki jih bomo že za teroristično dejanje, je vse kasnejše dogajanje v Gazi s strani Izraela brez primere še rešili, in nekaj besed posvetimo v sodobni zgodovini, kar je večkrat poudaril svetovnim, ki jim ni videti konca. tudi generalni sekretar ZN António Guterres. Prvi tak problem so vojne, kjer Če gre in ali gre za vojni zločin ali celo genocid, bomo prepustili sodbi zgodovine! ne gre samo za rusko-ukrajinsko vojno (od februarja 2022), ampak Poglejmo sedaj, kaj je vsebina tokratne številke. tudi spopade na Bližnjem vzhodu Najprej je avtor teh vrstic napisal nekaj o ali točneje v Izraelu in palestinskih problematiki tekstilne industrije in z njo povezanim pojmom hitre mode, kakor ga območjih Gaze in zasedenega danes pogosto uporabljamo. Sledijo prispevki Zahodnega brega ter južnega iz prakse, in teh je tokrat kar 5. Matej Matkovič piše o vključevanju digitalnih 3 Libanona (od jeseni 2023), vojno zemljevidov v pouk. Da, marsikdaj in na v Sudanu (zadnja od spomladi različne načine lahko podprejo pouk! Z istim 2023), Mjanmaru (od 2021) in področjem se ukvarja tudi Estera Popovič, a na primeru izdelave interaktivnega zemljevida še mnogo manjših spopadov – v Slovenije »z obogateno resničnostjo«, ki glavnem znotraj posameznih prikazujejo kratke »stop-motion« animacije (iluzija gibanja s hitrim menjavanjem sličic) držav (prav v času pisanja tega naravnogeografskih procesov (poplave, kraška uvodnika vojna proti mamilarskim polja, morska erozija …), če povzamemo kar združbam v Ekvadorju). uvod članka. Sledi še en članek s področja IKT pri pouku: Evelina Katalinić piše o programu GLOBE, ki je interaktivno podprt Kakor so bile oči uprte v vojno v Sudanu, se je mednarodni projekt, z aktivnostmi, ki kasneje svetovna pozornost osredotočila na zajemajo 5 tematskih sklopov: atmosfera, rusko invazijo na Ukrajino in se zadnje mesece hidrosfera, biosfera, pedosfera in Zemlja kot usmerila v izraelsko-palestinski konflikt, ki sistem. Obstaja tudi aplikacija Globe Observer, je po nekaterih značilnostih najbolj brutalna ki deluje na mobilnem telefonu in jo lahko vojna od vseh naštetih. Konflikt, ki na tem učenci oz. dijaki uporabljajo za vnašanje svojih območju vztraja in se dejansko še poglablja meritev in primerjanje le-teh s podatki, ki jih desetletja od ustanovitve Izraela l. 1947, bo zberejo NASINI sateliti. verjetno dobil svoj žalostni epilog, ki mu sicer še nismo priča, a se da slutiti: popolno Na drugo področje sega članek Barbare Malej uničenje palestinskega območja Gaze in Kunaver, ki predstavlja izvedbo učnega sklopa popolna izguba samostojnosti tega območja, na temo humanitarne dejavnosti, ki jo je možno pa je slutiti, da ima Izrael podoben avtorica povezala s širšo problematiko Sudana načrt tudi z zasedenim Zahodnim bregom. in gobavostjo ter predstavila učni sklop, ki mdr. Zdi se, da gredo vsi dogodki v smer dokončne zajema ogled filma, pogovor s humanitarnima »rešitve« palestinskega vprašanja, seveda v delavcema Tomom Križnarjem in njegovo navednicah. Pri tem se je pokazalo, da tudi o soprogo. Zadnji v rubriki je prispevek Sandre tem konfliktu ni možno razumno in razumsko Pučko o opazovanju vremena in drugi obravnavi razpravljati, kajti vsakdo, ki je to skušal vremena in celo vremenskih sprememb v narediti javno, v medijih, je bil označen, da vrtcu. Geografom je tovrstno delo gotovo manj širi antisemitizem ipd. (spomnimo se referata poznano, a še kako zanimivo. GeoGrafija v šoli | 1/2024 uvodnik Tudi tokrat ne manjkajo zanimivosti, kjer je avtor teh vrstic zapisal nekaj posebnosti avstrijskih Krimmlskih slapov, ki v več stopnjah padajo okrog 380 m globoko in so po tem kriteriju drugi najvišji v Evropi. Prvi pedagoški je tokrat prispevala Tina Šlajpah o treh zanimivih igrah, ki jih lahko uporabimo za utrjevanje in preverjanje znanja pri geografiji ali tudi drugih predmetov, drugega pa avtor teh vrstic, in sicer o nesprejemljivosti delitve človeštva na rase. Dr. Anton Polšak Slika 1: O svoji življenjski poti je spregovoril tudi anton.polsak@zrss.si jubilant dr. Jurij kunaver, ki ga je s strokovnega in znanstvenega vidika dopolnila še dr. karmen kolnik. 20. ilešičevi dnevi: Podnebne spremembe in izzivi geografije Mojca Ilc Klun), Trajnostni razvoj pri pouku geografije kot eden izmed temeljev programa 4 22. in 23. septembra 2023 so na Oddelku za geografijo Filozofske IB MYP (Veronika Lazarini), Spletišče uporabna fakultete Univerze v Ljubljani potekali 20. Ilešičevi dnevi z mednarodno geografija v prenovljeni podobi je v imenu udeležbo pod naslovom Podnebne spremembe in izzivi geografije. Posvečeni dr. Blaža Repeta, Mirsada Skorupana, dr. Tatjane so bili tudi častitljivemu jubileju zaslužnega profesorja dr. Jurija Kunaverja, Kikec, Mitje Podreka in Maše Planinc predstavil ki je spomladi 2023 praznoval 90 let. dr. Marko Krevs. Po odmoru sta sledila še Sodelovali so številni predavatelji in referenti s temami, vezanimi na prispevka Izboljšanje dosežkov na tekmovanju s trajnostni razvoj, podnebne spremembe, novosti v geografski stroki, nove področja geografije kot strokovni izziv pristope v geografskem izobraževanju ter reševanje problemov in iskanje (dr. Borut Stojilković) in Izzivi poučevanja rešitev za dobrobit geografije na področju vzgoje in izobraževanja in geografije v programu mednarodna matura njenega položaja v družbi. International Baccalaureate – IB (Marjeta Vidmar), nato pa zanimiva okrogla miza o izzivih V popoldanskem času so sledili prispevki: Kurikularni razmislek – kaj lahko šolske geografije (sodelovali so: dr. Eva Konečnik geografija ponudi mlademu človeku in česa ne more ponuditi? Kotnik, dr. Anton Polšak, Veronika Lazarini, (dr. Eva Konečnik Kotnik), Odločitev za študij geografije in poklicne Petra Madronič, dr. Mimi Urbanc, dr. Jurij aspiracije bodočih diplomantov (dr. Tatjana Resnik Planinc in Sašo Senegačnik, Rožle Bratec Mrvar, dr. Tatjana Stefanovski), Kako podjetnosten predmet je geografija? (dr. Anton Polšak), Resnik Planinc in dr. Mojca Ilc Klun). Prvi dan je Podnebne spremembe in trajnostni razvoj v vzgoji in izobraževanju (dr. zaokrožila podelitev Ilešičevega priznanja za leto Slike 2, 3 in 4: Dr. Juriju kunaverju so se za življenjsko delo in visok jubilej zahvalile in mu čestitale tudi red. prof. dr. tatjana Resnik Planinc z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v ljubljani, izr. prof. dr. Vesna Štembergar s Pedagoške fakultete v ljubljani ter izr. prof. dr. eva konečnik kotnik s Filozofske fakultete v Mariboru. GeoGrafija v šoli | 1/2024 aktualno aktualno Slika 5: Ddr. Peter Bagolly Simo z Geografskega inštituta Humboldtove univerze v Slika 6: Dr. Jurij kunaver je spregovoril o nastajanju Berlinu (Geographisches institut, Humboldt-Universität zu Berlin) je predaval na monografije Dolina Baruna pod Makalujem. temo prispevka geografije za življenje posameznika in geografa v današnji družbi. 2023 dr. Juriju Senegačniku, srednješolskemu in visokošolskemu učitelju ter avtorju ali soavtorju mnogih učbenikov. 5 Drugi dan se je začel z vabljenima predavanjema Trajnostni razvoj – preveč ali premalo? (dr. Katja Vintar Mally) in Geografske dimenzije podnebnih sprememb (dr. Matej Ogrin in dr. Darko Ogrin), nato pa so sledili prispevki Podnebni tipi v Sloveniji 1991–2020 (dr. Darko Ogrin in dr. Matej Ogrin), Šolska raba (kalkulatorja) ekološkega odtisa (Nejc Bobovnik in dr. Katja Vintar Mally), Podnebne spremembe in vode v Sloveniji (dr. Tajan Trobec), Ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove (dr. Blaž Repe in Tim Gregorčič), Podnebne spremembe in promet Slika 7: Častni konzul nepala v Sloveniji mag. Aswin (dr. Matej Gabrovec, dr. David Bole, dr. Maruša kumar Shreshta Goluža in dr. Jernej Tiran), Doseganje podnebne odpornosti zgodovinskega mesta Piran (dr. Peter Kumer, Erik Kralj in dr. Cécil Meulenberg), Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto kot neposredna kazalca podnebnih sprememb (mag. Miha Pavšek). Popoldanski del se je nadaljeval s prispevki Spremljanje sprememb obsega ledenikov na širšem območju Himalaje – primer preučevanja južnega ostenja Makaluja (8481 m) s pomočjo slikovnega gradiva iz leta 1972 in 2014 (dr. Irena Mrak, dr. Jurij Kunaver, dr. Tomaž Goslar), Vpliv absorbirajočih aerosolov na podnebje (dr. Kristina Glojek, J. Yus Díez, M. Bervida, L. Drinovec, M. Lenarčič, S. Gautam in G. Močnik), Vpliv krčenja tropskega deževnega gozda v Slika 8: Zveza geografov Slovenije je podelila dr. Juriju Senegačniku llešičevo Amazoniji na podnebje v Sloveniji: Učenci kot priznanje za življenjsko delo na področju geografskega izobraževanja. raziskovalci in aktivni državljani v projektnem https://www.zveza-gs.si/2023/09/25/ilesici_priznanje_2023/ GeoGrafija v šoli | 1/2024 aktualno delu (Tina Hafner), Projektni dan na temo trajnostnega razvoja s poudarkom na podnebnih spremembah v osmem razredu osnovne šole (Anja Jerina, dr. Mojca Ilc Klun in dr. Tatjana Resnik Planinc), Didaktične igre za srednješolce (Tina Šlajpah), Prepoznavanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo terenskega priročnika za otroke (Ivana Žigon, dr. Mojca Ilc Klun in dr. Blaž Repe), Veter, sonce ali dež – za otroke svet čudes! (Sandra Pučko) in Odgrnimo tančico majhnosti (Tomaž Pšenica in Maja Besednjak). Čestitke jubilantu in nasvidenje naslednje leto! Slika 9: Dr. Darko Ogrin je predstavil novo členitev Slovenije glede na podnebne tipe v obdobju 1991−2020; gotovo aktualno tudi za šolsko geografijo. Avtor fotografij: Anton Polšak, 2023 Dr. Anton Polšak (za)varovanih območjih: Jezeri v Fiesi, ki je anton.polsak@zrss.si naravni spomenik, Krajinskem parku Strunjan in v Škocjanskem zatoku, ki je naravni rezervat. Program prvega dne je vključeval predavanja o Seminar Trajnostni razvoj na pokrajinski pestrosti slovenske Istre (dr. Anton Polšak), zavarovanih območjih slovenske Istre, 6 zavarovanih območjih slovenske istre njihovih posebnostih in pomenu (dr. Valentina Brečko Grubar), vključevanju zavarovanih Seminar Trajnostni razvoj na zavarovanih območjih slovenske Istre v organizaciji ZRSŠ v okviru KATISA (Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju) je potekal 10. in 11. novembra v Kopru in na zavarovanih območjih ob naši obali (naravni spomenik Jezeri v Fiesi, Krajinski park Strunjan in Naravni rezervat Škocjanski zatok). Večina prvega dne so bila predavanja v prostorih Oddelka za geografijo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, drugi dan pa je bil namenjen spoznavanju in terenskemu delu v treh izbranih Slike 1, 2 in 3: Prvi del seminarja je potekal večinoma v obliki predavanj in delavnic na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (na slikah dr. Valentina Brečko Grubar, Melita Vidovič, Manca Poglajen in dr. Borut Stojilković). GeoGrafija v šoli | 1/2024 aktualno Slika 4: Večje, severno jezero v Fiesi Slike 5, 6 in 7: Udeleženci na terenskem delu v Strunjanu območij v pedagoški proces (Melita Vidovič zaradi preteklega neurja), ki so preiskovale in Manca Poglajen) ter geodiverziteti in možnosti za šolsko terensko delo. Prva skupina geoznamenitosti (dr. Borut Stojilković). Istega se je povzpela do sv. Križa, kjer so nato v manjših dne je sledila še kratka terenska dejavnost skupinah ugotavljali značilnosti krajinskega udeležencev na razgledni ploščadi nad potniškim parka, bližnjo in daljno okolico, invazivne rastline, terminalom koprskega pristanišča. pomorski promet in drugo. Druga skupina je preiskovala soline, laguno Stjužo, rabo tal v okolici Drugi dan je sledilo terensko delo na območju in si ogledala solinarski muzej z interaktivno jezer v Fiesi, Krajinskega parka Strunjan in predstavitvijo parka. Tretja skupina je ostala pri Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Udeleženci 7 obali in merila temperaturo vode in zraka, pH seminarja so najprej prehodili pot med Piranom vode, predvidevala plimovanje, ugotavljala smer in jezeroma v Fiesi, kjer so razmišljali o možnih nalogah za terensko delo z učenci oz. dijaki, prav tako pa spoznali nekatere posebnosti obeh jezer. Jezeri sta kotanji nekdanjega glinokopa (deloval do časa po drugi svetovni vojni). V manjše zgornje oz. južno jezero so včasih hodili po vodo, v severnem, večjem pa so se tudi kopali. Obe jezeri skupaj merita okrog 2,05 ha. Globina zgornjega jezera je do 6 m, spodnjega pa do 9,5 m. Leta 1989 sta bili razglašeni za naravni spomenik. Jezeri naseljujejo ogrožene vrste dvoživk in plazilcev. Med njimi je edina naša avtohtona sladkovodna želva močvirska sklednica (Emys orbicularis). Tu je pomembno mrestišče navadne krastače. Jezeri sta dom vodnih ptic in tudi savijevega netopirja. Ob vodi živi večje število ogroženih vrst kačjih pastirjev (skupno 23 vrst). Jezeri sodita še danes med odonatološko najpomembnejša območja na slovenski obali Tržaškega zaliva (zlasti še zaradi rdečega voščenca). Krajinski park Strunjan združuje kar tri naravne rezervate, in sicer Strunjanski klif, laguno Stjužo in Strunjanske soline. Status naravnega spomenika ima še Pinijev drevored s 116 drevesi. Tamkajšnji klif je najvišji pri nas, visok do 80 m. Zanj je značilna submediteranska združba črnega gabra in ostrice. Udeleženci so se tu razdelili v tri skupine (pot do Sliki 8 in 9: Udeleženci seminarja pred osrednjo stavbo rezervata klifa za predvideno 4. skupino je bila neprehodna in pred informacijskimi panoji ob učni poti površinami GeoGrafija v šoli | 1/2024 aktualno plitvega morja med Semedelskimi in Bertoškimi solinami, ki jih že davno ni več. Po skorajšnjem uničenju in zasutju zatoka v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je danes to sladkovodno- -brakični zatok s številnimi ptičjimi vrstami in značilnim rastlinstvom. Gre za 122 ha veliko naravno vrednoto, ki je hkrati tudi ekološko pomembno območje, spada pa tudi pod območje Natura 2000. Zaradi prepleta brakičnih (polslanih) in sladkovodnih življenjskih okolij je Škocjanski zatok zelo pestro okolje. Polslana laguna obsega skoraj ¾ rezervata. Tam se nad vodo dvigujejo gnezditveni otočki, ki so s plitvinami in morskimi močvirji dom številnih, tudi redkih živalskih in rastlinskih vrst (najbolj Slika 10: Pogled na brakični del zatoka z bolj odprtimi vodnimi površinami in s znane slanuše). Drug, manjši del rezervata se pristaniškimi napravami v ozadju razprostira na Bertoški bonifiki, kjer so z obnovo Avtor fotografij: Anton Polšak, 2023 oz. renaturacijo v letih 2006–07 uredili vlažne in močvirne travnike kot tudi območja s trstičjem in globljo vodo. vetra, vpliv in obnašanje različnih onesnaževal v vodi in še kaj. Naloge za udeležence so bile usmerjene v praktično uporabnost pri pouku. Ornitologi so tu našteli kar 266 različnih vrst ptic, od katerih se nekatere tam ustavijo le Zadnji del terenskega dela je potekal v Škocjanskem zatoku. Ob ogledu za kratek čas, druge prezimujejo, tretje pa 8 Škocjanskega zatoka, kakor ga lahko dojamemo ob učni poti, so udeleženci tam stalno gnezdijo – in prav te so varstveno spoznali pomen tega zavarovanega območja, ki je preostanek nekdanjega najpomembnejše. Dr. Tatjana Kikec seminarja, ki sta ga vodila dr. Tatjana Kikec in tatjana.kikec@gmail.com dr. Blaž Repe, so se udeležili učitelji geografije in sorodnih ved iz vse Slovenije. Za nami že sedma izvedba Seminar je razdeljen na tri dele. Prvi del je potekal v sredo, 29. novembra 2023, na seminarja Ko postane geografija III. OŠ Celje. Na njem so se udeleženci uporabna podrobneje seznanili z možnostmi, ki jih ponuja spletišče Uporabna geografija (https:// Med 29. novembrom in 18. decembrom 2023 je uporabna.geografija.si/) za podporo pri izvedbi potekala že sedma izvedba seminarja Ko postane pouka in doseganju učnih ciljev. Spoznali so geografija uporabna. 16-urnega Arnesovega različne spletne in mobilne geoinformacijske aplikacije, eno izmed njih so preizkusili tudi na terenu v širši okolici šole. Spoznali so različne možnosti osnovne in tudi zahtevnejše uporabe iskalnika po zemljevidih ter pripravili program šolske ekskurzije, ki so jo postavili v okolju Moodle na spletišču Uporabna geografija. V okviru dvotedenskega individualnega dela na daljavo so udeleženci reševali različne naloge v seminarski spletni učilnici na portalu SIO, del nalog pa so opravili tudi na terenu v svojem domačem oziroma šolskem okolju. V forumih so si med seboj pomagali, pregledali in vrednotili so tudi oddano nalogo soudeleženca seminarja. Tretji del seminarja smo izvedli 13. decembra Slika 1: Predstavitev namena in vsebin spletišča Uporabna geografija 2023 prek spletne videokonference Zoom, kjer GeoGrafija v šoli | 1/2024 aktualno Slika 2: na seminarju so udeleženci spoznali različne Slika 3: interaktivni zemljevid uporabnikom omogoča različne spletne in mobilne geoinformacijske aplikacije za načine iskanja izbranih prostorskih podatkov. podporo pri terenskem delu. Foto: Tatajana Kikec so udeleženci predstavili svoje izdelke, izmenjali Brezplačni seminarji so za učitelje že prava izkušnje ter mnenja glede uporabljenih orodij in redkost, zato smo toliko bolj veseli, da nam spletišča Uporabna geografija. Spletišče ravnokar Arnes že vrsto let omogoča izvedbo brezplačnega pridobiva novo podobo, posodobitev pa ni le seminarja. Nove izvedbe načrtujemo tudi v letu vizualna, temveč tudi vsebinska, na njej boste 2024, takrat s posodobljenimi vsebinami. Zato že našli številne nove vsebine in orodja. Več o tem v sedaj lepo vabljeni k udeležbi. kateri izmed naslednjih številk revije. Že sedaj pa lepo vabljeni k obisku in uporabi posodobljenega 9 spletišča Uporabna geografija. Kristina Šturm fotografijami in posnetki Prekmurja ponudil Društvo učiteljev geografije Slovenije nekoliko drugačno perspektivo pokrajine, dr. Tatjana Kikec pa je predstavila novosti na portalu Uporabna geografija. S področja šolske Učitelji na Lipovškovem taboru, geografije so kolegice predstavile nekaj uporabnih primerov dobre prakse – Tina Šlajpah družabno Prekmurje in Porabje 2023 igro Z igro po zamejstvu, Monika Hajdinjak Društvo učiteljev geografije Slovenije je 13. in mobilno kolesarsko učno pot po občini Cankova, 14. oktobra 2023 pripravilo seminar – Lipovškov Ester Mrak pa šolsko meteorološko hiško. tabor Prekmurje in Porabje 2023, ki se ga je udeležilo 89 učiteljev geografije. Pred seminarjem so udeleženci izpolnili anketo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri svojem pouku spopadajo s poučevanjem geografskih tematik o Prekmurju ter slovenskem Porabju. V petek smo se zbrali v Mladinskem domu Hodoš. Po uvodnem nagovoru predsednice DUGS, Nataše Mrak, so se začela zelo zanimiva predavanja o aktualnih geografskih tematikah lokalnega okolja in širše. Dr. Karel Natek je predstavil nekaj zanimivih dejstev o poletnih poplavah v Sloveniji, o pomenu upravljanja z vodami je spregovoril dr. Mitja Bricelj. Krajinski park Goričko je zastopal geograf Tomaž Koltai. Dr. Jurij Senegačnik je s svojimi letalskimi Slika 1: Udeleženci tabora v Andovcih, vasi v Porabju, ki je znana po Malem triglavu, porabskem simbolu slovenstva. GeoGrafija v šoli | 1/2024 aktualno Popoldanski del je sklenila Mojca Janžekovič z analizo anketnega vprašalnika, ki so ga udeleženci reševali pred prihodom na tabor. DUGS je proslavil svojo 25-letnico obstoja in udeležence pogostil s tipično prekmursko večerjo – bogračem. V večernih urah smo se ob predani razlagi dr. Igorja Žiberne podali v oddaljene svetove vesolja, kolega Matej Matkovič pa je pripravil zabaven geografski kviz. Po terenskem delu so nas v soboto vodili Drago Balajc, Tomaž Koltai (KP Goričko) in Laura Ostrič. Spoznavali smo aktualni položaj Slovencev in slovenščine v Porabju, delovanje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ter Krajinski park Goričko. Petkov večer je bil namenjen tudi svečani podelitvi pohval in priznanj Društva učiteljev geografije Slovenije, ki jih društvo podeljuje vsaki dve leti. Pohvali sta prejela: Alexander Škof in Estera Popovič. 10 Medvedovo priznanje so prejeli: Eneja Baloh, Miha Gorenc, Nataša Mrak, mag. Igor Plohl, dr. Tajan Trobec in Tina Šlajpah. Jesenkovo priznanje so prejeli: Anita Kaube, Gordana Rubelj, Tanja Samec in Boštjan Špiler. Kocenovo priznanje so prejeli: Igor Bahar, dr. Mitja Bricelj in dr. Jurij Senegačnik. Slika 3: V lončarovcih, v eni od najmanjših vasi na Goričkem, kolega tomaž koltai predstavlja nastajanje tematske poti po močvari lončarovci, ki je primer dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo in stroko. Slika 5: Predsednik komisije za priznanja DUGS Rožle Bratec Mrvar in dr. Mojca ilc ob podelitvi Slika 4: Udeleženci v Monoštru pred Muzejem priznanja mag. igorju Plohlu Avgusta Pavla, edinim slovenskim muzejem na Madžarskem Avtorica fotografij: Kristina Šturm GeoGrafija v šoli | 1/2024 recenzije Dr. Borut Stojilković Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta borut.stojilkovic@bf.uni-lj.si COBiSS: 1.19 Z vsebinske plati knjigo sestavljajo opis Karnijskih Alp v vsej njihovi raznovrstnosti, ki mu sledijo navodila za branje vodnika, ter jedrni del, ki je tudi najobsežnejši z opisi vzponov na več kot 100 vrhov, razdeljenih v 9 podpoglavij. Za geografsko širino je pomembno uvodno strokovno poglavje O Karnijskih Alpah, ki koherentno poda pregled nad značilnostmi območja, regionalizacijo, glavnimi vrhovi, dolinami in prelazi, potmi, kočami in bivaki, kartografskimi materiali, zaščitenimi območji in vključuje tudi spoznanja o jeziku na območju in sledovih slovenstva, ki se pogosto odražajo prav v zemljepisnih imenih. V nadaljevanju je sistematično opisanih ter prikazanih 110 vzponov na vrhove. Dodano vrednost vsakemu nudi geografski okvir z natančnimi informacijami o razgibanosti površja, nadmorskih višinah ter relevantnih vegetacijsko-podnebnih značilnostih. Mestoma so omenjene tudi navezave na kulturno dediščino in zgodovinske ostanke (denimo bojev v prvi svetovni vojni). To poglavje je tako razdeljeno na podpoglavja, ki Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan zaokrožujejo manjše verige ali sklenjena območja znotraj Karnijcev, kakor je smiselno tudi organizirati pohode ali šolske ekskurzije oz. raziskovalne Karnijske Alpe: med Julijci in Dolomiti ali planinske tabore: prvo je Severna veriga od Trbiža do Lonic, sledi ji 11 Skupini Zuc dal Bora in Sernia, nato Severna veriga Karnijcev od Lonic do 353 strani ljubljana, 2023 prelaza Plöcken, za tem sistematično nadaljevanje Od prelaza Plöcken do Planinska zveza Slovenije Dolomitov, nato pa še Gore nad Saurisom in Sappado, Skupina Brenoti, zadnja iSBn 978-961-6870-92-4 štiri pa so Vzhodne Karnijske Predalpe, Karnijske Predalpe s severa, Osrednje Karnijske Predalpe in Nad Piancavallom. Znotraj vsakega podpoglavja je nabor vrhov tako širok, da se giblje od manj zahtevnih do zahtevnejših s plezalnimi vzponi, s čimer se pristopi v največji možni meri personalizirajo posameznikovim ali skupinskim zmožnostim. Poleg vrhov sta opisani Karnijske alpe: še dve soseski in dve daljši turi (Karnijska vezna pot in pot med kočami nad dolino Cimoliana), skupno pa kar 55 markiranih, 30 zavarovanih in 8 med julijci in Dolomiti plezalnih poti ter kar 51 brezpotij. Tehnično najzahtevnejši so 4 alpinistični izbirni vodnik vzponi. Planinska zveza Slovenije že vrsto let redno poleg Karnijske Alpe ležijo v Italiji in v Avstriji. Glavnina vrhov ter njihovih zemljevidov in zgodovinske, izobraževalne ter pristopov in sestopov, opisanih v vodniku, je v Italiji, manjši delež pa v druge literature izdaja bodisi posodobljene bodisi Avstriji. Slednje je razumljivo, saj tudi večji delež gorske skupine leži v Italiji. popolnoma nove alpinistične ali pohodniške V besedilu je opozorjeno, da gre za izbor avtorjev o poteh, ki so opisane, (izbirne) vodnike za različna hribovita in gorska čeprav so lahko tudi od drugod. Kljub temu pa bi veljalo pri morebitnih območja Slovenije in tudi širše. nadaljnjih izdajah vključiti več opisov poti s severne – tj. avstrijske strani, predvsem iz Lesne doline na Koroškem, ki so lahko tehnično manj zahtevne Geografom Karnijske Alpe niso nepoznane, saj od tistih na italijanski strani. S tem bi se omogočila še večja uporaba se je o njih v slovenskih stanovskih in sorodnih vodnika tudi tistim, ki obiskujejo ali raziskujejo avstrijski deželi Koroško revijah že pisalo (na primer v članku Geološki park ali Južno Tirolsko. Drži pa tudi dejstvo, da je severni del Karnijskih Alp bolj Karnijske Alpe dr. Jurija Kunaverja v Geografskem obljuden, vestno in gosto markiran ter tudi precej obiskan, v južnem delu obzorniku leta 2009 ali v številnih člankih pa so brezpotja pogostejša, zaradi česar ta vodnik zapolnjuje vrzel v sorodni različnih avtorjev v Planinskem vestniku). Ker pa literaturi. so presledki med omembami tega pomembnega gorstva, ki je regionalno pozicionirano mejno S tehničnega vidika je omenjeni vodnik eden prvih, ki vsakemu opisu proti zahodu od Julijskih Alp, veliki, pa je svež vzpona in sestopa dodaja ne samo sklice na tiskane zemljevide, ampak vodnik tega območja, ki ne ponuja le golih opisov tudi personalizirani QR kodi: prva je namenjena iskanju najkrajše poti do dostopov in sestopov do izbranih vrhov, več kot izhodiščne točke z orodjem Google Maps, druga pa je povezava na spletno dobrodošel. Vodnik Karnijske Alpe: med Julijci stran maPZS (https://mapzs.pzs.si), kjer so prikazani vzponi in sestopi z in Dolomiti odlikujejo številne vsebinske pa tudi izhodišča, razdalje, čas hoje, višinski metri vzpona in spusta z zahtevnostjo tehnične dovršenosti, ki stopajo v korak s časom v in višinskim profilom. Gre za prvo gorsko verigo izven meja Slovenije, ki digitalni dobi. je vključena v aplikacijo, ter za inovativno integracijo pohodniških vsebin GeoGrafija v šoli | 1/2024 recenzije in geoinformacijskih orodij. Kartografska monografij pomembno delo tudi za (šolske) dovršenost pa je tudi ena od odlik vodnika: geografe. Z njim lahko učitelji geografije in opisane poti so poudarjene, zemljevidi pa sorodnih predmetov načrtujejo (medpredmetne) vključujejo tudi druge okoliške dostope, oznake strokovne ekskurzije in terensko delo, ki naj bi s poimenovanji in višinami glavnih vrhov ter za poleg spoznavanja naravne in kulturne dediščine obiskovalca ključne elemente pokrajine. Vodnik obiskanih območij vključevalo tudi čim več gibanja je opremljen s kakovostnimi fotografijami, (vodnik pri tem ponuja možnost lažjih vzponov, ki praviloma prikazujejo obravnavano goro, ki so primerni tudi za osnovno- in srednješolce). in drugimi tematskimi fotografijami, ki so Raziskovalcem pa knjiga ponuja odskočno desko podnaslovljene in dodatno ponazarjajo poti za obisk in poglobljeno raziskovanje bodisi vzponov ali sestopov. Karnijskih Alp kot celote bodisi njenih delov. Karnijske Alpe: med Julijci in Dolomiti ni le vodnik, Knjigo je mogoče kupiti na https:// ampak je zaradi uvodnih strokovnih poglavij o planinskatrgovina.pzs.si/product/karnijske-alp Karnijskih Alpah in drugih elementov strokovnih Simon Purger Prav gotovo je Egipt, afriški biser ob spodnjem oš Polhov Gradec toku reke Nil, ena najveličastnejših dežel z simonpurger@gmail.com neprecenljivo kulturno dediščino. Malokdo ve, da je bil med zgodnjimi egiptologi tudi Slovenec, COBiSS: 1.19 plemeniti Anton Lavrin. 12 Narodni muzej Slovenije je leta 2022 izdal dve knjigi dr. Vesne Kamin Kajfež in mag. Tomislava Kajfeža, ki govorita o prvem slovenskem egiptologu in svetovljanu Antonu Lavrinu ter o nadobudnem in radovednem desetletniku Juretu, navdušencu nad starim Egiptom. Knjiga Vitez med piramidami pripoveduje o življenju Slovenca Antona Lavrina, ki je bil doma iz Vipave. Bil je dobro izobražen in razgledan pravnik, služboval je v diplomatski službi avstrijske države. Kot generalni konzul Avstrijskega cesarstva je deloval v Egiptu in tam tudi kot ljubiteljski egiptolog odkrival bogastvo starodavnih Egipčanov. V svoji vili v Vesna Kamin Kajfež, Tomislav Kajfež Aleksandriji je imel bogato zbirko starin, ki so jo občudovali mnogi. Angleški polkovnik Howard- vitez med piramidami Vyse ga je nekega dne povabil celo na pohod 39 strani na vrh 145 metrov visoke Keopsove piramide. ljubljana, 2022 Danes je to seveda nemogoče, saj je plezanje po narodni muzej Slovenije piramidah najstrožje prepovedano, takrat pa je iSBn: 978-961-6981-65-1 petdesetletni Lavrin za vzpon na vrh potreboval dobre pol ure. Razgled na zeleno dolino reke Nil je bil veličasten, Kairo pa je bil videti precej dlje kot danes, ko se razprostira do območja piramid Vitez med piramidami v Gizi. Radovednost in domišljija otroškega uma Lavrin se je podajal tudi na naporna potovanja sta neizčrpni. Vznemirjajo jih daljnje dežele, po reki Nil do Zgornjega (južnega) Egipta, skrivnostna ljudstva, pogumni raziskovalci in raziskoval je Palestino, Sirijo in Kreto. Za svoje skriti zakladi. Vse pogosteje pa se pedagogi raziskovalno delo je dobil odlikovanja različnih soočamo z izzivom, kako učence motivirati, da bi svetovnih voditeljev, od turškega sultana do vklopili svojo domišljijo. papeža in avstrijskega cesarja. GeoGrafija v šoli | 1/2024 recenzije širimo obzorja Diplomat Lavrin je iz Egipta v rodno Kranjsko približajo napete dogodivščine raziskovalca deželo dal pripeljati vrsto dragocenosti, Lavrina. Na začetku knjige je nazorno prikazan med drugim tudi čisto pravo mumijo in dva tudi zemljevid Egipta, ki je bil takrat, sredi 19. kamnita sarkofaga iz 3. tisočletja pr. Kr. V stoletja, del Otomanskega imperija, ter nekaj sarkofaga na vipavskem pokopališču je dal osnovnih informacij o tedanjem Egiptu, Kairu pokopati svoja starša in zgodaj umrlega sina. in Aleksandriji. Na koncu knjige so v kratkem Nekatere dragocenosti, ki jih je Lavrin poslal slovarčku razložene nekatere besede, pod v Avstrijsko cesarstvo, pa danes hranijo v rubriko Ali veš pa bralec izve še nekaj dodatnih Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju. zanimivosti o starem Egiptu. Vitez med piramidami je slikanica, namenjena S slikanico Vitez med piramidami lahko predvsem osnovnošolcem. Napisana je v lepem osnovnošolcem dobro približamo svet starega pripovednem slogu, krasijo jo kakovostne Egipta in prvo obdobje egiptologije, v katerem je ilustracije priznanega slovenskega ilustratorja pomembno vlogo igral tudi naš rojak Anton Lavrin. Jureta Engelsbergerja, ki otrokom nazorno Kustos mu razkaže starodavno egipčansko mumijo, ki je v ljubljanski muzej prispela leta 1846 in je med meščani že takoj požela veliko pozornosti. Mumijo in druge dragocene egipčanske predmete je v Kairu v Egiptu kupil slovenski 13 diplomat Anton Lavrin, ljubiteljski arheolog, in jih poslal v Kranjski deželni muzej, kot se je takrat imenoval Narodni muzej Slovenije. Kustos Juretu razloži zapleten postopek mumificiranja ter mu predstavi raziskovanje pridobljene mumije, stare okoli 2700 let. Pokojniku je bilo ime Akesuita in je bil egipčanski svečenik v Amonovem svetišču v Karnaku, pokopan pa je bil zelo verjetno v Vesna Kamin Kajfež, Tomislav Kajfež kraju Asasif v bližini Doline kraljev. Pomembne Jure in mumija podatke o pokojniku so arheologi dobili tako, da so razvozlali napise v hieroglifski pisavi 39 strani na lepo okrašeni leseni krsti – sarkofagu. ljubljana, 2022 Na krsti so tudi prizori in besedila iz Knjige narodni muzej Slovenije mrtvih, ki je bila zbirka verskih besedil, s iSBn: 978-961-6981-60-6 katerimi so Egipčani pokojnika pospremili na pot v onostranstvo. Jure spozna boginjo Nut, ki je bila boginja neba in zaščitnica mrtvih, jure in mumija Horovo oko, simbol zaščite in dobrega zdravja, ter skarabeja, svetega hroščka, ki predstavlja V Ljubljani se nahajajo pomembne kulturne sončno božanstvo Keprija. Nič čudnega, da Jure ustanove, med njimi tudi Narodni muzej na koncu staršem navdušeno pove, da bo, ko bo Slovenije, ki hrani dragocene zgodovinske velik, postal arheolog. ostanke. Tako lahko v muzeju občudujemo železnodobno situlo iz Vač, pozlačen kip meščana Knjigo krasijo bogate ilustracije Jureta rimske Emone in koščeno neandertalčevo piščal Engelsbergerja, ki mladega bralca navduši s iz starejše kamene dobe. slikovitimi podobami iz zgodbe o egipčanski mumiji in dečku Juretu. Lepo berljivo besedilo Slikanica Jure in mumija govori o dečku Juretu, skupaj z ilustracijami razvnema domišljijo bralca ki ga zanima skrivnostni svet starega Egipta. – otroka in ga navduši nad kulturno dediščino Radovedni osnovnošolec Jure se odpravi v Narodni naše prestolnice, ki hrani nekaj izjemnih muzej Slovenije, kjer spozna prijaznega kustosa. ostankov daljne preteklosti. GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja 14 Dr. Anton Polšak Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode On Global Issues in Textile and Fast Fashion Industry PRODAJA tekStilA V etiOPiJi Foto: Jurij Senegačnik GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja Uvod Dr. Anton Polšak Tekstilna industrija, ki je ena najstarejših Zavod RS za šolstvo gospodarskih dejavnosti, je bila v preteklosti anton.polsak@zrss.si morda pomembnejša kot danes, a tudi danes COBISS: 1.03 zaposluje milijone ljudi po vsem svetu in v DOI: 10.59132/geo/2024/ nekaterih državah ustvarja pomemben delež 1/15-25 bruto družbenega proizvoda ali vrednosti izvoza. Nekdaj je bila znana kot manj zahtevna industrija, ki je zaposlovala ceneno in manj izobraženo delovno silo, in to je vzorec, ki mu marsikje sledijo še danes. A tekstilna industrija je več kot to, saj je z njo povezanih še mnogo drugih dejavnosti, kot so izdelava strojev, promet, oglaševanje, končno pa tudi svet oblikovanja in visoke mode ter še kaj. Članek ne podaja pregleda razvoja te gospodarske panoge, ampak se osredotoča na nekaj izbranih vprašanj, ki zadevajo zlasti njeno trajnostnost oz. okoljsko problematiko. V tej zvezi se pojavlja tudi novejši pojem hitra moda, ki je dandanes na 15 marsikaterem področju že sopomenka za oblačilno industrijo v ožjem pomenu. Za kaj gre? Še pred 20. leti ali več je bilo nakupovanje obleke nekaj priložnostnega, pogojenega zlasti z menjavanjem oblačil zaradi letnih časov. Tudi takrat so sicer obstajale modne smernice, a vendar so se oblačila kupovala zlasti zaradi potreb in manj zaradi razkazovanja in slepega sledenja modnim zapovedim. Nekdaj je bila bolj v ospredju tudi trajnost oblačil, čemur današnja oblačilna industrija (pogosto) ne sledi. Če k temu dodamo še nove materiale, iz katerih so narejena sodobna oblačila, in možnost spletnega nakupovanja, dobimo osnovne temelje za današnjo oblačilno modo, ki so jo poimenovali tudi hitra moda. Hitra moda se nanaša na poslovni model v modni Hitra moda se nanaša industriji, ki se osredotoča na hitro proizvodnjo na poslovni model in prodajo poceni oblačil in dodatkov, ki sledijo v modni industriji, najnovejšim modnim trendom. Ti modni izdelki ki se osredotoča na so pogosto narejeni iz poceni materialov in hitro proizvodnjo so zasnovani tako, da jih nosite le nekajkrat, in prodajo preden razpadejo ali gredo iz mode, kar vodi poceni oblačil in v cikel nenehne porabe in odlaganja. Zanjo je dodatkov, ki sledijo tako značilna hitra proizvodnja velikih količin najnovejšim modnim izdelkov z vedno novimi modeli. To trgovcem trendom. na drobno omogoča, da se hitro odzovejo na najnovejše trende in strankam ponudijo nove modele po nizki ceni. Medtem ko je hitra moda naredila modo dostopno širšemu krogu ljudi, je tudi pogosta tarča kritik zaradi negativnega vpliva na okolje GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja izvleček Abstract V članku je poudarek na industriji oblačil, this article focuses on the garment ki je del tekstilne industrije, in njeni industry, which is part of the textile problematiki z vidika trajnostnosti. industry, and its problems from the tekstilna industrija in še bolj industrija sustainability perspective. the so-called oblačil sta dejavnosti, s katerima je danes fast fashion is nowadays tightly linked povezana t. i. hitra moda. V tekstilni to the textile industry, particularly the industriji danes uporabljajo v več kot garment industry. today, more than half of polovičnem deležu umetna oz. sintetična the textile industry uses synthetic fibres, vlakna, ki omogočajo izdelavo poceni allowing for the production of low-cost oblačil in tudi drugih izdelkov, a hkrati garments and other products. At the same ta gospodarska panoga povzroča veliko time, this industry causes a great deal of onesnaževanje, zlasti voda (postopek pollution, especially water (i.e., during proizvodnje vlaken in barvanja), in fibre production and dyeing). it employs zaposluje manj plačano delovno silo, a low-wage workforce, which in many ki v mnogih industrijsko razvijajočih se industrialising countries also works in državah dela tudi pod bistveno težjimi more adverse circumstances and has fewer pogoji in ima manj delavskih pravic kot v labour rights than in developed countries. razvitih državah. V prispevku so prikazani the paper also presents some recent data tudi nekateri novejši podatki o industrijski on industrial production in these sectors, 16 proizvodnji v teh panogah, ki kažejo which show some of the peculiarities in the nekatere posebnosti v razmestitvi te global distribution of these industries. industrije na svetu. Keywords: textile industry, synthetic fibres, fast Ključne besede: tekstilna industrija, sintetična fashion, waste vlakna, hitra moda, odpadki Proizvodnja oblačil in kršenja človekovih pravic v zvezi s pogoji v tekstilni dejavnosti, po proizvodnji vlaken, hitre mode praviloma dela v proizvodnji, kjer delajo tekstilni delavci. blaga ali oblačil, po vrednosti izvoza ipd. Po vključuje poceni Proizvodnja oblačil hitre mode praviloma oceni Združenih narodov (UN environment delovno silo in slabe vključuje poceni delovno silo in slabe delovne programme, 2019a) na svetu dela v tekstilni delovne pogoje, pogoje, uporaba sintetičnih materialov in industriji 75 milijonov ljudi, njena celotna uporaba sintetičnih kemikalij pa znatno prispeva k onesnaževanju vrednost je ocenjena na 2.400 milijard ameriških materialov in voda in kopičenju odpadkov. dolarjev, kar pomeni, da je (še vedno) zelo pomembna gospodarska panoga2 kemikalij pa . znatno prispeva k onesnaževanju Tekstilna industrija Danes v tekstilni, zlasti pa v oblačilni industriji v veliki meri prevladujejo kemična vlakna, ki so v voda in kopičenju odpadkov. Tekstilna industrija je področje, ki zajema zadnjih desetletjih nadomestila volno, bombaž, dejavnosti, kot so proizvodnja naravnih in svilo in nekatera druga vlakna. V obdobju do leta kemičnih (umetnih oz. sintetičnih) vlaken1, niti, 2030 se bo po predvidevanjih proizvodnja vseh blaga, izdelave oblačil in tekstilne obutve ter vrst tekstilnih izdelkov še povečevala. Vzroki za drugih tekstilnih izdelkov, modno oblikovanje, to so razpoložljiva poceni delovna sila, tehnološki trgovanje s surovinami, polizdelki in izdelki, postopki, razpoložljiva naravna in sintetična promet, prodajo na drobno in še kaj. Tako vlakna idr. Prav kemična, še zlasti t. i. sintetična se lahko pri obravnavi te teme osredotočimo vlakna danes proizvajajo v velikem obsegu zlasti na različne elemente. V tem smislu lahko na Kitajskem, prav tako pa se bo zaradi okoljskih razvrstimo države po največjem obsegu prometa zahtev pri proizvodnji sintetičnih vlaken 2 Po podatkih Statističnega urada RS (https://pxweb.stat.si/ 1 Opredelitev vlaken smo povzeli po razpoložljivih statističnih virih. SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/0700921S.px/)) je bilo konec Kemična vlakna po statistiki vključujejo sintetična vlakna (izdelana marca 2023 v tekstilni in oblačilni industriji zaposlenih 5.288 iz nafte ali plina, npr. poliester ali poliamid) in predelana celulozna ljudi, kar je predstavljalo 0,6 % delovno aktivnega prebivalstva v vlakna, kot sta viskoza ali rajon. Statista (b. d. c). Sloveniji. GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja povečalo povpraševanje po naravnih vlaknih zavrženih oblačil in nizka stopnja njihovega Za hitro modo (zlasti bombažu, pa tudi konoplji, lanu, svili idr.), recikliranja. je značilno tudi kar bo prav tako vplivalo na skupno povečevanje zgledovanje po tekstilne proizvodnje v prihodnje (Textile Market Do industrijske revolucije so ljudje uporabljali zamislih z modnih Growth & Trends, 2022). večinoma volno, lan, usnje, na nekaterih pist in po kulturi območjih tudi bombaž. Z iznajdbo predilnega, oblačenja slavnih tkalskega in šivalnega stroja so oblačila postala osebnosti, saj skuša Hitra moda dostopnejša. V 60. in 70. letih 20. stol. se je ta oblačila kar moda začela spreminjati, a še vedno je bila najhitreje spremeniti Svet se je problematike hitre mode zavedel meja med t. i. visoko modo in modo za široko v oblačila za široko zlasti po zrušitvi 9-nadstropnega tekstilnega potrošnjo. V 90. letih prejšnjega stoletja in v potrošnjo. Namen je obrata Rana Plaza v Daki v Bangladešu leta 2013 prvem desetletju tega je hitra moda dosegla svoj torej, da jih kupci na (Noble, 2020), ko je pod ruševinami umrlo 1.132 višek. Pojavili so se spletni trgovci, kot so H&M, višku priljubljenosti tekstilnih delavcev. Morda smo se prav zaradi Zara in Topshop, ki so po nizki ceni ponujali hitro razgrabijo, tega dogodka začeli spraševati, kako je mogoče replike visoke mode. ne glede na to, da izdelati in v prodaji najti majice za 5 dolarjev jih nato tudi hitro Nekaj skupnih značilnosti hitre mode (Rauturier, (Noble 2020). zavržejo. 2022): Ob že omenjeni opredelitvi hitre mode moramo • na tisoče modelov po zadnjih modnih trendih; dodati, da je zanjo značilno tudi zgledovanje • izjemno kratek čas od predstavitve trenda po zamislih z modnih pist, pa tudi po kulturi ali oblačila na modni pisti ali objave slavnih oblačenja slavnih osebnosti, saj skuša ta osebnosti do prihoda oblačila na prodajne oblačila kar najhitreje spremeniti v oblačila za police; široko potrošnjo. Namen je torej, da jih kupci • proizvodnja v državah, kjer je delovna sila na višku priljubljenosti hitro razgrabijo, ne najcenejša in brez ustreznih delovnih pravic in glede na to, da jih nato tudi hitro zavržejo. To varnosti ter imajo zapletene dobavne verige s 17 izhaja iz prepričanja, da je nošnja vedno enakih slabo sledljivostjo; oblačil modni zdrs in neprimerno ter da je z • omejena količina določenega oblačila (zamisel, vidika aktualnosti treba nositi najaktualnejše ki jo je prva predstavila Zara: ker v trgovino modele oblačil. Iz tega ni težko sklepati, vsakih nekaj dni prispe nova zaloga, kupci da so se takšnemu razmišljanju prilagodili vedo, da bodo verjetno zamudili priložnost, če tudi proizvajalci in prodajalci oblačil, a na ne bodo takoj kupili nečesa, kar jim je všeč); račun prekomerne proizvodnje in potrošnje, • poceni in nekakovostni materiali, kot je zaradi česar je postala oblačilna moda eden poliester, zaradi česar se oblačila že po nekaj največjih onesnaževalcev na svetu. K temu nošenjih uničijo in jih zavržejo, pri tem pa je precej pripomore tudi izredno velika količina poseben problem izločanje mikrovlaken. Preglednica 1: največje proizvajalke tekstila Vir: FASHiNZA (b. d. a) Vrednost proizvodnje v milijardah Vrsta proizvodnje/opombe: ameriških dolarjev: Kitajska 170 (2021) tkanine, oblačila in stroji za tekstilno industrijo Bangladeš 34 (2021) oblačila vietnam 32,75 (2022) oblačila indija 33 (2022) oblačila italija 22 (2021) modna industrija Turčija oblačila Nemčija 120.000 zaposlenih ZDA 76 (2022) indonezija oblačila Pakistan pomembna tudi proizvodnja bombažnih vlaken GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja o umetnih (kemičnih) vlaknih Preden si pogledamo nekatere podatke o tekstilni proizvodnji po svetu, še nekaj osnovnih dejstev o umetnih ali kemičnih vlaknih, ki so danes že najpogostejši material pri izdelovanju vrste tekstilnih izdelkov, še zlasti oblačil. Viskoza je pol sintetični tip rajona; rajon pa je pol sintetično vlakno, izdelano iz naravnih virov regenerirane celuloze, kot so les in sorodni viri. Glede na način izdelave lahko dobimo več tipov viskoznih vlaken, kar povečuje njeno vsestranskost. Nekatera posnemajo videz in otip naravnih vlaken, kot so svila, volna, bombažna Grafikon 1: ali lanena vlakna. Delež v svetovni proizvodnji tekstilnih izdelkov Vir: United Nations Industrial Organization, 2022 Nylon (poliamidna vlakna) Najlon (nylon; pol) je običajno ime za poliamidna vlakna oz. sintetični poliamidni polimer. Dodajajo mu lahko različne snovi in s tem vplivajo na lastnosti vlaken. Uporabljamo ga za tekstilna in druga vlakna (npr. za ojačitev gume), za avtomobilske dele, električno opremo in embalažo za prehranske izdelke. 18 Elastan (lycra, spandex) je sintetično vlakno, ki je znano po izjemni elastičnosti. Je polieder- -poliurea (ko)polimer. Leta 1958 ga je odkril kemik Joseph Shivers, ki je delal v laboratoriju za podjetje DuPont v ZDA. V Severni Ameriki se bolj uporablja ime spandex, ki je anagram besede expands, v Evropi pa bolj ime elastane (elastan). Polietilen (PE) je po kemijski sestavi najbolj enostaven polimer in najpogostejši plastični Grafikon 2: Delež v svetovni proizvodnji oblačil material. Sintetiziramo ga iz etena (etilena), ki ga Vir: United Nations Industrial Organization, 2022 dobimo iz nafte ali zemeljskega plina. Svetovna proizvodnja znaša okrog 100 milijonov ton letno. Čeprav ga največ uporabljamo za embalažo (plastične vrečke, folije, plastenke, cevi, ohišja naprav idr.), iz njega izdelujejo tudi vlakna v tekstilni industriji. Polipropilen (PP) je polimer za široko uporabo. Uporabljamo ga za folije, vlakna, cevi, posode, v prehranski industriji idr. Poliester je v osnovi polimer, za katerega je značilna estrska -CO-O- skupina. Obstaja več vrst poliestra, največ se uporablja za sintetična tekstilna vlakna, v začetku 50. let prejšnjega stoletja za poseben material polietilentereftalat (PET), iz katerega so sprva delali razna oblačila, sedaj pa v glavnem jadra jadrnic. Nekatere vrste Grafikon 3: Proizvodnja tekstilnih vlaken in napoved poliestra so biorazgradljive, večina pa ne. Med proizvodnje za l. 2025 in 2030 v milijon tonah vsemi sintetičnimi vlakni je pri izdelavi oblačil Vir: Statista (b. d. b) najbolj zastopan. GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja Tekstilna proizvodnja Dostopna spletna statistika o obsegu proizvodnje tekstilnih izdelkov po državah se precej razlikuje in zato težko sestavimo lestvico npr. desetih ali dvajsetih držav, največjih proizvajalk tekstilnih izdelkov. Podatki o vrednosti proizvodnje pogosto vključujejo tudi vrednost s tekstilno proizvodnjo povezanih dejavnosti, kot so proizvodnja strojev za tekstilno industrijo (npr. Kitajska) ali oblikovanje modnih tekstilnih izdelkov (npr. Italija) (Preglednica 1). Po statistiki lahko k največjim proizvajalkam tekstilnih izdelkov prištejemo še Brazilijo, Južno Korejo, Tajsko in Mehiko (Biz Vibe, b. d.). Grafikon 4: Proizvodnja vseh vlaken in kemičnih Zlasti v azijskih državah je tekstilna industrija tekstilnih vlaken zelo pomembna gospodarska dejavnost, kakor Vir: Statista (b. d. c) pa vidimo iz podatkov, ni nepomembna tudi v razvitih državah, kot sta Nemčija in Italija. V Pakistanu je po nekaterih podatkih kar 45 % prebivalcev povezanih s tekstilno industrijo, država pa je tudi četrti največji proizvajalec bombaža na svetu. Blagovne znamke, kot so Zara, H&M, Puma in Nike, imajo delež v 19 številnih pakistanskih tekstilnih podjetjih (FASHiNZA, b. d. a). Se pa tudi v tej panogi kaže trend premika industrije iz Kitajske v države s še cenejšo delovno silo in nižjimi proizvodnimi stroški, kot so Indija, Vietnam, Kambodža idr. Kako se je med letoma 2000 in 2020 gibala proizvodnja v nekaterih največjih proizvajalkah tekstila in oblačil, prikazujeta Grafikona 1 in 2. Proizvodnja tekstilnih vlaken Grafikon 5: Proizvodnja kemičnih vlaken Vir: Statista (b. d. d) Za tekstilno industrijo je ključna proizvodnja tekstilnih vlaken, ki so lahko naravnega, umetnega (sintetičnega) izvora ali pa oboje hkrati, kot je rajon. Skupna proizvodnja vseh tekstilnih vlaken se zadnjih 30 let stalno povečuje in je leta 2020 dosegla 109 milijonov ton. Podoben trend napovedujejo tudi do leta 2030 (Grafikon 3). V našem prispevku se ne bomo ukvarjali z naravnimi vlakni, zato poglejmo, kako se giblje proizvodnja kemičnih. Skupna proizvodnja kemičnih vlaken, v glavnem se kot osnovna surovina uporablja nafta in njeni derivati, v manjši meri pa celulozna vlakna, dosega že več kot 4/5 vseh vlaken (Grafikon 4). Pri tem smo pri kemičnih vlaknih upoštevali tudi celulozna vlakna, ki so močno kemično obdelana. Proizvodnja teh je leta 2021 znašala 7,4 milijona ton (Statista, b. d. a). Seveda ob tem ne vemo, koliko sintetičnih vlaken Grafikon 6: največji izvozniki tekstilnih vlaken, oblačil in države proizvajalke porabijo doma, koliko pa jih drugih tekstilnih izdelkov glede na svetovni delež l. 2019 izvozijo. Še pomembnejše vprašanje je, katere Vir: Teodoro in Rodriguez, 2020 GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja države proizvedejo največ tekstilnih izdelkov. Če vemo, da jih je danes narejenih največ iz kemičnih oz. sintetičnih vlaken, pomeni to tudi proizvodnjo izdelkov iz teh vlaken. To vključuje tudi nadaljnjo kemično obdelavo vlaken, polizdelkov (metrskega blaga) in končnih izdelkov. Leta 2021 je največ tekstilnih izdelkov, merjeno po dohodku, izvozila Kitajska, sledi celotna Evropska unija (znotraj nje sta vodilni Nemčija in Italija), a le s polovično vrednostjo kitajskega izvoza, nato pa Indija, Turčija, ZDA, Vietnam, Južna Koreja in Tajvan (Grafikona 7 in 8), po nekaterih podatkih pa je med večjimi svetovnimi izvozniki tudi Bangladeš (FASHiNZA, b. d. b). Grafikon 7: največji izvozniki tekstilnih izdelkov v Promet tekstilnih podjetij je leta 2021 dosegel milijardi ameriških dolarjev l. 2021 vrednost okrog 1000 milijard ameriških dolarjev, Vir: Statista (b. d. e) s tem da se bo obseg te industrije povečeval za okrog 4 % letno do leta 2030. Med največjimi porabniki tekstila so ZDA, kjer letno nastane 16 milijonov ton tekstilnih odpadkov (Kolmar, 2023). Največja tekstilna podjetja na svetu prikazuje Preglednica 2. 20 Trajnostni in okoljski vplivi tekstilne industrije Tekstilna industrija, po ocenah globalno vredna 1500 milijard ameriških dolarjev, ima mnogo problematičnih vidikov in razdiralnih vplivov na okolje. K temu močno pripomore tako današnje potrošniško delovanje modne industrije (hitra moda) kot tudi obnašanje porabnikov (kupcev). Se pa ob tem krepi tudi t. i. trajnostnostna Grafikon 8: največji izvozniki po vrednosti tekstilnih izdelkov glede na svetovni delež l. 2021 tekstilna industrija. Vir: Sheng, 2022 Po eni izmed ocen (Ruiz, (b. d. a)) je hitra moda, ki je seveda tesno povezana z globalno tekstilno industrijo, za naftno industrijo druga industrija, ki najbolj onesnažuje okolje. Povzročala naj bi 2,1 milijarde ton izpustov ogljika, kar je 4 % vseh izpustov ogljika, prispevala 20 % h globalnemu onesnaževanju voda in 9–30 % k mikroplastiki v svetovnih morjih. Za sedaj je tudi obseg recikliranja oblačil le 1 %, 87 % materialov in vlaken, uporabljenih za izdelavo oblačil, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Prav tako je znano dejstvo, da je tekstilna industrija velik porabnik vode, saj ocenjujejo, da je za par kavbojk potrebno kar 2000 galon ali 7600 litrov vode (Ruiz, cit. vir). Na svetu nastane po oceni 92 milijonov ton tekstilnih odpadkov (največ na Kitajskem, 20 Grafikon 9: največji izvozniki po vrednosti oblačil glede milijonov ton, in v ZDA, 17 milijonov ton); na svetovni delež l. 2021 tekstilni odpadki ter oblačila zavzemajo 7 % vseh Vir: Statista (b. d. f) odpadkov na odlagališčih. Letno proizvedemo GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja Preglednica 2: največja tekstilna podjetja na svetu Vir: Kolmar, 2023 in Toray co., b. d. Promet (milijard $ Št. zaposlenih Dejavnost l. 2021) TJX Companies ZDA 48,55 270.000 prodaja oblačil Toray industries Japonska 19,83 48.682 kemična proizvodnja v. F. Corporation ZDA 11,84 50.000 proizvodnja oblačil Zalando SE. Nemčija 11,20 spletna prodaja PHv Corporation ZDA 9,16 18.250 proizvodnja oblačil luluilemon Athletica Kanada 6,26 proizvodnja oblačil Ralph lauren Corporation ZDA 6,22 18.250 oblikovanje in prodaja oblačil Under Armour ZDA 5,80 14.600 proizvodnja in prodaja obutve, oblačil Prada italija 4,40 / prodaja oblačil Shenzhou international Kitajska 3,30 / proizvodnja oblačil Group Holdings 21 med 80 in 100 milijardami kosov oblačil, zberemo Seveda k temu prispeva tudi obnašanje ljudi. pa le 20 % zavrženega tekstila (Ruiz, b. d. b). Ker Tako je zanimiva ugotovitev, da se je zaradi je po ocenah okrog 60 % vseh oblačil iz plastičnih povpraševanja po cenenih oblačilih svetovna materialov, potemtakem to pomeni, da oblačila proizvodnja med letoma 2000 in 2015 podvojila, prispevajo tudi velik delež med vsemi plastičnimi da imamo 60 % več oblačil kot pred 15 leti in odpadki. Resnega razmisleka pa je vredna tudi da ponosimo le 50 % oblačil (UN environment ocena, da s pranjem sintetičnih tkanin oz. oblačil programme, cit. vir). v vodo in končno v oceane letno speremo okrog 1400 trilijonov ali 500.000 ton mikrovlaken (UN Ključni problem tekstilne industrije, vsaj environment programme, 13. 3. 2019). nekaterih držav in/ali proizvodnih verig, Onesnaževanje reke Citarum v Indoneziji Pred leti smo lahko tudi na nacionalni televiziji videli primer onesnaženosti reke Citarum v Indoneziji oz. na otoku Java (https://www.youtube.com/watch?v=GEHOlmcJAEk), o čemer je na razpolago tudi precej druge strokovne literature (https://en.wikipedia.org/ wiki/Citarum_River). Citarum je 270 km dolga reka, največja na Zahodni Javi, ki odmaka 6600 km2 površja med glavnim mestom Jakarto in Bandungom. Glavna onesnaževalca sta poselitev, saj v porečju živi okrog 5 milijonov ljudi, in tekstilna industrija z odplakami. Ocenjujejo, da je pred ukrepi za revitalizacijo v reko dnevno prišlo 340.000 m3 odpadne (industrijske) vode (https://en.wikipedia.org/wiki/Citarum_River). Poudarjen problem je, da je bila odpadna voda premalo očiščena in je vsebovala različne nevarne snovi, kot so nitrati, amonij, krom, kloridi, arzen in s tekstilno industrijo še posebej povezani tributilfosfat, ftlati, nolyfenoli in še nekateri. Problem je bil toliko večji, ker so s tako onesnaženo vodo namakali tamkajšnja riževa polja. Leta 2008 je Azijska razvojna banka odobrila prvo posojilo za revitalizacijo reke, leta 2011 pa se je problematike lotila še indonezijska vlada (4 milijarde ameriških dolarjev za obdobje 15 let). Kljub obširnemu pobiranju smeti, odstranjevanju rečnih nanosov in zapiranju tovarniških iztokov se stanje ni bistveno popravilo, kar pričajo tudi nekatere nam dostopne objave (npr. Price in Price, 2017), se pa vsaj prizadevanja za izboljšanje nadaljujejo. GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja je odpadna oz. industrijska voda. Ta je v državah • kupujmo reciklirana oblačila ali oblačila, ki so v razvoju pogosto speljana neposredno v narejena iz proizvodnih odpadkov (upcycled vodotoke, kjer pa so vmes čistilne naprave, te ne clothing), očistijo vode do predpisane ravni ali ravni, ki bi • kupujmo oblačila iz naravnih (organskih) bila sprejemljiva za iztok v vodotoke (primer reke materialov, Citarum v Indoneziji). • oblačila perimo manj oz. manjkrat, • uporabljajmo posebne vreče za pranje, ki Poseben problem je odvoz rabljenih ali zadržijo mikrovlakna, nekakovostnih oblačil iz razvitih držav v Afriko • razvili so posebno žogico (Cora Ball), ki jo ali Južno Ameriko, kjer jih velik del postane damo med perilo, da zbira mikrovlakna, neuporaben odpadek. Problem bomo ponazorili • opremljanje pralnih strojev z izpustnimi filtri, primeroma na strani 23. ki zadržijo mikrovlakna idr. Rešitve so odvisne tudi od posebnosti te problematike v posameznih državah, gotovo pa Možne rešitve za omilitev opisana problematika jasno kaže na trenutne problema odpadnih oblačil in stranpoti današnje hitre mode. drugih tekstilnih izdelkov Rešitev je več, zadevajo pa tako proizvodnjo Didaktične možnosti oblačil oz. tekstilno industrijo kot tako kot tudi naše obnašanje (vêdenje). obravnave hitre mode pri pouku Odpravo ali vsaj omilitev vplivov na okolje je možno doseči z inovativnimi proizvodnimi Problematiko hitre mode je smiselno poudariti 22 metodami, s katerimi je mogoče zmanjšati tudi pri pouku geografije ali pa, če je le možno, količino odpadkov in onesnaževanje v vseh obravnavo izvesti medpredmetno s kemijo, fazah proizvodnje tekstila. Tako so npr. že znani biologijo in še kakšnim predmetom, morda bi primeri barvanja tekstila brez vode in tovarne z bila priložnost tudi v obliki naravoslovno- nevtralnimi izpusti ogljika (Ruiz, b. d. b). Druga -tehniškega dneva. Glede na prisotnost trgovin skupina ukrepov v glavnem vključuje oz. zahteva in način oblačenja ljudi, zlasti mladih pri nas v spremembo zlasti našega obnašanja (Ruiz, cit. vir): Sloveniji, je vtis, da je problematika aktualna • kupujmo oblačila, ki jih potrebujemo, tudi pri nas. Tako bi lahko obravnavo omejili • oblačila, ki jih ne nosimo ali smo se jih na same izkušnje mladih ali pa jo razširili na naveličali, oddamo ali podarimo drugim, svetovno raven, kakor smo skušali ponazoriti s podatki in primeri v tem prispevku. Dejavnosti bi lahko vključevale delo s spletnimi in drugimi viri, kakšno raziskavo med mladimi (npr. sošolci na šoli), anketiranje trgovcev z oblačili (Primark, Zara, Mango, H&M, NKD …) ipd. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna oblačila nosijo mladi, katere države jih proizvajajo in za katere namene oblačila mladi nosijo in kako dolgo, torej, ali se je hitra moda »prijela« tudi njih. Preiskovanje bi lahko, zlasti na srednjih šolah, razširili še na področja oglaševanja (vplivneži ali influencerji), oblikovanja, manekenstva idr., na ekonomskih šolah ali strokovnih gimnazijah (a ne samo tam!) pa tudi na finančni vidik celotne problematike. Ključno vodilo obravnave bi moral biti vidik trajnostnosti, ker problematika v resnici Slika 1: nekatere etikete oblačil močno vpliva na okolje in tudi na proizvodne Med proizvajalci se pogosto pojavljajo kitajska, ter prodajne verige, česar smo se v članku bolj Bangladeš, Vietnam, turčija, med evropskimi državami ali manj le dotaknili, poseben poudarek pa bi pa (poleg nemčije, italije in Velike Britanije) pri proizvodnji športnih in cenejših oblačil zlasti Madžarska morali dati vzgojnemu vidiku, da je za velike in Romunija. spremembe treba najprej narediti spremembo Foto: Anton Polšak pri sebi in spremeniti lastne navade. GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja Primer odlaganja oblačil v Atakami3 Veliko začudenja povzroča tudi nerazumno odlaganje oblačil v čilski Atakami. V puščavi, približno 10 km zahodno od pristaniškega mesta Iquique (oz. nekaj manj od sosednjega mesta Alto Hospicio), je nastalo odlagališče rabljenih oz. zavrženih oblačil, ki jih v tamkajšnjo pristanišče dovažajo iz Severne Amerike, Evrope in Azije. Gre za skoraj strnjen kup oblačil in drugih odpadkov, dolg skoraj 1 km, ki ga zlahka najdemo tudi na Google Earth (70o2’50,13'' Z in 20o12’18,62'' J). Zanimivo je vprašanje, zakaj oblačila hitre mode odlagajo prav tam. Oblačila pripeljejo s kontejnerskimi ladjami v tamkajšnje pristanišče, ki je prosto dajatev. V mestu deluje davkov prosta cona, kjer posluje več kot 2000 podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, mnogi tudi s prebiranjem oblačil. Ti iz pripeljanih oblačil odberejo (naj)boljša in jih nato pošljejo v ponovno prodajo npr. v Dominikansko republiko, Panamo, Azijo, Afriko in celo v ZDA. Oblačila slabše kakovosti pa s tovornjaki prepeljejo v puščavo. Ta oblačila nato prebirajo različni preprodajalci in jih ponujajo v svojih prodajalnah lokalnemu prebivalstvu ali pa prodajajo na enem bolj znanih odprtih trgov La Quebradilla v mestu Alto Hospicio – nedaleč od mesta Iquique), velik del neuporabnih oblačil pa se kopiči v puščavi. Čeprav nekateri podjetniki že reciklirajo tudi ta oblačila (npr. v izolacijske plošče in tekstilne niti), je problem še nerešen, doseči pa skušajo, da bi se zakonska obveza (Extended Liability of the Producer ali Lay REP kot španski akronim), da uvozniki poskrbijo tudi za odpadke, nanašala tudi na uvožena oblačila. Primer odlaganja oblačil v Akri4 23 V glavno mesto Gane Akro iz Velike Britanije, drugih delov Evrope, Severne Amerike in Avstralije vsak teden prispe 60 zabojnikov ali približno 15 milijonov rabljenih oblačil, ki preplavijo obsežen mestni trg z oblačili. Oblačila so pakirana v bale po 55 kg. Približno 40 odstotkov jih je tako slabe kakovosti, da jih ob prihodu ocenijo kot neuporabne in končajo na odlagališču. Nekatera oblačila razpošljejo naprej po Gani, v Burkino Faso ali v Slonokoščeno obalo. Večina oblačil pride na največjo zahodnoafriško borzo rabljenih oblačil – trg Kantamanto v Akri, živahen labirint 5.000 trgovcev in njihovih lesenih stojnic, od katerih so številne prepolne nezaželene zahodne mode. Konkurenca za stranke je huda in mnoga oblačila so proti večeru že močno znižana. » Podjetni trgovci najprej popravijo in pobarvajo vrhunske kose oblačil z manjšimi napakami ter jih ponovno dajo v prodajo za višjo ceno,« piše avtor citiranega prispevka. Žal je vedno večje število oblačil slabe kakovosti, ki prispejo na to tržnico, glavni razlog za krizo z odpadki v Akri. »Ko se na tržnico Kantamanto spusti noč, so ulice polne neprodanih oblačil, zmečkanih v ogromnih vrečah iz heksana, pripravljenih za zbiranje in odvoz. Vsak teden s tržnice Kantamanto odpeljejo približno 6 milijonov oblačil kot odpadek na mestna odlagališča. Problem je, ker sintetični tekstil razpade šele po več sto letih. Toda le del od 160 ton tekstilnih odpadkov dnevno konča na odlagališčih. V monsunski sezoni tropska neurja odplaknejo nepopisno količino oblačil v srednjeveško mrežo odprtih kanalov v mestu. Tkanine zamašijo mestni odtočni sistem in povzročajo poplave.« 3 Povzeto po: Bartlet, J (10. 4. 2023). Fast fashion goes to die in the world's largest fog desert. The scale is breathtaking. National geographic. https://www.nationalgeographic.com/environment/article/chile-fashion-pollution#:~:text=Today%2C%20the%20Atacama%20has%20 attained,clothes%20known%20as%20fast%20fashion 4 Povzeto po: Besser, L. (11. 8. 2021). Dead white man’s clothes. ABC News. https://www.abc.net.au/news/2021-08-12/fast-fashion-turning- parts-ghana-into-toxic-landfill/100358702 GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja Namesto zaključka Ruiz, A. (b. d. a) 47 Official Sustainable Fashion Statistics theRoundup.org https://theroundup. Tekstilna industrija oziroma proizvodnja oblačil org/sustainable-fashion-statistics/#Fast_Fashion_ v ožjem pomenu je danes bistveno drugačna environmental_impact kot nekdaj. Pri tem je poglavitna sprememba Ruiz, A. (b. d. b). 17 Most Worrying textile Waste uporaba kemičnih oz. sintetičnih vlaken, ki jih v Statistics & Facts, theRoundup.org. https:// glavnem izdelujejo iz nafte in njenih derivatov. theroundup.org/textile-waste-statistics/ Prav tako je obdelava teh vlaken močno Sheng, l. (2. 12. 2022). WtO Reports World textiles kemizirana, kar pomeni veliko onesnaževanje, and Clothing trade in 2021. https://shenglufashion. zlasti voda. Ugotovitve v članku kličejo k com/2022/12/02/world-textiles-and-clothing-trade- razmisleku, kako lahko vsak posameznik in-2021-a-statistical-review/ prispeva k temu, da ta gospodarska panoga ne Statista (b. d. a). Chemical fiber production worldwide bi bila eden glavnih svetovnih onesnaževalcev from 2000 to 2021, by fiber type. https://www. okolja ali da ne bi bila, kakor pravijo Združeni statista.com/statistics/271651/global-production-of- narodi, »an environmental and social emergency« the-chemical-fiber-industry/ for the planet (Bartlet, 2023). Če kaj, lahko vsak posameznik razmisli pri sebi, kakšna oblačila in Statista (b. d. b). Production of textile fibers worldwide from 1975 to 2020, with a forecast for 2025 and 2030. koliko jih potrebuje, da ta ne bi neizkoriščena https://www.statista.com/statistics/1250985/global- ostajala v garderobnih omarah in da jih po textile-fiber-production/ daljšem času nerabe ne bi zavrgel. Potrebno bo v bistveno večji meri vzpostaviti sisteme Statista (b. d. c). Production volume of chemical and oz. načine za ponovno uporabo (recycling) in textile fibers worldwide from 1975 to 2021. https:// www.statista.com/statistics/263154/worldwide- uporabo proizvodnega odpada (upcycling), production-volume-of-textile-fibers-since-1975/ kakor tudi predelave samih odpadkov (oblačil), ki so danes že večinoma narejena iz kemičnih Statista (b. d. d). Share of chemical fiber production worldwide 2021, by country or region. https://www. 24 oz. sintetičnih vlaken. Možnosti za to so v veliki statista.com/statistics/271653/distribution-of- meri neizkoriščene, kljub mnogim težavam in global-chemical-fiber-production-by-region/ problemom pri predelavi umetnih materialov pa zgledi kažejo, da je tudi (ponovna) predelava teh Statista (b. d. e). leading exporting countries of textile vlaken lahko realna in dobičkonosna dejavnost. worldwide by value in 2021. https://www.statista. com/statistics/1054452/textile-apparel-goods- leading-exporters-worldwide/ Viri in literatura Statista (b. d. f). Share in world exports of the leading clothing exporters in 2021, by country. https://www. statista.com/statistics/1094515/share-of-the- Biz Vibe (b. d.). Global textile industry factsheet 2020: top 10 lergest textile Producing Countries nad top 10 leading-global-textile-clothing-by-country/ textile exporters in the World. https://blog.bizvibe. teodoro, A., Rodriguez, l. (1. 6. 2020). textile and com/blog/top-10-largest-textile-producing-countries garment supply chains in times of COVID-19: FASHinZA (b. d. a). Which Countries Have the Best challenges for developing countries. https://www. Clothing Manufacurers? (industry Research). mdst.co.uk/textile-and-garment-supply-chains- Fashinza.com. https://fashinza.com/manufacturing/ in-times-of-covid-19-challenges-for-developing- industry-news/which-countries-have-the-best- countries clothing-manufacturers-industry-research/ textile Market Growth & trends (februar 2022). Grand FASHinZA (b. d. b). Manufacturing Siplified. https:// View Research. https://www.grandviewresearch. fashinza.com/brands-and-retail/news/reasons-why- com/press-release/global-textile-market these-countries-rank-in-the-top-5-global-textile- leaders-list/ toray co. (b. d.). inovation by Chemistry, About Us. https://www.toray.co.jp/aboutus/outline.html kolmar, C. (27. 4. 2023). Zippia. the 10 largest textile Companies in the World. https://www.zippia.com/ Un environment programme (14. 3. 2019a). UN Alliance advice/largest-textile-companies/ For Sustainable Fashion addresses damage of ‘fast fashion’. https://www.unep.org/news-and-stories/ noble, B. (21. 4. 2020). Rana Plaza – the Day the Fashion press-release/un-alliance-sustainable-fashion- World Changed. https://goodonyou.eco/rana-plaza/ addresses-damage-fast-fashion Price, l. C., in Price, D. M. (2017). the Death of the Citarum River: indonesia‘s Most toxic Waterway. Un environment programme (13. 3. 2019b). Fashion‘s Pulitzer center. https://pulitzercenter.org/stories/ tiny hidden secret. https://www.unep.org/news-and- death-citarum-river-indonesias-most-toxic- stories/story/fashions-tiny-hidden-secret waterway United nations industrial Organization (10. 10. 2022). Rauturier, S. (1. 4. 2022). What is Fast Fashion and Why International Yearbook of Industrial Statistics is it So Bad? https://goodonyou.eco/what-is-fast- 2022 (Book). https://stat.unido.org/content/ fashion/ publications/-international- GeoGrafija v šoli | 1/2024 širimo obzorja 25 Slika 2: etiopija: kupi z odpadnimi oblačili, ki so prišla iz evrope. Foto: Jurij Senegačnik Slike, 3, 4 in 5: Šivalnica in tržnica z oblačili, Uganda Foto: Jurij Senegačnik GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Vključevanje digitalnih zemljevidov in geografskih tematskih kart v učni proces Matej Matkovič OŠ Belokranjskega odreda Semič matej.matkovic@osbos.si Integrating Digital and Thematic Maps into Learning COBISS: 1.04 DOI: 10.59132/geo/2024/ 1/26-30 izvleček Abstract Zemljevidi in geografske tematske karte Maps and geographical charts are so osnovni učni pripomočki pri pouku fundamental teaching tools in geography geografije. Omogočajo razvijanje številnih education. they enable the development geografskih veščin, kot so orientacija v of a wide range of geographical skills, prostoru, zbiranje in interpretacija podatkov. such as spatial orientation, data collection tradicionalno se pri pouku poleg stenskih and interpretation. traditionally, desktop zemljevidov uporabljajo namizni zemljevidi maps and atlases have been used in the 26 in atlasi. V zadnjih letih pa z razvojem ikt in classroom. in recent years, however, digitalizacije podatkov ter vsebin v ospredje with the development of iCt and the prihajajo digitalni zemljevidi in karte ter digitisation of data and content, digital različne aplikacije, povezane z njimi. ti so maps and charts and various related vse bolj nepogrešljiv del našega življenja, applications have come to the fore. they saj jih uporabljamo za navigacijo tako v are an increasingly indispensable part of osebnih avtomobilih kot tudi na mobilnih our lives, as we use them for navigation telefonih ter pri ostalih bolj specifičnih in our cars, on our mobile phones and zadevah, kot na primer iskanje konvergenc. for other more specific purposes. For Zato je smiselno, da že v osnovni šoli pri this reason, it makes sense for pupils pouku geografije učenci razvijajo veščine to develop the skills to use digital maps uporabe digitalnih zemljevidov in podobnih and similar applications in geography aplikacij. nenazadnje učenci s tem razvijajo lessons as early as primary school. With tudi digitalne kompetence. V članku bo this activities, students develop digital prikazano nekaj načinov uporabe digitalnih competencies. this article will show some zemljevidov in podobnih vsebin. of the ways in which digital maps and similar content can be used. Ključne besede: digitalni zemljevidi, digitalne kompetence, pouk geografije Keywords: digital maps, digital competencies, geography education Zemljevid – klasični ali digitalni? (Učni načrt, 2011). Z njimi učenci razvijajo prostorske predstave ter zbirajo in analizirajo Klasični zemljevidi in geografske tematske karte podatke. Pomemben pripomoček so tudi pri so najbolj uporabljani učni pripomočki pri pouku terenskem delu. geografije. Uporaba le-teh je zapisana v splošnih in operativnih ciljih osnovnošolskega učnega V osnovnih šolah večinoma uporabljamo stenske načrta za geografijo, kjer je zapisano, da bodo in ročne zemljevide in atlase. Kljub veliki učenci pri pouku geografije razvijali spretnosti uporabnosti pa je njihova največja pomanjkljivost uporabe zemljevida (kartografska pismenost) zastarelost in omejen obseg podatkov, saj imajo GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse določeno merilo, ki ga ne moremo spreminjati. podpora učiteljem pri izpopolnjevanju na tem Pomembno je, da Velikokrat se zgodi, da v šolah zaradi velikega področju (Unesco, 2018). Smiselna je tudi redna imajo uporabniki stroška nabave novih, uporabljajo tudi 20 in več izmenjava informacij med učitelji, kar je tudi dobro razvite veščine let stare šolske atlase, da o stenskih zemljevidih namen tega članka. rabe digitalnih ne govorimo. zemljevidov, zato V preteklih številkah Geografije v šoli je bilo je smiselno, da jih Interaktivni digitalni zemljevidi so nam na objavljenih že nekaj člankov o primernih začnemo razvijati voljo že nekaj časa in so vse bolj prisotni v aplikacijah in spletnih portalih, ki jih lahko že pri učencih vsakdanjem življenju. Njihova uporabnost je v uporabljamo pri pouku geografije. Tako je v v osnovni šoli. tem, da lahko spreminjamo merilo, večina pa članku Uporaba izbranih spletnih vsebin in raziskave kažejo, jih ima tudi možnost spreminjanja kartografske aplikacij pri pouku geografije v osnovni in srednji da je podpovprečna podlage in tematskih slojev ter dodatne šoli opisana uporaba aplikacije Google Earth raba iKT pri nas informacije na posameznih točkah. Uporabljajo (Žnidar, 2022). V nadaljevanju članka bom v primerjavi s se za navigacijo v prometu, iskanje krajev in predstavil tiste aplikacije in spletne portale, ki jih primerljivimi restavracij, sledenje športnim aktivnostim, lahko uporabljamo pri pouku kot zemljevide ali državami eU vpogled v zemljiški kataster ipd. Z večanjem digitalne tematske karte. posledica relativno obsega njihove rabe je vse bolj pomembno, da nizke stopnje imajo uporabniki dobro razvite veščine rabe računalniške digitalnih zemljevidov. Zato je smiselno, da jih Kaj nam omogočajo digitalni pismenosti med začnemo razvijati že pri učencih v osnovni šoli. učitelji. Raziskave kažejo, da težava ni v opremljenosti zemljevidi? šol s tehnologijo IKT, ampak je podpovprečna Poznamo več vrst digitalnih zemljevidov, ki se raba IKT pri nas v primerjavi s primerljivimi uporabljajo za različne namene in v različnih državami EU posledica relativno nizke aplikacijah. stopnje računalniške pismenosti med učitelji 27 (Fabjan, 2020). Težavo predstavljajo tudi hitro Interaktivni spletni zemljevidi, med katerimi spreminjanje aplikacij in spletnih virov, ki imajo sta največkrat uporabljena Google Maps in Bing pogosto spremenjeno dostopnost do vsebin, Maps, ponujajo dvodimenzionalni zemljevid. obliko zapisa ali enostavno ne delujejo več. Tako Različne kartografske podlage omogočajo hiter so učitelji primorani v iskanje vedno novih virov dostop do prikaza večjega ali manjšega območja informacij in spoznavanje novih aplikacij, kar ter enostavno iskanje želenega kraja. Zemljevidi pa zahteva veliko vloženega truda in časa. Poleg omogočajo merjenje razdalj med izbranimi kakovostnega izobraževanja učiteljev na tem točkami ter določanje natančnih koordinat področju sta pomembna tudi opolnomočenje in izbranih točk. Uporabna je tudi možnost Slika 1: Satelitski pogled na Semič v Google Maps Vir: https://rb.gy/0omvf GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Slika 2: Pogled na obalo atola ngongsila v Salomonovem otočju v aplikaciji Street View 28 Vir: https://goo.gl/maps/5kHA7c1Ze75GzB2s7 Google earth ima načrtovanja poti in izračun potrebnega časa za svetu, tudi tiste, do katerih fizično ne morejo poleg možnosti, pot, kar je lahko zanimivo za medpredmetno dostopati. To omogoča učiteljem, da poučujemo ki jih imata že povezovanje s fiziko. Medpredmetna povezava o geografskih značilnostih, kulturni dediščini, Google Maps in se lahko izvede tudi z zgodovino, kjer zgodovinskih dogodkih in drugih pomembnih Street View, tudi 3D uporabimo tudi različne plasti zgodovinskih temah na bolj interaktiven način. prikaz izbranega kart ter jih primerjamo z današnjim stanjem območja, kar (Zof, 2019). Še več možnosti geografskega raziskovanja ter omogoča učencem različnih prikazov površja ima aplikacija Google boljšo predstavo o Poleg številnih možnosti prikazov zemljevida Earth (Google Zemlja), ki je uporabnikom terenu, topografiji je za pouk zelo zanimiva funkcija Street na voljo tudi kot mobilna aplikacija. Google in razmerah na View (ulični pogled), ki omogoča 360° pogled Earth ima poleg možnosti, ki jih imata že različnih območjih. izbranega območja. Z njo lahko učenci virtualno Google Maps in Street View, tudi 3D prikaz raziskujejo kraje in znamenitosti po vsem izbranega območja, kar omogoča učencem boljšo Slika 3: 3D pogled na triglav v aplikaciji Google earth Vir: https://rb.gy/6hyrw GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse predstavo o terenu, topografiji in razmerah na različnih območjih. Aplikacija omogoča izdelavo predstavitev izbranih krajev, kar lahko pri pouku uporabijo tako učitelji kot tudi učenci z osnovnim znanjem uporabe interaktivnih zemljevidov. Kaj pa digitalne tematske karte? Tematske karte so pomemben vir podatkov za geografsko raziskovanje. Težava klasičnih tiskanih tematskih kart je v zastarelosti podatkov. Obstajajo številne aplikacije, ki nam omogočajo raziskovanje posameznih geografskih značilnosti v realnem času. Nekatere izmed njih pa omogočajo tudi vpogled v pretekla leta in tako lahko s primerjavo podatkov ugotavljamo geografske spremembe v izbrani pokrajini. Slika 4: ladje v luki koper v aplikaciji Marinetraffic Vir: https://www.marinetraffic.com/en/ais/home/ Zelo aktualni sta aplikaciji za spremljanje shipid:5245030/zoom:15 vremenskih značilnosti Ventusky (www. ventusky.com) in Windy (www.windy.com). Med drugim omogočata vpogled v trenutne temperaturne, padavinske, vetrovne podatke po vsem svetu (območje opazovanja si lahko 29 prilagodimo) ter številne druge podatke. Aplikacija Rivermap (rivermap.org) nam prikazuje aktualne pretoke nekaterih rek v Evropi. Gostoto poseljenosti sveta in spremembe v gostoti poseljenosti za izbrane kraje med 1950 in 2030 lahko spremljamo v aplikaciji LuminoCity3d (http://www.luminocity3d. org). Tudi promet lahko spremljamo v realnem času. Letalski z aplikacijo Flightradar (www. flightradar24.com), pomorski z Marinetraffic (www.marinetraffic.com) in železniški promet z OpenRailway (www.openrailwaymap.org). Aktualni potresi so prikazani na spletni strani Slika 5: nahajališča mineralov v evropi Evromediteranskega seizmološkega centra Vir: https://mrdata.usgs.gov/general/map-global.html (https://www.emsc-csem.org/Earthquake_ map/). Nahajališča mineralov in lokacije rudnikov so prikazani na spletni strani Mineral Resources Online Spatial Data (https:// mrdata.usgs.gov/general/map-global.html). Za prikaz rudnikov premoga, nahajališč nafte in zemeljskega plina ter različnih elektrarn pa je primerna aplikacija Global Energy monitor (https://globalenergymonitor. org/). Na interaktivni karti OneSoli (https:// map.onesoil.ai/2020#2.3/40.7/22.34) pa so s pomočjo umetne inteligence prikazani pridelani kmetijski pridelki po svetu. Statistika posameznih držav in pregled po različnih letih sta zelo uporabna pri obravnavi geografskih vsebin o kmetijstvu. Za posamezna območja Slika 6: tematska karta morskih tokov in razporeditve so na voljo zelo natančni podatki, prikazani padavin, izdelana v aplikaciji nG Mapmaker na zemljevidu, o velikosti in razporeditvi Vir: https://mapmaker.nationalgeographic.org/map/ kmetijskih kultur. c26ffca9ab6f49ab856be4e877a1b0c3) GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Za pouk uporabna aplikacija je tudi National tehnologije VR pa omogoča učencem nepozabne Geographic Mapmaker (mapmaker. virtualne izkušnje raziskovanja sveta, ki so lahko nationalgeographic.org), kjer lahko uporabimo izjemno poučne in navdušujoče. različne aktualne podatke in z nalaganjem različnih slojev sami izdelamo svojo karto. Digitalne zemljevide in kartografska orodja lahko prilagodimo individualnim potrebam Učenje uporabe Geografske karte lahko izdelamo sami z in interesom učencev. To jih spodbuja k digitalnih različnimi programi in aplikacijami, kot so samostojnemu raziskovanju in hkrati razvija zemljevidov in ArcGISOnline (https://www.arcgis.com/), QGIS njihove geografske veščine. Med učenci so zelo tehnologij spodbuja (https://www.qgis.org/), Mapbox (https://www. priljubljeni. kritično razmišljanje, mapbox.com/) in drugi. Poleg zahtevnejšega in specifičnega znanja uporabe aplikacije je Vključevanje sodobnih tehnologij v pouk razvija analitične potrebno na karto vnašati podatke, ki jih želimo geografije je ključno za razvijanje digitalne sposobnosti ter prikazati na njej. Ta dejavnost je primerna za pismenosti učencev in pripravo na sodobno odpira vrata do terensko delo, saj omogoča razvijanje temeljnih družbo, ki se vse bolj zanaša na digitalne širšega sveta informacij. geografskih veščin (Matkovič, 2019). vire informacij. Učenje uporabe digitalnih zemljevidov in tehnologij spodbuja kritično razmišljanje, razvija analitične sposobnosti ter Dostop do zemljevidov in kart odpira vrata do širšega sveta informacij. Opremljenost geografskih učilnic s prenosniki Digitalni zemljevidi in karte prinašajo veliko ali tabličnimi računalniki ter tehnologijo prednosti pri izvajanju sodobnega pouka VR omogoča učiteljem in učencem dostop geografije, ki z realnimi podatki obravnava do najsodobnejših informacijskih virov, ki aktualne teme. Poleg aktualnih podatkov imajo prispevajo k bogatejšemu, nazornejšemu in 30 možnost prilagoditve opazovanega območja, bolj interaktivnemu učnemu procesu. Tako spremljanje podatkov za nazaj in naprej ter še se geografski pouk transformira v dinamično veliko drugih stvari. Z razvojem tehnologije učno okolje, kjer se učenci aktivno angažirajo, in novimi vnosi podatkov se pojavljajo nove, raziskujejo in odkrivajo svet na nov, inovativen uporabnikom bolj prijazne aplikacije z večjo način. kvaliteto prikazanih vsebin. Z vse večjo dostopnostjo in izboljševanjem Viri in literatura tehnologije VR in AR prihajajo nove aplikacije, ki uporabnikom omogočajo popolnoma novo Fabjan, M. (2020). Vključenost informacijsko komunikacijske tehnologije (ikt) v procesu izkušnjo uporabe zemljevidov in navigacije po izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah. le-teh. [Diplomska naloga, Univerza v ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko]. Univerza v ljubljani. Pomanjkljivost digitalnih vsebin je predvsem v kratki življenjski dobi aplikacij, saj se nenehno Matkovič, M. (2019). Razvijanje geografskih veščin s pomočjo ikt pri pouku geografije v osnovni šoli. spreminjajo. Spreminja se možnost dostopa do Geografija v šoli, 27(1), 31–35. njih ali pa se enostavno ukinejo. Vse to terja od učitelja, da redno raziskuje in nadgrajuje svoje Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). znanje, kar pa zahteva predvsem veliko prostega Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MiZS/ časa. Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ Un_geografija.pdf Klasični in digitalni zemljevidi UneSCO (2018). Skills for a connected world Report of the UNESCO. Mobile learning Week 2018. United nations educational, Scientific and Cultural Klasični zemljevidi in atlasi naj bodo še vedno Organization osnovni učni pripomoček. Vendar moramo učitelji sprejeti in vključevati tudi sodobno Zof, A. (2019). Uporaba mobilnih aplikacij pri tehnologijo v pouk geografije. Digitalni pouku geografije. [Magistrsko delo, Univerza zemljevidi omogočajo bolj interaktiven v ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za in privlačen način učenja ter povečujejo geografijo]. razumevanje geografskih konceptov, izboljšujejo Žnidar, i. (2022). Uporaba izbranih spletnih vsebin orientacijo v prostoru in omogočajo lažje in aplikacij pri pouku geografije v osnovni in razvijanje prostorskih predstav. Uporaba srednji šoli. Geografija v šoli, 30(2), 52–60. GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Z umetnostjo do znanja geografije Uporaba IKT pri pouku geografije Estera Popovič Osnovna šola Bežigrad estera.popovic@guest.arnes.si Teaching Geography Through art COBISS: 1.04 Using ICT in Geography Lessons DOI: 10.59132/geo/2024/ 1/31-37 izvleček Abstract V šolskem letu 2022/23 smo z učenci in the 2022/23 school year, the ninth- devetih razredov OŠ Bežigrad v ljubljani grade students from the Bežigrad Primary izdelali interaktivni zemljevid Slovenije z School in ljubljana created an interactive obogateno resničnostjo, opremljen s QR augmented reality map of Slovenia, kodami, ki prikazujejo kratke stop- equipped with QR codes showing short 31 -motion animacije (iluzija gibanja s hitrim stop-motion animations (i.e., the illusion menjavanjem sličic) naravnogeografskih of movement with rapid frame changes) procesov (poplave, kraška polja, morska of natural-geographical processes erozija …), tipičnih za prevladujočo (floods, karst fields, marine erosion, etc.) površinsko obliko pokrajin v Sloveniji: typical of the predominantly superficial kraški, ledeniški, morski, rečni relief … form of landscapes in Slovenia: karst, izdelava zemljevida in animacij je potekala glacial, marine, river landforms, etc. the v sodelovanju z Zavodom kersnikova, v map and animations were developed in okviru katerega že leta deluje laboratorij collaboration with the kersnikova institute, Rampa – platforma za inkubacijo in which has operated the Rampa laboratory produkcijo umetniških projektov mladih for years as a platform for launching ustvarjalcev. Za izdelavo animacij stop- artistic initiatives by young innovators. -motion (animacija lutk in predmetov, kjer the students spent four lessons producing s fotoaparatom snemamo sliko za sliko) stop-motion animations (recording the so učenci porabili štiri šolske ure, v katere movement of puppets and objects with so bili vključeni štirje koraki: priprava in a camera), which involved four steps: predhodne informacije organizatorjev preparation and preliminary information in učitelja, raziskovalno delo učencev in from the organisers and the teacher, priprava scenarija, izdelava scenografije in student research and script preparation, slikovni načrt ter montaža. production of scenography and the picture plan, and editing. Ključne besede: aktivne učne oblike, naredi sam, sodobni učni pristopi, sodelovalno učenje, interaktivni zemljevid Keywords: active learning, DIY, contemporary learning approaches, collaborative learning, interactive map GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Uvod • povezovanje z lokalno skupnostjo (Zavod Kersnikova), Namen projekta Inovativni pouk v ospredje postavlja aktivno • medpredmetno povezovanje (likovna interaktivni vključenost učenca. Na ta način so učenci bolj umetnost), zemljevid Slovenije motivirani za šolsko delo in s tem bolj odprti je bil skupaj z učenci za usvajanje novih znanj. Pozitivnih posledic • spodbujanje samostojnega učenja in inovativnega pouka je več. Poleg aktivne raziskovanja (načelo Do it yourself) in devetih razredov izdelati zemljevid udeležbe v vzgojno-izobraževalnem procesu se • spodbujanje sodelovalnega učenja (načelo Do Slovenije z obogateno učenci učijo sodelovalno, učitelj pa v razredu it together) (Krpan, 2016). resničnostjo, s prevzame vlogo mentorja oz. organizatorja. Projektno šolsko delo je potekalo v sodelovanju Qr kodami, ki bi Inovativni pouk vključuje tudi delo z IKT, z Zavodom Kersnikova, kjer že leta deluje uporabnika ob s katero učitelj pomaga razvijati učenčeve laboratorij Rampa – platforma za inkubacijo skeniranju kode na kompetence, pomembne za življenje v sodobnem in produkcijo umetniških projektov mladih zemljevidu pripeljala času in v prihodnosti (Inovativna šola, b. d.). ustvarjalcev (Kersnikova, b. d.). Za izdelavo do stop-motion Našteti dejavniki so bili povod za nastanek animacij so učenci porabili štiri šolske ure, v animacije nekega skupnega šolskega projekta pod okriljem katere so bili vključeni štirje koraki: priprava naravnogeografskega Osnovne šole Bežigrad in Zavoda Kersnikova in predhodne informacije organizatorjev procesa v pokrajini, v Ljubljani. Namen projekta Interaktivni in učitelja, izbor teme in raziskovalno delo tipičnega za zemljevid Slovenije je bil skupaj z učenci devetih učencev, načrt dela in izdelava scenografije ter prevladujočo razredov izdelati zemljevid Slovenije z obogateno montaža. Z učenci smo po koncu dela opravili še površinsko obliko resničnostjo, s QR kodami, ki bi uporabnika ob evalvacijo. pokrajine. skeniranju kode na zemljevidu pripeljala do stop- -motion animacije nekega naravnogeografskega procesa v pokrajini (poplave, kraška polja, o projektu interaktivni 32 morska erozija …), tipičnega za prevladujočo površinsko obliko pokrajine. zemljevid Slovenije Šolski projekt Interaktivni zemljevid Cilji šolskega projekta so bili: Slovenije je namenjen učencem devetih • uresničenje operativnih učnih ciljev glede na razredov, ki celotno šolsko leto spoznavajo učni načrt za geografijo (Preglednica 1), geografijo Slovenije. Namen projekta je v • uresničenje splošnih šolskih ciljev iz učnega času pouka motivirati učence za samostojno načrta geografije (Preglednica 2), raziskovanje naravnogeografskih značilnosti • uporaba sodobnih učnih metod (stop-motion naravnogeografskih enot Slovenije (alpske animacija in obogatena resničnost), pokrajine, predalpske pokrajine, obpanonske pokrajine, obmediteranske pokrajine in dinarsko- • uporaba IKT, -kraške pokrajine Slovenije) in ugotavljanje prevladujočih naravnogeografskih procesov, ki so najbolj značilni za posamezne reliefne tipe pokrajin v Sloveniji: ledeniški relief, rečni relief, obalni relief in kraški relief. Učenci so na eksperimentalen način ugotavljali procese in zakonitosti v naravi, geomorfološko oblikovanost in pokrajinsko členitev Slovenije. Učenci so pripravili animacije naslednjih geografskih procesov: • nastanek sedimentnih kamnin z usedanjem v morju, • morska erozija, • poplavljanja reke, • meandriranje, • slapovi, • vulkanski izbruh in nastanek kapnikov v kraških jamah, Slika 1: • mehansko preperevanje, interaktivni zemljevid Slovenije (slika je simbolična) • nastanek ledeniške doline in Vir: Vemaps, 2023 • presihajoče jezero. GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Pripravljene animacije smo smiselno umestili na zemljevid in jih povezali s pokrajinami, kjer se nahajajo našteti prevladujoči naravnogeografski procesi. Delo je bilo razdeljeno v štiri korake, razporejene v štiri šolske ure po naslednjem vrstnem redu: 1. šolska ura: predstavitev projekta (učna vsebina in tema) in tehnike dela (stop-motion animacija) ter izbira teme; 2. šolska ura: raziskovalno delo učencev in priprava scenarija ter izdelava scenografije; 3. šolska ura: izdelava scenografije in slikovni načrt; 4. šolska ura: montaža – posnetki in video. Prvo šolsko uro nas je obiskala predstavnica iz Zavoda Kersnikova in ena izmed soavtoric projekta Bibi Erjavec, ki je učencem predstavila Slika 3: tehnika peska – prikaz naravnega procesa tehniko stop-motion animacije. Učencem je mehansko preperevanje svetovala in jih usmerila k pravilni izbiri tehnike Foto: Estera Popovič animacije in materiala za scenografijo glede na izbrani naravnogeografski proces v pokrajini. Drugo šolsko uro so učenci začeli z raziskovanjem aktivnosti projekta in povezava naravnega pojava – opredelitev pojava oz. procesa. Nato je sledila priprava scenarija. Za stop-motion z učnim načrtom geografija za animacije smo določili optimalni časovni okvir 9. razred 33 glede na razpoložljivost šolskih ur – to je 5 do 6 sekund na animacijo. Za vsako sekundo so učenci Projekt je bil zastavljen tako, da so učenci ob morali napraviti 12 fotografij, kar skupno pomeni, samostojnem delu uresničevali cilje učnega da so za 5 ali 6 sekund dolgo animacijo morali načrta geografije, program osnovna šola, pri napraviti med 60 in 70 fotografij, ki prikazujejo čemer so uporabljali sodobne učne metode: delovanje izbranega procesa v pokrajini. Drugo in • kombinirano učenje (uporaba interneta tretjo šolsko uro so učenci iz različnih materialov in programske opreme – telefoni, stojala, (plastelin, pesek, filc, barvni papir, kamenčki, pripomočki za snemanje), lasten material, vata …) izdelali scenografijo ter • proces vizualizacije (zamisel, načrt in začeli z zadnjim korakom projekta – montaža ustvarjalnost – izdelava scenarija za stop- in fotografiranje. Ko so imeli vse fotografije -motion animacijo), pripravljene, so jih z mobilno aplikacijo združili v • projektno učenje (učenje z raziskovanjem), animacijo. Material, stojala in ostale pripomočke • učenje, ki temelji na poizvedovanju sta priskrbela šola ter Zavod Kersnikova. (raziskovanje in interpretacija informacij), Slika 2: Učenci med montažo in pripravo posnetkov Foto: Estera Popovič GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse • medvrstniško (sodelovalno) učenje, • povratne informacije vrstnikov (skupinski ogled končnih rezultatov) (Tran, 2023). Pridobljeno znanje po učnem načrtu geografije lahko definiramo tudi v deklarativnem (Kaj?) in proceduralnem (Kako?) smislu pridobivanja geografskega znanja, kamor se uvršča pridobivanje sposobnosti in spretnosti, povezanih z učnimi metodami in postopki dela: • poznavanje definicij, • načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega eksperimenta, • pridobivanje podatkov, iskanje in analiza virov, • argumentiranje osebnega mnenja, • prenos znanja na novo učno področje in drugo. Slika 4: izdelava scenografije iz plastelina, kartona in krep papirja za animacijo morske erozije V Preglednici 1 prikazujemo operativne cilje, ki Foto: Estera Popovič so jih učenci uresničevali med šolskim projektom. Preglednica 1: Operativni cilji, ki so jih učenci dosegli s šolskim projektom interaktivni zemljevid Slovenije. 34 Vir: Učni načrt, 2011 Operativni cilji glede na učno vsebino Splošni operativni cilji naravnogeografske enote Slovenije: Učenec: • na zemljevidu omeji pet naravnogeografskih enot Slovenije in jih primerja med seboj glede na geografsko lego, podnebje in reliefne značilnosti, • spoznava geografske značilnosti Slovenije; • razloži glavne faze nastanka današnjega reliefa Slovenije in dejavnike, ki so ga oblikovali. • razvija prostorsko predstavo o Sloveniji, evropi in svetu; Obpanonske pokrajine: • povezuje naravnogeografske • na zemljevidu omeji obpanonske pokrajine in na primeru izbranega naselja utemelji razmere z možnostmi prehodnost območja, gospodarskega razvoja in jih • opiše težave kmetijstva, odseljevanja in onesnaževanja podtalnice in navede rešitve primerja s sosednjimi državami; nastalih težav, • ozavešča pomembnost • ob izbranem primeru pojasni soodvisnost življenja ljudi od reliefa, podnebja, prsti in ohranjanja okolja za trajnostni vodovja. razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti; Predalpske pokrajine: • na primeru domače regije • na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskega predalpskega sveta, se uri in usposablja za • ob zemljevidu in klimogramih opiše značilnosti reliefa in podnebja v predalpskem svetu in uporabo preprostih metod jih primerja z alpskim oziroma s tistimi v domači pokrajini. raziskovalnega dela na lokalnem in regionalnem Alpske pokrajine: območju ter razvija sposobnost za vključevanje v odločanje o • na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskega alpskega sveta, njihovem razvoju; • ovrednoti pomembne reke glede na vodnatost in možnosti izrabe vode, • razlikuje odgovorno in • ob izbranem primeru razloži medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na neodgovorno ravnanje s gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin. prostorom ter pridobiva izkušnje odgovornosti za Dinarskokraške pokrajine: prevzete obveznosti; • na zemljevidu omeji in razdeli slovenske dinarske pokrajine, • na podlagi različnih virov, • ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in statističnih podatkov in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije. digitalnih gradiv oblikuje izvlečke, sklepe in nakazuje rešitve. Obsredozemske pokrajine: • na zemljevidu omeji in razdeli slovenske primorske pokrajine, • ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in vodovja obsredozemskih pokrajin Slovenije. GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Preglednica 2: Splošne zmožnosti, ki so jih učenci pridobivali s šolskim projektom interaktivni zemljevid Slovenije. Vir: Učni načrt, 2011 Spoznavno področje Kompetence, ki jih pridobiva učenec: Splošno področje • logično in geografsko razmišlja, • opazuje, zbira podatke in jih uporabi pri pouku in v vsakdanjem življenju; Uporaba ikt pri pouku • uporabi učne pripomočke in orodja ter strokovne podatke (pisne in druge vire, it, tehnične pripomočke geografije za osnovna geografska raziskovanja ipd.) za doseganje znanja, logično sklepa, • išče ugotovitve in jih utemeljuje, smiselno uporabi sodobno tehnologijo, najde, zbere in obdela ustrezne elektronske informacije, podatke in pojme (organiziranje, razlikovanje pomembnih od nepomembnih, objektivnih od neobjektivnih, resničnih od navideznih) in jih sistematično uporabi, • uporabi it pri svojem delu, • varno in odgovorno uporabi svetovni splet; Učenje učenja • logično sklepa, • išče ugotovitve in jih utemeljuje, • uporabi predhodne geografske in splošne izkušnje in najde priložnosti za učenje v raznovrstnih življenjskih okoliščinah, • se sodelovalno uči, • razume princip vseživljenjskega pridobivanja in uporabe novega znanja, • spoštuje različnost, razlikuje odgovorno in neodgovorno ravnanje v skupini ter • pridobiva izkušnje prevzemanja odgovornosti za obveznosti. 35 V Preglednici 2 prikazujemo še splošne -motion tehnike za pripravo animacije in uporaba zmožnosti, ki so jih učenci razvijali pri svojem materiala, ki so ga učenci imeli na voljo. Učence delu. Učenci so razvijali in usvajali kompetence smo seznanili z načinom dela in s časovnim na treh področjih: okvirjem šolskega projekta. • spoznavno področje, Izdelava scenografije in slikovni načrt • uporabljali so sodobno tehnologijo pri pouku geografije in Drugo šolsko uro se nam je ponovno pridružila predstavnica Zavoda Kersnikova. Učence smo • učenje učenja. razporedili v skupine po štiri; skupine so si nato Koraki šolskega projekta – organizacija dela Pred začetkom dela smo z Zavodom Kersnikova opravili dva sestanka, na katerih smo določili cilje in metode dela, se pripravili za delo z učenci in si razdelili naloge. Ko smo zaključili s pripravo vsebinskega in organizacijskega načrta, smo začeli z delom. Šolski projekt smo razdelili v štiri korake, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Raziskovalno delo učencev in priprava scenarija ter izdelava scenografije Ko smo pripravili urnik dela za učence, namen, cilje projekta in metode dela, smo organizirali prvo srečanje na OŠ Bežigrad, ki se ga je udeležila predstavnica Zavoda Kersnikova, Bibi Erjavec. Skupaj z učiteljem smo predstavili potek dela in vsebinsko področje šolskega projekta. Učenci so že predhodno poznali naravnogeografsko členitev Slovenije in spoznali reliefne značilnosti Slika 5: izdelava scenografije za animacijo ledeniške v Sloveniji ter tako bolje razumeli cilj in vsebino doline šolskega projekta. Sledila je še predstavitev stop- Foto: Estera Popovič GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse izbrale temo iz pripravljenega seznama. Glede na proces mehanskega preperevanja kamnin, izbrano tematiko smo učencem svetovali izbiro nastanek sedimentnih kamnin v morju, ugasli najustreznejše tehnike in materiala za pripravo ognjenik Smrekovec ter nastanek kapnikov v kakovostne stop-motion animacije. kraških jamah. Učitelj in predstavniki Zavoda Kersnikova so spremljali delo učencev, jih Tehnike stop-motion animacij so bile naslednje: usmerjali k bolj primernim odločitvam in • claymation – animacija z glino/plastelinom spodbujali ter motivirali pri delu. Na koncu (primer morske erozije, meandriranja, so učenci narisali svoj slikovni načrt v šest poplave …), okvirčkov na listu – za vsak okvirček je bilo • animacija z objekti in piksilacija (primer namenjenih dvanajst fotografij (ena fotografija animacije nastanka sedimentnih kamnin z na sekundo), kar je bila podlaga za pripravo pet usedanjem v morju) in do šest sekund dolge stop-motion animacije. • 2D-animacija s peskom ali slikanjem (glej primer ledeniške doline – Slika 5). Montaža – posnetki in video Z učenci smo uresničili uporabo vseh treh Tretjo šolsko uro so učenci že zaključili tehnik, za pripravo scenografij pa so uporabili raziskovalno delo in načrt. Začela se je izdelava najrazličnejše materiale. scenografije, ki je sledila slikovnemu načrtu, ter priprava na montažo animacij. Učenci so morali Sledilo je raziskovalno delo. Učenci so s za uspešno montažo paziti na: pomočjo že usvojenega znanja iz preteklih • enako količino svetlobe (sence), ur geografije, s pomočjo knjižne in spletne literature bolj podrobno preučili izbrane • stabilnost kamere (da se zagotovi stabilnost in naravnogeografske procese in s pomočjo teh enakost fotografij) in • konstantno spremljanje novih posnetkov, 36 razložili nastanek naravnih pojavov, ki jih najdemo v slovenskih pokrajinah: ledeniška glede na že izvedene posnetke (svetloba, dolina, kraška polja oz. presihajoča jezera, barva, premiki …). slapovi, meandri, naravne nesreče – poplave, Nekatere skupine so že končale vso delo, zato so lahko že v tretjem koraku začele fotografirati, ostale skupine pa so dopolnile pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti so se pojavile predvsem pri slabi pripravi slikovnega načrta ali pri pomanjkanju določenega materiala (npr. plastelina). Izdelava Zadnjo šolsko uro je sledilo fotografiranje in dokončanje projekta. Učenci so z mobilnimi telefoni napravili 60 posnetkov s pomočjo stojala, ki je zagotovilo stabilnost telefona. Da so se izognili sencam, so za posnetek uporabili bluetooth sprožilec. Učitelj in mentorji Zavoda Kersnikova so ves čas spremljali potek dela in učencem pomagali, kjer je to bilo potrebno. V večji meri so učenci svoje delo opravili samostojno, hitro in uspešno. Ko so bili posnetki končani in primerni za oddajo, so jih učenci s pomočjo mobilne aplikacije Stop Motion Studio izvozili v obliki animacije – mobilna aplikacija naložene fotografije združi in izvozi v obliki animacije kar sama. Pripravljene animacije so učenci nato preko elektronske pošte ali USB-ključka delili z učiteljem. Učitelj in predstavniki Zavoda Kersnikova pa so animacije nato ustrezno dopolnili, jih povezali s QR kodami in s pomočjo mobilne aplikacije Eyejack Slika 6: Primer animacije presihajočega jezera – za ogled ustvarili Interaktivni zemljevid Slovenije z animacije sledite navodilom na sliki (mobilne aplikacije obogateno resničnostjo. Za ogled primera so brezplačne). animacije presihajočega jezera si oglejte Sliko 6 Avtorica: Bibi Erjavec (Zavod Kersnikova) (sledite navodilom na sliki). GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse rezultati uporabo in nadgradnjo, predvsem na področju medpredmetnega povezovanja. Tak projekt Poleg izdelanega interaktivnega zemljevida z lahko izpelje šola tudi sama, vendar smo obogateno resničnostjo izpostavljamo še tisto, opazili, da je tudi sodelovanje z zunanjimi kar so ugotovili učenci sami. Izpostavili so delo sodelavci za učence zanimivo, saj na ta način v skupini, interaktivno delo (delo s telefoni), spoznavajo tudi lokalno okolje in potencialne originalnost oz. idejo, način dela, novosti ter to, hobije za prihodnost. Izbrani štirje učenci, ki da so se veliko novega naučili tako o geografiji so pri izdelavi najbolj navdušeno sodelovali kot o tehnologiji. Največkrat so učenci izpostavili in so si želeli prisostvovati, so bili povabljeni tudi prijazno osebje. Pri pouku geografije so tudi na pogovor k okrogli mizi, ki je potekala v tem času izkazali večjo mero motiviranosti na Kulturnem bazarju, v Ljubljani, aprila 2023. kot običajno, prav tako so bili bolj pozitivno Tam so učenci skupaj z učiteljem predstavili naravnani. svoj vidik in pozitivne značilnosti šolskega Nekateri učenci so izpostavili, da jim je način projekta, ki je popestril pouk geografije ter dela predstavljal izziv, saj sta bili zamisel in učence na zanimiv način popeljal do novih tehnika dela zanje novost. Nekateri učenci znanj in veščin na področju geografije in so izpostavili tudi, da je bilo na voljo premalo tehnologije. časa oz. da bi si v prihodnje želeli več časa za dokončanje projekta. Za prihodnost so učenci predlagali ponovitev dela, podoben način dela Viri in literatura in več časa za izdelavo ali dokončanje projekta. krpan, J. (2016). Spodbujanje otrok za ustvarjanje Največkrat so premalo časa omenili tisti učenci, skozi izkušnje sodobne raziskovalne umetnosti. ki svojega projekta niso zaključili, kot bi želeli, V Mednarodna konferenca SIRikt 2016. Zavod oz. cilji niso bili v celoti doseženi. Zanimiv Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/ 37 podatek je bil tudi, da so učenci opazili, da pdf/Zbornik-SiRikt2016.pdf nekateri sodelujoči po njihovem mnenju niso inovativna šola. (b. d.). Inovativni pouk. https://www. dovolj sodelovali oz. so delali v manjši meri kot inovativna-sola.si/inovativni-pouk/ drugi člani njihove skupine. kersnikova. (b. d.). Rampa. https://kersnikova.org/ about-us/rampa/ Sklep tran, e. (10. 3. 2023). 15 inovativnih učnih metod z Med pozitivnimi značilnostmi projektnega dela vodniki in primeri (najboljše v letu 2023). Ahaslides. si. https://ahaslides.com/sl/blog/15-innovative- so učenci izpostavili pozitivno naravnanost teaching-methods/ do pouka geografije, odnos med učencem in učiteljem ter več (in lažje) pridobljenega znanja Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). na področju geografije in IKT-tehnologije. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MiZS/ Namen in cilje smo v celoti izpolnili. Menimo, Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ da je šolski projekt primeren za nadaljnjo Un_geografija.pdf GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse terensko raziskovanje v sodelovanju z vesoljsko agencijo nASA kot dvig učne motivacije mag. evelina Katalinić Ekonomska šola Murska Sobota evelina.katalinic@gmail.com pri učencih COBISS: 1.04 DOI: 10.59132/geo/2024/ 1/38-43 Increasing Students‘ Learning Motivation Through Field Research with NASA izvleček Abstract Učna motivacija je po sodobnih psiholoških According to modern psychology, razumevanjih ključna za doseganje učne learning motivation is crucial for student uspešnosti učencev, saj na rezultate academic achievements, as it affects 38 vpliva preko metakognitivnih procesov. outcomes through metacognitive Sama motivacija je že prisotna v učencu, processes. Motivation is already present učitelji jo samo z različnimi motivacijskimi in the learner, and it is up to teachers spodbudami utrdimo oz. jo negujemo. ena to reinforce or nurture it with different izmed takih spodbud je zagotavljanje učno motivational incentives. According to spodbudnega okolja (Juriševič, 2009). V Juriševič (2009), a stimulating learning geografiji imamo ogromno možnosti za environment is necessary to consolidate spodbujanje tovrstne motivacije, saj nam or promote the learner‘s intrinsic to omogoča učilnica v naravi oz. terensko motivation. there are many opportunities delo. Če je to povezano s sodelovanjem s to create such motivation in geography svetovno priznano vesoljsko agencijo nASA, lessons, i.e., the outdoor classroom je to za učence še dodatna motivacija. V or fieldwork. if the latter involves a prispevku bomo predstavili program GlOBe, collaboration with the world-renowned ki ga izvajamo v okviru projekta ekošola. space agency nASA, it further motivates Prek njega z mednarodno predpisanimi students. the paper introduces the protokoli za opazovanje različnih sfer GlOBe Program, which we operate as geosfere (atmosfera, biosfera, pedosfera, part of the eco-School project. Using hidrosfera) učencem lahko približamo internationally prescribed protocols for geografske vsebine, ki jih spoznavamo pri observing the different spheres of the pouku geografije, na izjemno zanimiv način, geosphere (atmosphere, biosphere, s poudarkom na lastnem raziskovalnem delu pedosphere, and hydrosphere), we can v okolici šole. bring the geographic topics we learn about in geography lessons to the Ključne besede: raziskovanje, terensko delo, protokoli, učna motivacija, program GLOBE attention of students in an engaging manner, focusing on our research work in the school surroundings. Keywords: research, fieldwork, protocols, learning motivation, GLOBE Program GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Uvod atmosfera, hidrosfera, biosfera, pedosfera in GLoBe je Zemlja kot sistem (GLOBE – globalno učenje in mednarodni program Kakovostno pedagoško delo v sodobnem času opazovanje za dobrobit okolja, 2023). Učenci za opazovanje zahteva od učitelja, da uporablja inovativne in učitelji s svojimi terenskimi raziskovanji Zemlje, ki poteka učne metode, v spodbudnem učnem okolju. pridobivamo podatke in jih vnašamo v pod okriljem Geografija kot predmet je za učence izjemno skupno svetovno bazo in tako znanstvenikom ameriške agencije zanimiva že zaradi svoje življenjske uporabnosti omogočamo pridobivanje informacij. Posebna NaSa. Cilj programa in kompleksnosti. Z aktualizacijo učnih vsebin atrakcija za učence je sodelovanje z vesoljsko je spodbujanje učitelj lahko učence dodatno pritegne in jim agencijo NASA, saj lahko svoje meritve poučevanja in učenja osmisli geografsko znanje. Že Kant (povz. primerjamo s podatki, ki jih izmerijo njihovi o znanosti. po Kunaver, 2005) je geografijo uvrščal med sateliti, hkrati pa NASINI znanstveniki redno področja, ki na najprimernejši način razsvetlijo sodelujejo na mednarodnih webinarjih, kjer človeški razum in znanje. jih imajo čast spoznati tudi učenci. Dejavnosti programa GLOBE so primerne za otroke vse O spremenjeni vlogi učitelja v sodobni šoli je od predšolskega obdobja do študija. Prednost pisal že Lipovšek (1995). Izpostavil je, da bodo aplikacije GLOBE OBSERVER na mobilnem učenci v sodobni šoli morali sami ustvariti svoje telefonu je, da učenci vanjo lahko vnašajo znanje, ga osmisliti in ga praktično ovrednotiti. podatke, tudi če ni mobilnih podatkov. Učitelj geografije se bo moral medpredmetno povezovati z ostalimi predmetnimi področji, Prednosti sodelovanja v programu GLOBE so njegov pouk pa bo moral temeljiti na interdisciplinarnost, povezovanje pridobljenega informacijsko-komunikacijski tehnologiji. znanja v šolah s pridobljenimi terenskimi Vključevati se bo moral v mednarodne projekte podatki, urjenje v znanju angleščine za potrebe in aktualizirati učne vsebine (Lipovšek, 2005). predstavitve rezultatov na mednarodnih webinarjih, raziskovalno delo ter nenazadnje 39 Zaradi tehnološko razvite družbe se splošna povezovanje učiteljev in učencev z vsega sveta. razgledanost učencev veča, zato se v vsakem oddelku pojavi peščica učencev, ki si želi pridobiti Učenci imajo tudi možnost, da s tega področja več znanja, saj marsikaj že vedo in obvladajo. pripravijo raziskovalno nalogo. Sam program je Če teh učencev ne opazimo na tak način, se pri vključen v projekte ERASMUS, kar pomeni, da so pouku začnejo dolgočasiti. Komensky (1995) učenci in njihovi učitelji vključeni v mednarodne je v svojem delu Velika didaktika zapisal: »Ena izmenjave, v okviru katerih spoznavajo primere izmed glavnih nalog šol je, da učence uvajajo v dobrih praks in se urijo v raziskovanju. znanost.« Poudarjal je zanesljivo, uspešno učenje, Inovacijske dejavnosti so pot v pravo smer. Že kjer je znanje utemeljeno na izkustvu, in šolo program devetletke je med drugim spodbujal brez dolgočasja, ki ne vzbuja odpora pri učencih razvoj kritičnega mišljenja pri učencih. Mladim in prav tako ne pri učiteljih. moramo omogočiti pridobivanje izkušenj z Med temeljna načela kakovostnega pouka v zunanjim, nepredvidljivim okoljem (Kolenko, današnjem času sodita tudi učna diferenciacija 2015). Prav tako mednarodna listina o geografski in individualizacija (Kalin, Vogrin, Zuljan, vzgoji in izobraževanju kot splošno človekovo 2009). Učencem, ki jih učne vsebine dodatno pravico izpostavlja pravico do visokokakovostne zanimajo, lahko ponudimo možnost sodelovanja geografske izobrazbe, med drugim izpostavlja v raziskovalnih dejavnostih. Ena izmed takih, ki problemski pristop, ki je povezan z jo bomo podrobneje predstavili v prispevku, je vsakodnevnimi, aktualnimi informacijami, ter program GLOBE, ki ga izvajamo v okviru Ekošole sistemski pristop za razumevanje okolja kot in ki učencem omogoča raziskovalno učenje, pri celote (Kunaver, 2005). Program GLOBE je katerem sodelujejo s pravimi znanstveniki, pri inovativen in hkrati spodbuja kompleksno in tem pa okolje v neposredni bližini raziskujejo v kritično mišljenje učencev. skladu s predpisanimi mednarodnimi protokoli. Program GLoBe v povezavi s Program GLoBe podnebnimi spremembami GLOBE je mednarodni program za opazovanje V lanskem šolskem letu smo se na Ekonomski Zemlje, ki poteka pod okriljem ameriške agencije šoli Murska Sobota v sodelovanju s CŠOD NASA. Cilj programa je spodbujanje poučevanja odločili dejavnosti programa GLOBE povezati in učenja o znanosti, v njem pa sodeluje 126 s podnebnimi spremembami, in sicer z držav z vsega sveta in več kot 22.000 šol. ugotavljanjem le-teh. Odločili smo se za Dejavnosti zajemajo 5 tematskih sklopov: opazovanje atmosfere in biosfere, na željo GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse učencev pa smo dodali še opazovanje pedosfere. • ugotavljajo, katera vrsta oblakov je značilna Znotraj dejavnosti atmosfere so učenci merili za določen del leta oz. je najbolj pogosta vrednosti temperature zraka, zračnega pritiska na območju celinskega podnebja (npr. in vlage ter opazovali vrste oblakov (dvakrat cumulonimbusi poleti, nimbostratusi pozimi); tedensko). Na področju biosfere smo sodelovali • ugotavljajo povezavo med podnebnimi v spomladanski kampanji Spring tree, kjer je spremembami in pogostostjo in dijak opazoval brstenje in olistanje izbranega intenzivnostjo meteoroloških naravnih nesreč drevesa lipovec (Tilia cordata), ki raste pred (toča, suša …). šolo. S področja pedosfere pa so si učenci izbrali merjenje temperature tal. V povezavi s tem smo Za uresničevanje zadanih ciljev so dijaki pri si zadali naslednje cilje: izvajanju meritev uporabljali predpisane protokole programa GLOBE. V spomladanski • prepoznavanje vrste dreves, brstičev in kampanji Spring tree je sodelujoči dijak iz pojmov, kot so dormanten, nabrekel, odprtje programa logistični tehnik opazoval brstenje brsta, ter urjenje v tedenskem opazovanju drevesa od februarja do maja. Pri tem se je uril in beleženju ugotovitev v delovnem listu v spretnostih uporabe aplikacije Grow app, ki ozelenitev dreves; je aplikacija za fotografiranje izbranega drevesa • pridobivanje spretnosti in veščin za delo s ter določanje njegovih koordinat rastišča. Velik spletnimi aplikacijami Grow app; napredek pri dijaku je bil, da se je odločil za • urjenje v postavljanju hipotez ter njihovem samostojni vnos podatkov v aplikacijo Globe potrjevanju na podlagi dokazov/ugotovitev; data entry. Poleg opazovanja brstenja je spremljal prve poganjke ter meril velikost listov. Svoje • izdelava klinometra za potrebe ugotavljanja ugotovitve glede opazovanja biosfere (natančneje višine dreves; drevesa lipovec, lat. Tilia cordata) je prikazal • dijaki na podlagi izmerjenih podatkov za v obliki Padleta, katerega je tudi predstavil na 40 biosfero in atmosfero ugotavljajo vzročno- mednarodnem webinarju na konferenci Spring posledične povezave in jih povežejo s Tree Campaigne (Slika 1). Naj poudarim, da podnebnimi spremembami; gre za dijaka s primanjkljaji, ki ima odločbo • na podlagi izmerjene temperature zraka o usmeritvi in težave z angleškim jezikom, ugotavljajo njen vpliv na razvoj dreves vendar sta ga sodelovanje z Naso ter ljubezen do (brstenje, olistanje); predmeta geografije navdušila do te mere, da mu • predvidevajo, kako bodo podnebne je uspelo doseči zadane cilje, kar je prispevalo k spremembe v prihodnosti vplivale na rastno dvigu njegove samopodobe. sezono posameznih rastlin; Program GLOBE nudi tudi možnost vizualizacije • sklepajo, kako krčenje gozdov vpliva na podatkov, kar pomeni, da dijaki lahko grafično spremembe v atmosferi (temperatura zraka …); prikažejo svoje ugotovitve, ki so jih sicer sami • z opazovanjem vrste oblakov sklepajo, kako zapisovali v preglednico. Na Sliki 2 je primer bodo te spremembe lahko imele dolgoročen grafičnega prikaza oz. vizualizacija podatkov v vpliv na podnebje; povezavi z brstenjem drevesa lipovec. Slika 1: Padlet, s katerim je dijak na mednarodnem webinarju predstavil svoje ugotovitve v povezavi z biosfero. GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Slika 2: Vizualizacija podatkov brstenja drevesa lipovec V šolskem letu 2023/24 nadaljujemo s drevesa, ter uporabili svoje znanje matematike sodelovanjem v jesenski kampanji Autumn pri določanju višine. Cilj jesenske kampanje je 41 Campaigne – Green Down. Cilj iz načrta, ki se opazovanje obarvanosti listov ter osutost drevesa. nanaša na določanje same višine drevesa, bomo realizirali v jesenski kampanji, ker je drevo postalo S pomočjo barvne lestvice, ki smo jo prejele vse malenkost višje. Dijaki se bodo tako naučili sami sodelujoče šole v jesenski kampanji Autumn tree, izdelati višinomer, s katerim bodo izmerili višino učenci lažje določijo prevladujočo barvo listov. Slika 3: Opazovanje obarvanosti listov Slika 4: Barvna lestvica za opazovanje barve listov Foto: Evelina Katalinić Foto: Evelina Katalinić GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse bili tudi visoki oblaki, kot so cirusi, cirostratusi in cirokumulusi, zelo redko so zabeležili srednje oblake (altostratus, altokumulus). Prvi letniki ekonomske gimnazije pa so se odločili za opazovanje pedosfere. Vse potrebne pripomočke za beleženje meritev smo prejeli od Ekošole Slovenija. Dijaki so na podlagi terenskih meritev prišli do naslednjih vzročno-posledičnih povezav med atmosfero, biosfero in pedosfero: • opazili so, da so se prvi listi na drevesu pojavili relativno pozno, in sicer konec aprila (razlog za to pripisujemo naslednjim atmosferskim pojavom: dolgotrajno oblačno Slika 5: ekipa za opazovanje atmosfere vreme brez sonca z obilnejšimi padavinami, Foto: Evelina Katalinić posledično dolgotrajnejše nizke temperature, 42 nekajdnevno vetrovno vreme); • ugotovili so, da relativno hladni spomladanski S področjem atmosfere so se ukvarjali dijaki 2. meseci vplivajo na poznejše brstenje oz. letnika ekonomske gimnazije (Slika 5). Beležili olistanje dreves, prav tako pa relativno so podnebne elemente z opazovanjem atmosfere. topli jesenski meseci spodbujajo drevesa Dijaki, ki so opazovali vrste oblakov, so k ponovnemu brstenju, in to ravno v času, največkrat zabeležili nizke oblake, kot so stratusi, ko bi se naj drevesa z rumenenjem listov kumulusi in stratokumulusi, dokaj pogosti so pripravljala na zimsko spanje; Sliki 6 in 7: Merjenje temperature tal Foto: Evelina Katalinić GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse • nizke spomladanske temperature so se Sklep odražale tudi na relativno nizki temperaturi prsti (dijaki so ugotovili, da je prst na globini Raziskovalno delo, izkušenjsko učenje v 5 cm višja od izmerjene temperature prsti na povezavi s terenskim delom je tisto, kar pouku globini 10 cm, kar pripisujemo segrevanju geografije daje dodano vrednost. Spoznavanje zemeljskega površja od Sonca). Povprečno lokalnega okolja, v katerem učenci živijo, izmerjena temperatura je bila 12 stopinj omogoča povezovanje teoretičnega znanja s Celzija v marcu in aprilu; prakso. Aktualizacija učnih vsebin, primerjava • predvidevajo, da bodo podnebne spremembe podatkov s podatki drugod po svetu pa jih vplivale na to, da se bo rastna doba drevesa uči kritičnega razmišljanja ter kompleksnega zamaknila v pozno pomlad ter podaljšala v mišljenja. Dojemanje pokrajine kot celote pozno jesen; je osnova za učenje trajnostnega ravnanja, kako z enim posegom v geosfero ne porušimo • sklepajo, da je za pravočasno preprečitev oz. celotnega ravnotežja okolja. Program GLOBE zmanjšanje podnebnih sprememb izjemno nam to omogoča, saj učenci na podlagi meritev pomembno pogozdovanje (naša šola vsako atmosfere ugotavljajo njen vpliv na biosfero, leto ob dnevu Zemlje posadi eno drevo), saj pedosfero oz. Zemljo kot celoto, hkrati pa se so gozdovi pljuča sveta s proizvajanjem kisika učijo prvih korakov znanstvenega raziskovanja. ter porabo ogljikovega dioksida (cilj jesenske kampanje: koliko ogljika je shranjenega v 43 drevesnih listih); • dijaki, ki so spremljali atmosfero z vidika Viri in literatura opazovanja oblakov, so v povprečju zabeležili GlOBe – globalno učenje in opazovanje za dobrobit največ nizkih oblakov; med počitnicami pa okolja (2023). https://ekosola.si/globe-23-24 so njihovo pozornost pritegnili poličasti Juriševič, M. (2009). Sodobni psihološki poudarki pri oblaki (shelf clouds) ter mamutski oblaki. razumevanju koncepta učne motivacije za uspešno Ugotavljamo, da so ravno ti dokaz izrazitih poučevanje. V M. Cotič, V. Medved Udovič, M. podnebnih sprememb ter posledično Cencič (Ur.), Pouk v družbi znanja (5–12). Pedagoška pregrevanja zemeljskega površja, ko pride fakulteta. topel zrak v stik s hladnim zrakom v višinah, kolenko, M. (2015). Umeščenost področja ustvarjalnosti, nastanejo vrtinčasti vetrovi (majhni tornadi); inovativnosti in podjetnosti v veljavnih učnih načrtih ti so poleti 2023 prizadeli tudi Pomurje, med slovenske osnovne šole. V F. Cankar, t. Deutsch (Ur.), drugim Mursko Soboto, posebej Turnišče; Mladi, šola in izzivi prihodnosti. Zavod RS za šolstvo. • sklepajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb komesky, J. A. (1995). Velika didaktika. Pedagoška tovrstne naravne nesreče pogostejše in obzorja. intenzivnejše, zato je skrajni čas, da se človek kunaver, J. (2005). novejša mednarodna prizadevanja za začne prilagajati naravi. sodoben pouk geografije, posebej o mednarodni listini o geografski vzgoji in izobraževanju. V J. kunaver (ur.), Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost (27–57). DZS. lipovšek, i. (2005). Biti učitelj geografije v 21. stoletju. V J. kunaver (ur.), Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost (24–27). DZS. GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Obravnava humanitarne dejavnosti pri vsebinskem sklopu aktivno državljanstvo Barbara Malej Kunaver Ekonomska šola Ljubljana barbara.malej@gmail.com Addressing Humanitarian Action in Active Citizenship COBISS: 1.04 Strand DOI: 10.59132/geo/2024/ 1/44-49 izvleček Abstract V okviru novega vsebinskega sklopa Humanitarian activity was addressed aktivno državljanstvo smo kot enega od within the new curriculum strand, sklopov v 3. letniku smeri ekonomski Active Citizenship, in the 3rd year of tehnik in ekonomska gimnazija obravnavali the economic technician and economic humanitarno dejavnost. eden od najbolj Gymnasium programmes. tomo križnar, 44 znanih slovenskih humanitarnih delavcev, a well-known Slovenian humanitarian tomo križnar, se skupaj s soprogo v worker, and his wife are currently zadnjem času posveča pomoči revnemu helping Sudanese patients undergoing prebivalstvu Sudana pri premagovanju leprosy treatment. the article presents težav v zvezi z zdravljenjem bolezni the issues of Sudan and leprosy and lepra, bolj znane kot gobavost. V članku the implementation of the learning je predstavljena problematika Sudana in strand, which comprises an introductory gobavosti ter izvedba učnega sklopa, ki presentation, a film screening, a zajema uvodno predstavitev, ogled filma, discussion with relief workers and a final pogovor s humanitarnima delavcema in reflection by the students. refleksijo dijakov ob zaključku sklopa. Keywords: active citizenship, humanitarian Ključne besede: aktivno državljanstvo, action, Sudan, leprosy, Tomo Križnar, humanitarna dejavnost, Sudan, lepra, gobavost, documentary film Rotting 2022 Tomo Križnar, film Trohnenje 2022 Uvod vedno veliko primerov te bolezni v državah v razvoju. Pri predmetu aktivno državljanstvo Človeštvo je od prazgodovine do danes glede smo kot enega od sklopov obravnavali tudi zdravljenja različnih bolezni zelo napredovalo. humanitarno delo zakoncev Križnar v zvezi Za večino bolezni, ki so nekoč pestile s pomočjo prebivalcem Sudana v boju z prebivalstvo, poznamo zdravila ali cepiva. gobavostjo. Tomo Križnar je znan humanitarni Vendar pa so ti moderni pripomočki medicine delavec, ki že dalj časa deluje na območju za revnejši del svetovnega prebivalstva Sudana in Južnega Sudana. Že v obdobju okrog mnogokrat predragi in nedosegljivi. Tako se leta 2006 se je skupaj s pokojnim predsednikom v revnejših predelih sveta še vedno pojavljajo Republike Slovenije Janezom Drnovškom bolezni, o katerih bi marsikdo mislil, da prizadeval za prekinitev spopadov med spadajo samo še v legende. Ena takih bolezni različnimi narodnostnimi in verskimi frakcijami je lepra, bolj poznana kot gobavost. Bolezen na območju Darfurja v nekdanji državi Sudan, je znana že iz antičnih časov (celo v Svetem kjer je zaradi velikega števila beguncev grozila pismu je omenjen dogodek v zvezi z obolelimi humanitarna katastrofa (RTV SLO, 2006a, za gobavostjo). Danes je kljub antibiotikom še 2006b). GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Kratek opis kriznega območja v danes (Wikipedia: South Sudanese Civil War, Po osamosvojitvi Sudanu in južnem Sudanu 2023). V zadnjem času pa tudi v Republiki Sudan Sudana leta 1956, (severnem delu nekoč skupne države) prihaja je vlada v Kartumu do oboroženih konfliktov med vladno vojsko in pričela uvajati uporniki, ki se borijo proti islamizaciji države islamistične zakone, (Wikipedia: War in Sudan (2023), 2023). kar je povzročilo razkol med Glavni razlogi za sovražnosti na območju islamskim severom nekdanje skupne države Sudan so verske in in animističnim ter etnične razlike. V severnem delu, ki danes krščanskim jugom. pripada državi Sudan, živi poleg 71 % sudanskih Arabcev tudi 5,5 % muslimanskih Bedžev in več drugih manjših skupin. Kar 97 % prebivalcev se izreka za muslimane (Wikipedia: Sudan, 2023). V južnem delu, ki danes pripada državi Južni Sudan, pa večinoma živi temnopolto prebivalstvo, od katerega je 60 % kristjanov, 6 % muslimanov, ostali pa so pripadniki tradicionalnih afriških verstev (Wikipedia: South Sudan, 2023). Poleg verskih in etničnih razlik so razlogi za nesoglasja tudi ekonomski, saj so deli tega območja bogati z nafto, tako Slika 1: Položaj držav Sudan (zeleno) in Južni Sudan (oranžno) na afriški celini se različna plemena bojujejo za prevlado nad Kartografija: A. Polšak tem bogastvom (Chagutah, 2023). Zaradi pomanjkanja vode v območju Sahela (ki se 45 razprostira nekje ob meji med obema državama) in posledičnega širjenja puščav proti jugu Sedanji državi Sudan in Južni Sudan ležita prihaja hkrati še do selitev prebivalstva na bolj Na referendumu leta na območju, kjer se stikata islamska (severni namočena in rodovitna območja ter boja za 2011 se je skoraj 99 % del) in stara afriška kultura (južni del), poleg vodne vire. volivcev izreklo za tega je bilo to območje v zadnjih 150 letih samostojnost, in tako predmet kolonialnih apetitov evropskih Razburkana zgodovina in neprestane vojne je bila ustanovljena velesil. Do konca 19. stoletja je temu območju niso prav nič prispevale k dobrobiti prebivalstva republika južni vladala egipčanska monarhija, ki pa jo je do na tem območju, ki je še vedno enako revno in Sudan. Vendar konca stoletja zamenjala britanska kolonialna zdravstveno nepreskrbljeno kot v preteklosti. razdelitev države nadvlada. Leta 1899 je Sudan postal kondominij, Zato se je g. Križnar skupaj s soprogo v zadnjem in osamosvojitev ki sta si ga delila Egipt in Velika Britanija vse času posvetil pomoči revnemu prebivalstvu južnega Sudana do leta 1956, ko je Sudan postal neodvisen. pri boju z gobavostjo, ki zaradi odmaknjenosti nista prinesli miru. Po osamosvojitvi je vlada v Kartumu pričela od zdravstvenih ustanov mnogim povzroča Glavni razlogi za uvajati islamistične zakone, kar je povzročilo invalidnost in trpljenje. V ta namen je s pomočjo sovražnosti na razkol med islamskim severom in animističnim donacij zbral precej denarnih sredstev, ki jih je območju nekdanje ter krščanskim jugom. Konec 60. let prejšnjega namenil nakupu zdravil za zdravljenje te bolezni skupne države Sudan stoletja je prišlo do prve državljanske vojne in jih poskušal spraviti do prebivalcev oz. do so verske in etnične zaradi zahtev južnega dela države po avtonomiji. zdravstvenih ustanov. razlike. Po prvi sudanski državljanski vojni je bila leta 1972 ustanovljena Južnosudanska avtonomna regija, ki je obstajala vse do leta 1983. Kmalu Kaj je gobavost? zatem je izbruhnila druga sudanska državljanska vojna. Ta se je končala leta 2005 s podpisom Kot smo zapisali že v uvodu, je gobavost bolezen, mirovnega sporazuma, ki je predvideval ki je znana že iz antičnih časov in povzroča hudo referendum o neodvisnosti južnega dela države. iznakaženje telesa. Danes vemo, da gobavost Na referendumu, ki je bil izveden leta 2011, se povzroča bakterija Mycobacterium leprae in da je skoraj 99 % volivcev izreklo za samostojnost, jo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki. Zaradi in tako je bila ustanovljena republika Južni cene in slabše zdravstvene podpore je danes še Sudan (Wikipedia, 15. 8. 2023). Vendar pa vedno veliko primerov te bolezni v državah v razdelitev države in osamosvojitev Južnega razvoju: največ v Indiji, Pakistanu in okoliških Sudana nista prinesli miru – že leta 2013 se je v azijskih državah ter Vietnamu, Kambodži in Južnem Sudanu začela nova državljanska vojna, Maleziji, v Južni Ameriki v Braziliji, v Afriki pa tokrat med različnimi plemeni, ki (s kratko predvsem v Angoli, Nigru in okolici (»Leprosy«, prekinitvijo po letu 2020) praktično traja še 2023). GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Slika 2: Pogostost novih primerov gobavosti na 100.000 prebivalcev za leto 2016 46 Kartografija: Barbara Malej Kunaver; prirejeno na osnovi neme karte sveta https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Blank-Map-World.png Pri gobavosti so prizadete živčne celice, ki Ker je gobavost bakterijska bolezen, jo uspešno posledično odmirajo. Bolnik izgubi občutek za zdravimo z antibiotiki. Obstajajo tudi cepiva. mraz, vročino in bolečino. V zgodnji razvojni Zdravljenje traja od več mesecev do enega stopnji se pojavijo nejasno omejeni madeži na koži; pri ljudeh s temnejšo poltjo so madeži Gobavost je bolezen, svetlejši od okoliške kože, pri ljudeh s svetlejšo ki je znana že iz poltjo pa so rdečkasti. Madeži niso boleči in so antičnih časov in manj občutljivi za dotik od zdrave kože. V drugi povzroča hudo fazi madeži nepravilnih oblik postanejo izbočeni iznakaženje telesa. in hrapavi. Na prizadetih predelih kože dlake Povzroča jo bakterija izpadejo. Periferni živci postanejo vozlasto Mycobacterium zadebeljeni, čut za dotik peša in nazadnje leprae, bolezen povsem izgine. Ker bolniki na obolelih mestih lahko uspešno nimajo občutka za dotik, vročino in bolečine, zdravimo se pogosto ranijo ali opečejo. Sekundarne z antibiotiki. okužbe teh delov lahko povzročijo izgubo tkiva, zaradi česar se prsti na rokah in nogah skrajšajo in deformirajo, saj se hrustanec absorbira v telo. Te sekundarne okužbe so še posebej problematične v revnejših okoljih zaradi pomanjkljive higiene in nedostopnosti zdravljenja. Tretja, najtežja faza je bunčičasta gobavost. Bakterije se namnožijo po krvi, živčevju, sluznicah in mezgovnem sistemu po vsem telesu. Koža je močno spremenjena in vozličasta. Značilni so svetlo rdeči do rjavi lepromi, ki se na obrazu med seboj prekrivajo in združujejo ter tvorijo tako imenovani levji Slika 3: Štiriindvajsetletni bolnik s tretjo fazo gobavosti obraz. Sledijo lahko okvare kosti, mišic, kit ter Foto: Pierre Arents, 1886; https://en.wikipedia.org/wiki/ notranjih organov. Leprosy#/media/File:Leprosy.jpg GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse leta. Zdravljenje sicer ozdravi okužbo in obravnava gobavosti ter napredovanje bolezni, vendar pa pri pozno humanitarne dejavnosti zakoncev zdravljeni gobavosti poškodbe živčevja, kože, okončin in drugih organov ostanejo Križnar pri pouku nepopravljive. Zato je zgodnje odkrivanje Tematiko humanitarne dejavnosti smo in zdravljenje zelo pomembno. Leta 2016 obravnavali kot enega od sklopov v je Svetovna zdravstvena organizacija začela okviru novega vsebinskega sklopa aktivno »Globalno strategijo gobavosti 2016–2020: državljanstvo v 3. letniku smeri ekonomski Pospeševanje v smeri sveta brez gobavosti« tehnik in ekonomska gimnazija. Vsebinski (WHO, 2016), katere cilj je zmanjšanje števila sklop aktivno državljanstvo je zasnovan na obolelih in dostopnejše zdravljenje. novo s poudarkom na aktivni vključenosti dijakov v dejavnosti, pri čemer morajo dijaki Že v antiki so spoznali, da se bolezen širi s samoiniciativno izražati svoja mnenja in tesnim stikom med obolelim in novo okuženim. kritično razmišljati. Dokazila o delu morajo biti Zato so obolele izolirali v posebne naselbine shranjena v digitalni obliki, za kar sem izbrala (kolonije gobavcev), da niso imeli nobenih Arnesove spletne učilnice, ki jih tudi sicer stikov z zdravimi ljudmi. Prepovedan jim je bil uporabljam pri pouku geografije. Poučevanje vstop v naselja in podobno. Še v 20. stoletju aktivnega državljanstva je bilo razdeljeno v več so v nekaterih državah (v Indiji do l. 1983) delov. Ker je namen sklopa poleg spoznavanja veljali zakoni, ki so uveljavljali prisilno izolacijo državne ureditve Republike Slovenije tudi bolnikov. Do današnjih dni pa je gobavost ostala vzgoja aktivnih in angažiranih državljanov, stigmatizirana, tako da o njej kroži mnogo sem en del posvetila humanitarnemu delu in neresničnih predsodkov. V Braziliji, na primer, njegovemu pomenu za širšo družbo. Izbrala ljudsko izročilo trdi, da je gobavost bolezen, sem znanega humanitarnega delavca Toma 47 ki jo prenašajo psi, da je povezana s spolno Križnarja, s katerim sem v preteklosti že promiskuiteto in da je kazen za grehe in moralne uspešno sodelovala pri ozaveščanju dijakov v prestopke (Wikipedia: Leprosy, 2023). okviru medpredmetne povezave med geografijo in slovenščino (Malej Kunaver in Nadu, Danes vemo: 2010). Tomo Križnar o svojih humanitarnih • da je gobavost bolezen, ki jo lahko zdravimo (z prizadevanjih pripoveduje zelo nazorno, hkrati antibiotiki); pa tudi zelo čustveno. Z osebno pripovedjo • da se prenaša s stikom in kapljično, vendar pritegne dijake in jim pusti trajen vtis o mora biti oseba v zelo tesnem stiku z obolelim potrebnosti humanitarnega delovanja. Poleg dalj časa, naključni stiki (rokovanje …) niso tega je g. Križnar o svojem delu posnel tudi nevarni; film, s katerim smo lahko prikaz njegovega dela • da gobavost ni zelo nalezljiva, ljudje z popestrili in ga dodatno medijsko podprli. gobavostjo lahko živijo s svojimi družinami ter Celoten sklop je trajal šest šolskih ur. Najprej hodijo v šolo ali v službo; sem imela z dijaki (z vsakim razredom posebej) • da 95 % ljudi, ki se okužijo z bakterijo M. dve uri priprave, kjer sem jih seznanila z leprae, sploh ne razvije bolezni; geopolitično in zgodovinsko situacijo v obeh • da se gobavost pogosteje pojavlja pri ljudeh, državah (Sudan in Južni Sudan), ki sta nastali ki živijo v revščini, zaradi slabše higiene in na območju nekdanje Republike Sudan. S slabšega imunskega sistema, kar so posledice pomočjo kart in slik v obliki PowerPoint podhranjenosti. predstavitve sem pojasnila naravne razmere, V okviru svoje humanitarne dejavnosti sta etnično in versko sestavo prebivalstva, zakonca Križnar tudi osebno odpotovala na kolonialno zgodovino in vzroke za vojne, delitev eno od bolj prizadetih območij Sudana glede države in kasnejše nemire. Predstavila sem jim gobavosti in s prepričevanjem domačinov tudi humanitarno delovanje zakoncev Križnar dosegla, da so na zdravljenje sprejeli eno od in značilnosti obolenja gobavosti, o kateri prizadetih oseb. Dodaten problem pri prebivalcih govori njun dokumentarni film Trohnenje 2022 je tudi prepričanje, da je bolezen »božja kazen« (Križnar idr., 2023). in da se ne da nič narediti, zato celo sami bolniki Nekaj dni kasneje smo si z vsemi dijaki v bližnji in njihovi svojci ter vaški starešine včasih kinodvorani ogledali omenjeni film. Po ogledu zavračajo zdravljenje. O vsem tem sta posnela filma je sledil pogovor z avtorji filma. Pred dokumentarni film z naslovom Trohnenje 2022, zaključkom sklopa so morali dijaki zapisati ki je bil predvajan tudi na Televiziji Slovenija refleksijo o predstavitvi problematike in (RTV SLO, 2023). filma ter napisati nekaj povratnih informacij GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse 48 Slika 4: nekaj tipičnih diapozitivov uvodne predstavitve Zajem posnetkov: Barbara Kunaver Malej o pridobljenem védenju. S tem sem želela (SPLA North). Tamkajšnji staroselci se nočejo vdati spodbuditi njihovo razmišljanje o pereči arabizaciji niti se umakniti v taborišča beguncev problematiki sodobnih konfliktov, revščine pod nadzorom agencij OZN onkraj meje v Republiki in neenakosti v svetu, pa tudi o tem, kako bi Južni Sudan. Nobena agencija OZN ali nevladna lahko vsi skupaj, od mednarodne politike in humanitarna organizacija uradno ne sme in si ne njenih ustanov, preko nevladnih humanitarnih upa na ta področja, kjer se zaradi vojn, nenehnega organizacij vse do posameznikov, prispevali k stresa in vsesplošnega pomanjkanja ponovno širi reševanju teh problemov. Dijaki so zahtevano gobavost. Kljub temu da proizvajalec dobavlja zapisali v obliki odgovorov na zastavljena zdravila proti gobavosti brezplačno po vsem svetu, vprašanja, ki so jih oddali v spletno učilnico. V do bolnikov na tem območju zdravila ne pridejo, ker nadaljevanju sem povzela nekatere izstopajoče sudanska vlada svetovni zdravstveni organizaciji odgovore na vprašanja. tega ne dovoli. Napišite vtise o ogledu filma. Kaj je cilj delovanja zakoncev Križnar? V dokumentarnem filmu »Trohnenje 2022« zakonca Film je ganljiv portret slovenskega para, Toma Križnar primerjata trohnenje etike v najbolj in Bojane Križnar. Tomo Križnar se je pred 30 tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi leti odločil zapustiti svojo službo in se odpraviti v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, na potovanje v Afriko. Tam je odkril grozote skritem in pozabljenem delu sveta. Tako kot je za vojne in revščine, ki so ga ganile do srca in ga gobavost značilna neobčutljivost okuženih območij spodbudile k ustanovitvi humanitarne organizacije telesa, je očitno tudi za etično trohnenje značilna »Humanitarna ustanova H.O.P.E.«. Njihovo delo neobčutljivost družbe. Področje Nubskih gora temelji na vzpostavljanju projektov za dolgoročno in Modrega Nila je pod nadzorom borcev proti pomoč ljudem v Afriki, ki temeljijo na spoštovanju suženjstvu v Sudanski ljudski osvobodilni armadi človekovih pravic in trajnostnem razvoju. GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Kaj vas je najbolj navdihnilo pri pogovoru z noto. Na podlagi pozitivnih izkušenj, ki sem zakoncema Križnar? Najbolj navdihujoč del so jih dobila pri izvedbi sklopa o humanitarnem bile zgodbe o ljudeh, ki so bili rešeni zaradi njihovega delovanju, lahko izvedbo podobne dejavnosti dela. Zakonca Križnar sta se osredotočila na priporočam vsem, ki poučujejo ta predmet. reševanje otrok, ki so bili prisiljeni v otroško vojsko in na druge načine žrtve vojne in revščine. Kako bi vi reševali probleme, ki ste jih Viri in literatura videli v filmu? Lahko pomagamo s finančno Chagutah, t. (30. 3. 2023). South Sudan’s conflicts podporo organizacijam, kot je H.O.P.E., ki delujejo are not just between communities. Amnesty na terenu. Lahko pomagamo tudi z ozaveščanjem international. https://www.amnesty.org/en/latest/ o teh problemih in spodbujanjem politik, ki bodo news/2023/03/violent-conflicts-in-south-sudan- omogočale boljšo pomoč ljudem v Afriki, ter o almost-always-involve-human-rights-violations-and- abuses-and-crimes-under-international-law/ različnih načinih pomoči, ki jih lahko nudimo. Lahko pomagamo z zbiranjem sredstev za nakup osnovnih Malej kunaver, B., in nadu, t. (2010). Primer pouka s dobrin, kot so hrana, voda in zdravila, ter jih pomočjo medpredmetnega povezovanja: Darfur – boj za preživetje. Vzgoja in izobraževanje, 41(3-4), 74–82. pošljemo na teren. Pivk križnar, B., in križnar, t. (13. 6. 2023). trohnenje Komentirajte citat, ki ste ga slišali v filmu: 2022. Dokumentarni film tV SlO 1. https://www. rtvslo.si/tv/novosti/trohnenje-2022/670985 49 »Sveta ne bodo uničili samo tisti, ki ropajo in pobijajo, ampak tudi tisti, ki gledajo in nič ne RtV SlO. (2. 2. 2006a). Drnovšek o Darfurju s polno naredijo.« (Albert Einstein) paro. https://www.rtvslo.si/slovenija/drnovsek-o- darfurju-s-polno-paro/49747 Citat izraža močno sporočilo, ki nas spodbuja k premisleku o naših dejanjih in odgovornostih. Ta RtV SlO. (15. 3. 2006b). križnar slikovito iz Darfurja. https://www.rtvslo.si/slovenija/kriznar-slikovito-iz- citat nas opominja, da je ne ukrepanje v situacijah, darfurja/51528 ko se dogajajo nepravičnosti in zlorabe, enako kot sodelovanje v teh dejanjih. Velikokrat je prav Wikipedia: the Free encyclopedia. South Sudan. (16. 8. 2023). https://en.wikipedia.org/wiki/South_Sudan pasivnost in neodzivnost posameznikov tista, ki omogoča zlorabe in nepravičnosti, da se nadaljujejo. Wikipedia: the Free encyclopedia. (30. 7. 2023). South Sudanese Civil War. https://en.wikipedia.org/wiki/ South_Sudanese_Civil_War Sklep Wikipedia: the Free encyclopedia. Sudan. (16. 8. 2023). https://en.wikipedia.org/wiki/Sudan Za obravnavo predstavljene tematike v okviru Wikipedia: the Free encyclopedia. (16. 8. 2023). War in vsebinskega sklopa aktivno državljanstvo sem se Sudan (2023). https://en.wikipedia.org/wiki/2023_ odločila, ker sem želela spodbuditi razmišljanje Sudan_conflict dijakov o pereči problematiki sodobnega sveta, Wikipedia: the Free encyclopedia. (15. 8. 2023). History o vlogi mednarodnih organizacij, pa tudi o tem, of Sudan. https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_ kako bi lahko vsi skupaj prispevali k reševanju teh Sudan problemov. Vse opisane dejavnosti so se odlično zlile v enotno predstavitev pereče problematike, Wikipedia: the Free encyclopedia. (15. 8. 2023). leprosy. https://en.wikipedia.org/wiki/leprosy ki pesti najrevnejša območja Afrike. Dijake je tematika zelo pritegnila. Ravno v času obravnave World Health Organization, Regional Office for South- snovi (14. 4. 2023) je prišlo v Sudanu do ponovnih east Asia. (2016). Global leprosy Strategy 2016-2020: Accelerating towards a leprosy-free world. WHO spopadov med vojsko in paravojaškimi silami, kar Regional Office for South-east Asia. https://apps. je obravnavani tematiki dalo še posebej aktualno who.int/iris/handle/10665/208824 GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Usvajanje geografije se začne že v vrtcu Sandra Pučko Kindergarten: Where Geography Learning Begins OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, enota vrtec sandra.pucko@guest.arnes.si COBISS: 1.04 izvleček Abstract DOI: 10.59132/geo/2024/ 1/50-55 V vrtcu Črenšovci se trudimo otrokom At the Črenšovci kindergarten, we strive približati vsebine, povezane s podnebnimi to make climate change education spremembami, upoštevamo njihovo accessible to children by incorporating predznanje ter znanje povezujemo z their prior knowledge and connecting it vremenskim dogajanjem iz njihovega to real-life weather phenomena. Working vsakdanjega življenja. Vse to je bil izziv pri with youngsters aged between one delu z otroki v starosti od 1 do 3 let. tema and three presents many challenges. letni časi in vremenski pojavi je stalnica Seasons and weather events always v našem vrtcu. O različnih podnebnih receive attention in our kindergarten. 50 vsebinah razpravljamo tudi v okviru the eco-School programme, which is also programa ekošola, v katerega je vključen implemented in kindergartens, addresses vrtec. Vremenske pojave otrokom najlaže various climate change challenges. predstavimo tako, da jih opazujejo in the easiest way to introduce weather izvajajo eksperimente. Posamezne vsebine phenomena to children is to observe jim za lažje razumevanje predstavimo and undertake experiments, which are skozi igro in prek čim bolj raznovrstnih advanced in primary school education. to dejavnosti, nadgrajujejo pa se v kasnejšem help children learn specific information, osnovnošolskem izobraževanju. Prav zato we deliver it through play and as many otroke vremenski pojavi, pa naj bo to veter, diverse activities as possible. this way, sonce ali dež, vedno in znova navdihujejo ter they remain fascinated by weather so vselej zanimivi za raziskovanje. tako iz events, be it wind, sun, or rain, and are lastnih izkušenj oblikujejo nova spoznanja in always eager to explore. they build and pridobivajo nova znanja. gain new knowledge based on their own experiences. Ključne besede: podnebne spremembe, vreme, vremenski pojavi, ozaveščanje, predšolsko Keywords: climate change, weather, weather obdobje phenomena, awareness, preschool years Uvod upoštevati v prihodnjih načrtih, s katerimi lahko ublažimo ali omejimo posledice podnebnih V sodobnem času smo priča raznolikim sprememb (Bertalanič idr., 2017). vremenskim razmeram, ki vplivajo na življenje na našem planetu. Hiter življenjski tempo Ozaveščanje o podnebnih spremembah zahteva nas vse bolj oddaljuje od zavedanja vrednot in temeljito okoljsko vzgojo, ki spoštuje naravo planetarnih danosti. Podnebne spremembe se ter se osredotoča na otroke že v zgodnji starosti (Katalinič idr., 2020). odražajo v gospodarstvu, ekosistemih in zdravju ljudi (Bertalanič idr., 2017). Strokovnjaki, med Naravno okolje odločilno vpliva tudi na razvoj njimi tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, opozarjajo, predšolskega otroka. Zelo pomembno je, da da je sprememba sistema človeških vrednost otrok dovolj zgodaj vzpostavi skrb za okolje in nujen ukrep (Čepar, 2023), ki ga moramo se zna starosti primerno odzivati na naravne GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse spremembe. Otroku moramo na prijazen način Priprava in izvedba dejavnosti sta temeljili na omogočiti, da naravo začuti, nanjo usmeri ciljih, ki smo jih v celoti uresničili. pozornost in deluje v sožitju z njo (Katalinič idr., 2020). Cilji (Dolar Bahovec idr., 1999): • Otrok odkriva, spoznava in poimenuje Otroci v predšolskem obdobju so radovedni in vremenske pojave in kako se ti odražajo s vedoželjni, zato je v njih izražena zelo močna podnebnimi spremembami. želja po raziskovanju. Različne spretnosti • Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi in izkušnje najraje pridobivajo v svojem vplivajo na naravo. neposrednem okolju (Hvala, 2012). Odkrivanje • Otrok razvija spoštljiv in odgovoren odnos do narave z naravoslovnim opismenjevanjem se narave ter spoznava, kako lahko sam prispeva lahko začne že zelo zgodaj, tudi v vrtcu pri k varovanju okolja. vzgojno-izobraževalnem delu (Krnel, 2001). • Otrok odkriva in spoznava snovi (vodo, zrak) To lahko dosežemo z najrazličnejšimi vsebinami v različnih pojavnih oblikah in procesih. • Otrok spoznava okolje z vsemi svojimi čutili. in metodami pri naravoslovnih in drugih dejavnostih. Ključnega pomena za otroke sta igra, kot nezavedni del učenja, in neposredno Metode dela Naravno okolje izkustveno učenje, v skladu z njihovo odločilno vpliva starostjo in miselno zrelostjo, v opazovalno- Za razvijanje temeljnih spoznavnih in tudi na razvoj eksperimentalnih situacijah (Katalinič, 2020). naravoslovnih postopkov, ki smo jih vključili predšolskega otroka. v dejavnosti, smo uporabili različne metode V vrtcu Črenšovci v sklopu različnih načrtovanih Zelo pomembno opazovanja, opisovanja, primerjanja, pogovora, vsebin namenjamo prav posebno skrb je, da otrok dovolj razvrščanja, demonstriranja, eksperimentiranja ozaveščanju najmlajših na področju podnebnih zgodaj vzpostavi in igre. sprememb. Vrtec je vključen tudi v program skrb za okolje in se 51 Ekošola, ki ponuja različne okoljske vsebine. zna starosti primerno Med drugim smo v šolskem letu 2022/2023 Spoznavanje vremenskih pojmov in odzivati na naravne spremembe. raziskovali podnebne spremembe, s poudarkom pojavov skozi dejavnosti na vremenskih pojavih. Pogosto lahko zasledimo Dejavnosti, povezanih z vremenom in primere iz prakse, kjer v tovrstne vsebine vremenskimi pojavi, smo se v oddelku 1–3 let vključujejo otroke 2. starostnega obdobja, 3- do lotili v aprilu in maju. Obdobje obravnavanega 6-letnike, ki jim je nekatere abstraktne pojme tematskega sklopa je zaznamovalo nestanovitno, lažje predstaviti. V našem vrtcu smo v projekt pravo »aprilsko« vreme. Sončnih dni je bilo malo, vključili otroke 1. starostnega obdobja (1–3 pa še te so skupaj z okrepljenim vetrom večkrat leta). Otroke smo z nekaterimi abstraktnimi zameglili oblaki, pogosto je tudi deževalo. Tako pojmi o vremenu seznanili na najbolj preprost smo deževne vremenske razmere povezali tudi z in razumljiv način, izvedene dejavnosti in izbor vodo. Glede na stalno spreminjanje vremenskih metod ter didaktičnih sredstev so bili primerni razmer v času našega enomesečnega opazovanja njihovi starostni in razvojni stopnji. Ključna za so otroci spoznali glavne vremenske pojave: otroka je bila njegova osebna izkušnja. Prav zato sončno, vetrovno in deževno vreme, kar je bilo morajo otroci dogajanja v naravi izkusiti, doživeti zanje še posebej razburljivo. in začutiti (Krnel, 2001). Te vsebine so dobra Ker je besedna zveza podnebne spremembe predpriprava za učne vsebine, ki jih spoznavajo otrokom preveč abstrakten in nerazumljiv osnovnošolski učenci, in so del učnih načrtov pojem, smo jih z vremenskimi pojavi in z njimi za posamezni razred ter zajemajo geografske povezanimi pojmi seznanjali postopno, na čim vsebine na temo vreme, vremenski pojavi, bolj preprost in razumljiv način. Nekaj otrok je podnebne spremembe in podobno. že izkazalo določeno predznanje o vremenu in z njim povezanimi pojmi, večini pa je bila tema manj znana. Sicer so različne vremenske razmere Namen in cilji del vsakdana otrok, zato se je izbor teme izkazal za zanimivega. Da bi otroke seznanili s podnebnimi spremembami, ki se kažejo v različnih Uvod v tematski sklop o podnebnih vremenskih pojavih, smo se zgodnjega okoljskega spremembah smo začeli s pravljico Deževen opismenjevanja lotili na načine, prek katerih dan v gozdu, Žive Viviane Dorie, na dan, ko so otroci v vzgojno-učnem procesu razvijali je ravno tudi deževalo. Pravljica je slikopis, občutljivost do narave in naravnih dogajanj zato so si otroci brano besedilo ob sličicah (Katalinič, 2020). lažje predstavljali. Posamezne sličice so v GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Slika 1: Otroci prepoznavajo vremenske simbole in se o Slika 2: Simbolna igra z »vremenskimi« lutkami njih pogovarjajo. Foto: Sandra Pučko, 2023 Foto: Sandra Pučko, 2023 njih vsakokrat vzbudile presenečenje in da so ti napravi videli, se seznanili, čemu služita, radovednost. Branje pravljice smo popestrili in z njima tudi rokovali. Z demonstracijo 52 s pisanim dežnikom in slikami vremenskih neposredno na terenu smo prikazali, kako simbolov, ki smo jih kasneje izobesili na vidno napravi delujeta (Slika 3). mesto v igralnici. Dodali smo tudi vremenske simbole, ki v pravljici niso bili omenjeni, a Da bi otroke podučili o vremenskih dogajanjih, so del vremenskega dogajanja v okolju, kjer ki niso del vsakdana, bodisi da se pojavijo otroci živijo. Vremenske simbole smo skupaj nepredvidljivo, v različnih letnih časih ali pa poimenovali in jih ustrezno označili. Tako so niso tipični v našem okolju, smo si ogledali otroci spoznali pojme: veter – vetrovno vreme, videoposnetke o nekaterih ekstremnih sonce – sončno vreme, dež – dežne kaplje – vremenskih pojavih in ujmah (toča, nevihta, deževno vreme, oblak – oblačno vreme, sneg tornado, poplava, suša) in sproti opisovali – snežinke – snežne razmere in mavrica. Slike z vremenskimi simboli so bile večjega formata, zato jih otroci v igralnici niso mogli spregledati in so si jih vsak dan ogledovali, jih tipali, poimenovali, posnemali posamezne vremenske situacije (npr. ššš – šumenje vetra) in jih vključevali v simbolno igro (Slika 1). o vremenskih Za vsakodnevno spremljanje vremena smo pojavih smo se vsak otrokom pripravili tudi manjše simbolne dan pogovarjali, znake, prilepljene na lesene paličice, s katerimi jih opazovali na so se kasneje lahko igrali. Otroci so glede na sprehodih in pri opazovane vremenske razmere v posebno škatlo bivanju zunaj. otroke vtikali paličico z ustreznim vremenskim znakom smo seznanili (Slika 2). z dvema napravama, s katerima O vremenskih pojavih smo se vsak dan opravljamo pogovarjali, jih opazovali na sprehodih in pri določene meritve bivanju zunaj. Otroke smo seznanili z dvema meteoroloških napravama, s katerima opravljamo določene elementov, to meritve meteoroloških elementov, to sta sta termometer termometer in dežemer ali ombrometer. K in dežemer ali simbolnemu znaku za sonce smo priložili ombrometer. termometer – napravo za merjenje temperature Slika 3: Otroci s pomočjo dežemera opazujejo, kolikšna zraka, k dežju pa dežemer – napravo za merjenje je bila količina dežja v preteklih dneh. količine padavin. Za otroke je bilo pomembno, Foto: Sandra Pučko, 2023 GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Slika 4: Otroško veselje na dežju Slika 5: eksperimentiranje z ledenimi kockami in njihova Foto: Sandra Pučko, 2023 primerjava s točo Foto: Sandra Pučko, 2023 njihove značilnosti. Otroci so z zanimanjem Demonstrirali smo poplavo, ki je potopila lego Nekaterih spoznavali za domače okolje neobičajne gradnike, in s tem preverili plovnost nekaterih vremenskih vremenske razmere, se ob posameznih prizorih predmetov. Otroci so doživeli ugodje ob stiku z pojavov nis(m)o 53 čudili in poglobljeno razpravljali. vodo na vodni čutni poti, ki so jo prehodili bosi. doživeli izkustveno V vodnih kotičkih so prelivali, pretakali in merili (toča, mavrica). Vremenske pojave smo spoznavali tudi vodo. Tako smo si jih ob pregledovanju in prebiranju različnega ustvarili s pomočjo slikovnega in knjižnega gradiva. Prebrali smo več Z otroki smo se pogovarjali tudi o tem, kako eksperimentov, pravljic, ki govorijo o vremenu. Naučili smo se pomemben je dež (voda) za rast rastlin. V dneh, npr. namesto toče tudi deklamacijo Dežek pada. ko ni bilo dežja, smo z deževnico zalivali visoke smo pripravili grede pred našim vrtcem, na katerih med drugim ledene kocke. Pomemben del spoznavanja vremenskih pojavov rastejo jagode (Slika 7). je doživljanje le-teh s čutili. Tako so otroci slušno prepoznavali njihove zvoke, se umetniško izražali v likovnih delavnicah. Največje veselje za otroke pa je gotovo bilo doživetje na dežju. Ker je bilo deževnih dni v maju veliko, smo se odpravili v park pred vrtcem, kjer so s svojimi dežniki, obuti v dežne škornje, poplesavali pod dežnimi kapljami, jih lovili, se jih skušali dotikati, jih okušali, iskali luže in tako doživeli nepozabno izkušnjo z vsemi čutili (Slika 4). Nekaterih vremenskih pojavov nis(m)o doživeli izkustveno, saj se ti ne pojavljajo vsakodnevno (toča, mavrica) ali pa niso značilni za pomladni letni čas (sneg). Tako smo si jih ustvarili s pomočjo eksperimentov, npr. namesto toče smo pripravili ledene kocke. Otrokom smo predstavili in prikazali postopek nastanka ledenih kock, s katerimi so se lahko nato igrali. Spoznavali so, kaj se zgodi z njimi, če se jih dotikamo ali jih grejemo v dlaneh (Slika 5). Metodo eksperimentiranja smo uporabili pri različnih poskusih z vodo, s čimer smo ponazorili Slika 6: Opazovanje, kako nastane dež s pomočjo padanje dežnih kapljic ob pomoči zalivalke, eksperimenta. prikazali, kako nastane dež v kozarcu (Slika 6). Foto: Sandra Pučko, 2023 GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse 54 Slika 7: Skrb otrok za rastline in zalivanje visokih gred Foto: Sandra Pučko, 2023 Pri zalivanju gredic jih je motiviralo védenje, katerih rast je odvisna od vremena, zadostne da bodo jagode dozorele šele, ko dobijo za količine svetlobe, toplote in vode. rast tudi dovolj vode. Samo zalivanje je bilo za otroke posebno doživetje. S tem smo jim želeli Otroci so se igrali tudi s sestavljankami na temo privzgojiti spoštljiv odnos do gojenja rastlin, vremenski pojavi (Slika 8). Pomen podnebnih sprememb smo obeležili tudi ob svetovnem dnevu Zemlje, in sicer otroci na s prepevanjem eko himne našega vrtca, predšolski stopnji očiščevalno akcijo po okolici našega vrtca in usvajajo osnovna izdelavo hotelov za žuželke. Ogledali smo si razumevanja o poučne videoposnetke o odpadkih in delovanju vremenu, povezana čistilnih naprav. s temeljnimi pojmi, kot so sonce, dež Ob vsem pa smo otrokom omogočili dovolj in sneg. Poudarek časa za lastno aktivnost in igro, prek katerih so je na opazovanju podoživljali obravnavane vsebine o vremenu. in raziskovanju Mnogi otroci so kmalu začeli samoiniciativno naravnega okolja pripovedovati o vremenskih razmerah, ki so jih s konkretno izkušnjo. spremljali v spomladanskem času. O posebnih vremenskih dogodkih so pripovedovali tudi kasneje, v poletnem času, ko so spremljali narasle vode v potokih in rekah ter poplave v domačem kraju in bližnji okolici. V pogovorih o vremenskih pojavih smo skupaj iskali rešitve za nagle vremenske spremembe in obvladovanje škode, ki jih povzročajo; odgovori so bili sledeči: ugašati luči, v vrtec prihajati peš, varčevati z vodo in elektriko, gasiti ogenj, Slika 8: igra s sestavljankami piti vodo iz kozarca in ne iz plastenke, izbirati Foto: Sandra Pučko, 2023 lokalno hrano (sadje in zelenjavo). GeoGrafija v šoli | 1/2024 iz prakse Vzgojiteljice oziroma strokovne delavke smo Podnebnih sprememb smo se dotaknili tudi v si skozi dejavnosti prizadevale, da so otroci s vrtcu Črenšovci, v oddelku 1–3 let. Otroci so pridobljenim znanjem začutili, kako pomembno spoznali nekatere nove pojme in se skozi različne je ozaveščanje o podnebnih spremembah in aktivnosti seznanili z vremenskimi pojavi, ki so nenadnih vremenskih pojavih. Otrokom smo jih bolj ali manj že poznali. Okoljske vsebine so ves čas zagotavljale sproščeno vzdušje, jim spoznavali izkustveno v naravi, z opazovanjem prisluhnile in sprejemale njihove različne eksperimentov in preko igre ter se tako seznanjali poglede na svet. z dejavniki, ki povzročajo nagle vremenske spremembe. Omenjenim spremembam in Otroci na predšolski stopnji usvajajo osnovna stalnemu menjavanju sončnih, vetrovnih in razumevanja o vremenu, povezana s temeljnimi deževnih dni so se čudili in jih z zanimanjem pojmi, kot so sonce, dež in sneg. Poudarek raziskovali. Z namenom ohranjanja čistega in je na opazovanju in raziskovanju naravnega zdravega okolja v prihodnosti smo želeli otrokom okolja s konkretno izkušnjo. To predstavlja v čim večji meri približati vrednote odgovornega podlago za nadaljnje lažje razumevanje in ravnanja in skrbi za okolje ter jih spodbuditi k konkretno izkušnjo z vremenskimi pojavi, ki se razmišljanju o tem, kaj v tej smeri lahko sami kasneje razvijejo v geografske razprave. Učenci oziroma ob podpori odraslih storijo. v osnovnošolskem izobraževanju prve triade nadaljujejo vsebine o vremenu in vremenskih pojavih pri predmetu spoznavanje okolja, kasneje pri predmetu naravoslovje in tehnika, od 6. Viri in literatura razreda pa so to vsebine predmeta geografija, Bertalanič, R., Dolinar, M., lokošek, n., Medved, A., tudi v srednji šoli. Spoznavni in miselni razvoj Vertačnik, G., in Vlahović, Ž. (2017). Ocena podnebnih učencev se težavnostno stopnjuje iz nižjega v sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Povzetek višji razred najprej v osnovni šole, nato pa še v temperaturnih in padavinskih povprečij. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za 55 srednji. Znanje učencev nadgrajujejo poglobljene okolje. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/ informacije o podnebnih spremembah, vplivi www/climate/text/sl/publications/povzetek- človeških dejavnosti na okolje in ekosisteme. podnebnih-sprememb-temp-pad.pdf Pouk se osredotoča na znanstveno razumevanje Čepar, n. (22. 4. 2023). Mi smo ogroženi, ne naš planet. podnebnih pojavov, spodbuja raziskovanje ter Delo.si. https://www.delo.si/novice/slovenija/mi- poudarja pomen ozaveščanja in trajnostnega smo-ogrozeni-ne-nas-planet/ ravnanja za ohranjanje planeta (Polšak idr., 2008). Dolar Bahovec, e., Bregar Golobič, k., Čas, M., Domicelj, M., Saje - Hribar, n., in Japelj, B. (1999). Kurikulum Učenci v osnovni šoli pridobivajo znanje o za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za vremenu in podnebnih spremembah skozi različne šolstvo. pristope, kot so opazovanje vremenskih pojavov, evropska komisija (2015). Spreminjajoči se svet. spremljanje vremenske napovedi, meritve Naš planet, naša prihodnost: Skupaj v boju proti temperature, analiza padavin, spoznavanje vpliva spremembam, 8–13. our-planet-our-future_sl.pdf človeka na podnebje, razumevanje soodvisnosti (europa.eu) življenja ljudi od vremena ter vplivov podnebnih Hvala, B. (2012). naravoslovje za najmlajše – aktivno sprememb na okolje. Uporabljajo se tudi učenje. V M. Duh (ur.) Ekološka in etična zavest skozi interaktivni učbeniki, delavnice, terensko delo in edukacijski odnos do narave in družbe (56). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. projekti, ki spodbujajo raziskovalni pristop. Poleg tega se v učnem načrtu poudarja ozaveščanje katalinič, D., Fošnarič, S., kunder, A., kutnjak, G., in o trajnostnem ravnanju, recikliranju ter vplivu Gantar, n. (2020). Živeti s podnebnimi spremembami in spreminjati sebe. https://ekosola.si/wp- človeških dejavnosti na podnebje, kar omogoča content/uploads/2020/08/Ziveti-s-podnebnimi- celostno razumevanje teh tem že v mladih letih spremembami-in-spreminjati-sebe-cip.pdf (Kolnik idr., 2011). kolnik, k., Otič, M., Cunder, k., Oršič, t., in lilek, D. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. Sklep https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVi/ Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ Un_geografija.pdf Podnebne spremembe oblikujejo življenje tako ljudi kot drugih bitij ter spreminjajo podobo krnel, D. (2001). narava. V l. Marjanovič Umek (ur.), našega planeta, na kar opozarjajo številne Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulumu za vrtce (157– 175). Obzorja. vremenske situacije; zmanjšanje njihovega vpliva zahteva ozaveščanje o vzrokih in posledicah, pri Polšak, A., Dragoš, A., Resnik Planinc, t., in Škof, U. čemer je ključno usmerjanje najmlajših generacij (2008). Učni načrt. Geografija. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://eportal.mss. k opazovanju narave in vključevanje v okoljsko edus.si/msswww/programi2010/programi/media/ vzgojo. pdf/un_gimnazija/geografija_spl_gimn.pdf GeoGrafija v šoli | 1/2024 zanimivosti Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si Grossvenediger (3.658 m) v Visokih Turah. Potok Krimmlski slapovi najprej teče po okrog 18 km dolgi gorski dolini (Krimmler Achental) med 1850 in 1470 m n. v., Krimmlski slapovi se nahajajo južno od vasi nato pa v stopnjah pada v dolino do n. v. okrog Krimml na severnem obrobju Visokih Tur ob 1080 m. koncu alpske doline ob Salzachu. Slapovi, če upoštevamo vsa slapišča in vmesno uravnavo, Obisk slapov je tako zanimiva izkušnja tudi za so visoki okrog 380 m in s tem najvišji v Avstriji geografa, še zlasti če se nekoliko bolj poglobi v in drugi v Evropi. Od leta 1983 spadajo tudi v njihov nastanek in značilnosti. V ta namen lahko Narodni park Visoke Ture – Visoke Ture pa hitro služi tudi tu citirana literatura, ki pa tu in tam povežemo s turskim tektonskim oknom. navaja različne podatke o istih stvareh, zato smo jo med besedilom citirali večkrat kot bi sicer. Krimmlski slapovi so nastali na reliefni stopnji Krimmlskega potoka, kjer pada voda Porečje Krimmlskega potoka obsega 110,7 km2 preko treh stopenj okrog 380–385 metrov (po nekaterih podatkih 109,9 km2), od tega v dolino. Krimmlski potok zbira vode izpod je najvišji del območja pod gorskimi vrhovi ledenikov (Krimmler Kees) pod alpskimi vrhovi poledenel; tako ledeniki danes zavzemajo 56 (Dreiherrnspitze, 3.499 m) gorske skupine okrog 12,2 % ali 11,1 km2 porečja (Alpenverein jugozahodno od morda bolj znanega vrha Waransdorf-Krimml, b. d.), zaradi krčenja Slika 1: Zgornji krimmlski slap (uradno 140 m višine) na prvi stopnji (od zgoraj navzdol) med 1480 in 1370 m n. v. Foto: Anton Polšak, 2023 GGeeooGGrraaffiijjaa vv ššoollii || 11//22002244 zanimivosti 57 Sliki 2 in 3: Druga (vmesna) stopnja in tretja (spodnja) stopnja krimmlskih slapov Foto: Anton Polšak, 2023 ledenikov nekdaj bistveno več (Nationalpark let; GeoSphere Austria, b. d. in Geoportal …, b. Hohe Tauern, b. d.). Zaradi tega je Krimmlski d.). So primer t. i. konsekventnih slapov, ki sledijo potok tipičen primer vodotoka s snežnim oz. kamninski zgradbi stranske doline. Reliefno natančneje ledeniškim pretočnim režimom, saj stopnjo lahko gotovo povežemo tako s tektonskim je pretok ob taljenju ledenikov junija in julija gubanjem in izdatnejšim dvigom tega ozemlja od 30- do 40-krat večji kot pozimi (februarja). kot glavne doline severno kakor tudi s kasnejšim Veliko nihanja pretoka je tudi preko dneva, saj izdatnejšim ledeniškim poglabljanjem glavne se višek vode pri slapovih zaradi 18 km dolge doline do stranske doline Krimmlskega potoka, po doline pojavi zvečer okrog 21. ure. Poletni pretok kateri je nekdaj polzel stranski ledenik (Krimml je v povprečju 5,6 m3/s, najmanjši pa februarja Kees) izpod Visokih Tur (Wikipedija: Krimmlski (le okrog 140 l/s) (Alpenverein Waransdorf- slapovi, b. d.; Oesterreichischer Alpenverein - Krimml (b. d.). Največji dokumentirani pretok Sektion Warnsdorf/Krimml, Nationalpark Hohe je bil 25. avgusta 1987 s 166,7 m3/s (Wikipedia: Tauern, b. d.). Krimmler Wasserfälle, b. d.). Povprečni minimalni pretok je 0,356 m3/s, povprečni Do 18. stoletja so bili Krimmlski slapovi skoraj maksimalni pa 57,2 m3/s (Oesterreichischer nepoznani, čeprav je tam mimo vodila trgovska Alpenverein - Sektion Warnsdorf/Krimml, pot čez Krimmlske Ture na Tirolsko. V 18. stoletju Nationalpark Hohe Tauern, b. d.). Naj dodamo, so slapove začeli upodabljati romantični slikarji. da ima kraj Krimml nedaleč od slapov povprečno Dobro so slapove poznali gorniki že v začetku 19. letno temperaturo 5,8 oC in 1154 mm padavin stoletja, leta 1829 jih je obiskal tudi nadvojvoda (Zamg.ac, b. d.). Janez. Leta 1835 so zgradili stopnice do prvega slapu (Oesterreichischer Alpenverein - Sektion Slapovi so nastali na območju menjavanja granita Warnsdorf/Krimml, Nationalpark Hohe Tauern, in metamorfnih kamnin, ki so nastale iz prvotnih b. d.). Konec 19. stoletja so za 32 km, do Krimmla, magmatskih kamnin (ortognajs – lepo viden podaljšali železnico, ki je sprva vodila le do ob poti ob slapovih) ter sodijo v venedigerski Mittersmilla. Hiter porast obiskovalcev pa sta pokrovni podsistem, ki je del peninskega spodbudili tudi ureditev pohodniške poti mimo pokrovnega sistema (Frontzheim, 2011; Melcher slapov, ki jo je uredila avstrijska planinska zveza, idr., 2021). Po starosti so iz obdobja zgornjega ter gradnja gostišč in hotelov. Leta 1958 so bili karbona do spodnjega perma (354–292 milijoni slapovi skupaj z dolino Achental posebej zaščiteni, GGeeooGGrraaffiijjaa vv ššoollii || 11//22002244 zanimivosti Slika 4: krimmlski potok je vrezal strugo v granit in gnajs. leta 1984 pa postali del narodnega parka Visoke Ture (Krimmler Wasserwelten, b. d.). Ob slapovih najdemo različno rastlinstvo, ki je prilagojeno bolj kislim tlem ter vlažnejšemu mikropodnebju zaradi pršeče vode. Zaradi zmerne višine najdemo tu značilne rastline za hribovski pas (slike 6, 7, 8, 9), pravih alpskih pa manj. Slika 5: kroglasta, verjetno granitna tvorba nad drugo Sliki 6 in 7: Okroglolistni kamnokreč (Saxifraga stopnjo krimmlskih slapov rotundifolia) in črni repuš (Phyteuma nigrum) Foto: Anton Polšak, 2023 Foto: Anton Polšak, 2023 zanimivosti Sliki 8 in 9: trizoba kukavica (Orchis tridentata) in navadna gorska ločika (Cicerbita alpina) Foto: Anton Polšak, 2023 Viri in literatura Melcher, F., Schwabl, S., Onuk, P., Meisel, t., Aiglsperger, t. in Proenza, J. A. (2021). the Haidbach deposit in Alpenverein Waransdorf-krimml (b. d.). the krimml the Central tauern Window, eastern Alps, Austria: Waterfalls - krimmler Wasserfälle. https://www. a metamorphosed orthomagmatic ni-Cu-Co-PGe wasserfaelle-krimml.at/en/be-amazed/the-krimml- mineralization in the Polymetallic Ore District waterfalls Venediger nappe System – Hollersbach Complex. Austrian Journal of Earth Sciences, 114(1), 1-26. 59 Frontzheim, n. (26. 4. 2011). Geologie der Alpen. teil https://doi.org/10.17738/ajes.2021.0001 1: Allgemeines und Ostalpin. Vorlesungsskript. Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn. nationalpark Hohe tauern (b. d.). Österreichs Steinmann institut für Geologie, Mineralogie Gletscher im Wandel. krimmler kees. https://www. und Paläontologie. https://www.steinmann.uni- gletscherwandel.net/?gid=5141 bonn.de/institut/bereiche/endogene-prozesse/ arbeitsgruppen/strukturgeologie/lehre/wissen- Oesterreichischer Alpenverein - Sektion Warnsdorf/ gratis/geologie-der-alpen krimml, nationalpark Hohe tauern (b. d.). krimmler Wasserfalle die Grössten europas. Geoportal der Bundesanstalt für Geowissenschaften und informationsbroschüre. https://www.wasserfaelle- Rohstoffe (b. d.). https://geoportal.bgr.de/mapapps/ krimml.at/images/downloads/prospekte/ resources/apps/geoportal/index.html?lang=de#/ infobroschuere_De.pdf geoviewer Wikipedia: krimmler Wasserfälle (b. d.). https:// GeoSphere Austria (b. d.). Multithematische geologische de.wikipedia.org/wiki/krimmler_Wasserf%C3%A4lle karte von Österreich 1:1.000.000. https://geolba. maps.arcgis.com/apps/webappviewer/index. Wikipedija: krimmlski slapovi (b. d). https://sl.wikipedia. html?id=0e19d373a13d4eb19da3544ce15f35ec org/wiki/krimmlski_slapovi krimmler Wasserwelten(b. d.). https://www. Zamg.ac (b. d.). zamg.ac.at/fix/klima/oe71-00/ wasserwelten-krimml.at/wk/en/krimmlwaterfalls/ klima2000/daten/klimadaten/sal/15101. history htm#RAnGe!Z87S1 GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Tina Šlajpah, Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazija Želimlje tina.slajpah@zelimlje.si zastavljenih ciljev didaktične igre. Motivacijski Didaktične igre za učinek je viden predvsem v sedanjosti, ker srednješolce prinaša zadovoljstvo v trenutku igranja (Umek idr., 2013). Pomembno je, da so didaktične igre Igro v otroštvu dojemamo kot izrazito zabavno kratke, da učenci ne izgubijo motivacije (Lowe, aktivnost, ne zavedajoč se njenih učnih učinkov. 1988). Izrednega pomena pri didaktičnih igrah V začetnih letih obveznega šolanja je pogosto je tudi povratna informacija. Pomembno je, da z prisotna tudi v vodenem učnem procesu, njo učitelj analitično opiše dosežek učencev z več v višjih razredih osnovne šole in predvsem vidikov in v vsej njegovi kompleksnosti, ne le da v srednješolskem obdobju pa se je v obliki je ta skupek točk, odstotek ali številka. Učenca didaktične metode zelo redko poslužujemo. mora spodbuditi k prizadevanju za izboljšanje Pa vendar lahko prek nje izredno učinkovito in mu nakazati, kaj izboljšati in kako (Rutar Ilc, 60 dosegamo nekatere učne cilje. Prispevek 2003). predstavi didaktične igre oziroma metode, namenjene utrjevanju in ponavljanju vsebinskih Z igranjem igre v skupini se kažejo pozitivni sklopov obče in regionalne geografije. Učenci učinki tudi na socialnem področju. Igra omogoči, prek njih krepijo predvsem razumevanje da skupina spoštuje individualnost svojih geografskih procesov in odnosov, hkrati pa tudi članov, izboljša medsebojno komunikacijo ter jezikovno kompetenco ter osebnostno-socialne poveča motivacijo za skupinsko delo. Razvija zmožnosti. Četudi prispevek opisuje igre za lahko tudi empatijo (Umek idr., 2013). Nekatere srednješolce, so te povsem primerne tudi za višje igre nasprotno od sodelovanja razvijajo razrede osnovne šole. V uvodu je opredeljena tekmovalnost. Tako igre sodelovanja kot vloga didaktičnih iger, nato pa so vse tri tekmovanja so sredstvo za učenje družbenega dejavnosti podrobneje opisane. vedenja. Pri igrah tekmovanja je pomembno, da te spodbujajo zdravo tekmovalnost (Lowe, 1988).  Didaktične igre V ospredju je pristna komunikacija med igralci, Didaktična igra je praviloma vodena in kjer je pomembno reševanje problemov, usmerjena v doseganje določenih ciljev, ki jih neskladij argumentov med posamezniki, način pozna le učitelj, otrok pa se jih ne zaveda. Učitelj jo izbere v skladu s cilji pri posamezni učni komunikacije v skupini in usmerjenost k enoti in jo načrtuje v določenem delu učne ure, določenemu cilju. Poleg močnega izobraževalnega najpogosteje v osrednjem in zaključnem delu. vidika je tu vključen še vzgojni vidik – krepijo se Z igranjem učenci pridobivajo, dopolnjujejo in socialne spretnosti, izražanje čustev, ustvarja se poglobijo znanje ter razvijajo določene spretnosti skupinski duh ter utrjuje učenje od vrstnikov in (Grginič in Zupančič, 2004, 3–4). Za razliko od skupinsko učenje (Pavlin in Susman, 2015).  proste igre mora učitelj ves čas izvajanja delovati Didaktična igra naj bi bila uporabna v različne kot organizator in vodja, kar pomeni, da lahko namene – za razširjanje, utrjevanje in v vsakem trenutku skupini pomaga z dodatnimi poglabljanje znanja, lahko pa tudi za preverjanje navodili (Tomić, 2002; Kamenov, 1981). znanja. Uporabimo jo lahko med učnimi urami, Kljub temu da so v didaktične igre vgrajeni ko razlagamo ali utrjujemo znanje ali ko želimo določeni cilji, jo mora otrok še vedno doživljati popestriti učno uro (Stoffova, 2016; Hodnik predvsem kot igro (Bognar, 1987). Ostati mora Čadež, 2005). Bognar (1987) v svoji raziskavi zabavna in ohraniti vse druge privlačne lastnosti dokazuje, da je učenje z igro enako učinkovito igre (Rugelj, 2014). Kljub izobraževalnemu kot z delovnimi listi. Znanje, pridobljeno z namenu mora učence motivirati, kar pomembno igro, pa je trajnejše od znanja, pridobljenega z vpliva na potek igranja in uresničevanja delovnimi listi. GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Trije primeri Prva igra utrjuje že usvojeno znanje in je primerna predvsem za ponovitev sklopov regionalne geografije. Temelji na priljubljeni družabni igri Jungle speed, ki je v osnovi namizna igra opazovanja, povezovanja in hitrih reakcij. Pri geografski različici gre za povezovanje strokovnih terminov v skupine – najpogosteje gre za iskanje pojmov, ki pripadajo isti državi. Priprava in potek igre: • Učitelj predhodno pripravi liste/karte v velikosti formata A4, kjer so na eni strani napisani geografski pojmi. Eni državi mora pripadati več pojmov (od 3 do 5). Primer: Jez treh sotesk – maoizem – Peking. • Učenci se razporedijo v krog – najlažje je, če sedijo na tleh. Na sredino kroga postavimo poljubni predmet, ki pa mora biti nelomljiv in oblikovan tako, da ga lahko hitro zgrabimo – npr. PVC plastenka. 61 • Vsaka skupina učencev prejme enako število listov/kart z napisanimi pojmi, ki pa jih ne sme videti. Položeni so na tla, pred skupino. • V skladu s pravili igre Jungle speed ekipe svoje pojme postopoma odpirajo (tj. obračajo liste) tako, da jih lahko preberejo vsi sodelujoči. Vedno je pred skupino odprta zgolj ena karta; ko je skupina na vrsti, da obrne naslednjo, le-to položi na že prej odprto in jo s tem prekrije. Pomemben je le tisti pojem, ki je položen na vrhu. • Če sta sočasno odprta dva pojma, ki pripadata isti državi, po en predstavnik iz skupine, ki ima ujemajoča pojma, čim hitreje zgrabi predmet na sredini kroga. Zmagovalec »dvoboja« kup že odprtih kart svoje skupine preda poražencu, ki jih sedaj pospravi v svoj kup še ne odprtih kart. Cilj igre je namreč znebiti se vseh kart. • Potek igre je odvisen od števila sodelujočih. Število skupin naj bo od 3 do 10, v vsaki skupini pa je lahko več učencev. Čas: 20–30 minut Prednosti: • Igra je izredno dinamična, izzivalna in je zaradi hitre dinamike dovolj zahtevna tudi za tiste učence, ki se pri pouku pogosto dolgočasijo. • Omogoča (zdravo) tekmovalnost in je zelo preprosta za izdelavo. Slabosti: • Pri večjih skupinah je del učencev manj aktiven. • Za izvedbo je potreben večji prostor. Najprimernejša je za ponovitev sklopov regionalne geografije, še posebej ob koncu šolskega leta, ko je učence težje motivirati za delo. GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Druga metoda ni tekmovalne narave, a je izrazito dinamična. Pod imenom »hitre (geografske) zmenkarije« se skriva hitro menjavanje sogovorcev/sošolcev, kjer v zelo kratkem omejenem časovnem intervalu učenci drug drugemu predstavijo eno izmed izbranih geografskih tematik. Gre za dejavnost, ki najbolje uspe tik pred ocenjevanjem znanja, saj so učenci visoko motivirani za ponavljanje obsežnih vsebinskih delov. Priprava in potek igre: • Učitelj vsebine, ki jih želi ponoviti, razdeli na manjše sklope. Število sklopov naj ustreza polovici števila sodelujočih učencev. Po dva učenca namreč prejmeta isti vsebinski sklop. Npr. pri ponovitvi podnebja en par prejme sklop Segrevanje ozračja in temperaturna amplituda, naslednji par Nastanek padavin ipd. • Vsak par ima na voljo nekaj časa, da ob pomoči učbenika in zapiskov pripravi zelo kratko ponovitev svojega sklopa. • Sledi priprava na jedrni del aktivnosti. Učenci se usedejo v dva velika koncentrična kroga. Pari sedijo tako, da je en učenec v notranjem krogu, drugi učenec istega para pa mu sedi nasproti, v večjem krogu. Vsi, ki sedijo v notranjem krogu, so obrnjeni proti učencem v velikem krogu in obratno. Še pred začetkom se eden od krogov premakne tako, da se vsi učenci presedejo za eno mesto naprej, v 62 isto smer. Na ta način vsak sedi nasproti »sogovorcu«, ki se je predhodno pripravil na ponovitev drugega vsebinskega sklopa kot on. • Aktivnost poteka tako, da v zelo kratkem intervalu (npr. 1–2 minuti) učenci drug drugemu predstavijo svoj vsebinski sklop. Po izbranem časovnem intervalu se eden od krogov zopet premakne, tako da ima vsak novega sogovorca itd. Čas: 45 minut (priprava učencev in izvedba) Prednosti: • Dejavnost je zelo dinamična in zahteva aktivnost prav vsakega učenca. • Zelo pomemben je element socializacije. • Aktivnost omogoča izredno dobro ponovitev snovi. Slabosti: • Potreben je večji prostor ali preurejanje učilnice. • Ob neustrezni pripravi učencev se lahko ponavljajo vsebinske napake. Najprimernejša je za ponovitev katerega koli vsebinskega sklopa pred ocenjevanjem. GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Vse opisane didaktične igre v razredu uporabljam Tretja igra temelji na uporabi mobilne (prostodostopne) aplikacije več let in ne glede na okoliščine vedno dosežejo Charades. Udeleženci morajo v čim krajšem času soigralcu opisati svoj cilj. Zahtevajo nekaj predhodne priprave, prikazane besede, on pa jih skuša čim hitreje uganiti. Učitelj (ali a ko so pripomočki pripravljeni, je nadaljnja učenec) predhodno pripravi nabor strokovnih terminov, zato je uporaba zelo preprosta. Učenci jih redno igra zelo primerna za ponovitev ob koncu vsebinskega sklopa. pospremijo s komentarji navdušenja, izražajo Element tekmovalnosti še poveča motivacijo udeležencev za aktivno visoko stopnjo motivacije, znanje pa je usvojeno sodelovanje. v večji meri. Priprava in potek igre: • Učitelj v aplikacijo Charades predhodno vnese strokovne termine, Viri in literatura namenjene ponovitvi, npr. neokolonializem, demokracija, Bognar, l. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Arabska pomlad … Državna založba Slovenije. • Učenci so razdeljeni v skupine (2–8 igralcev), znotraj skupine pa še na dve ekipi. Vsaka ekipa potrebuje pametni telefon, Hodnik Čadež, t. (2005). Cicibanova matematika: na katerega si znotraj aplikacije naloži sklop pojmov, ki jih je Priročnik za vzgojitelja. Državna založba Slovenije. predhodno vnesel učitelj. Grginič, M., in Zupančič, M. (2004). ABC–igralnica. • Ob začetku tekmovalnega kroga si predstavnik prve ekipe na Založba izolit. svoje čelo položi telefon, tako da sam pojmov, ki se prikazujejo kamenov, e. (2006). Dečja igra: vaspitanje i obrazovanje na ekranu, ne vidi. Člani njegove ekipe mu poskušajo v čim kroz igru. Zavod za udžbenike. krajšem času opisati prikazani pojem, ne da bi pri tem uporabili iskani pojem ali njegov koren. Ko igralec pojem ugane, se prikaže lowe, k. n. (1988). Science and technology education. Games and toys in the teaching of Science and nov pojem in nato naslednji, dokler ne poteče določeni časovni technology. UneSCO, Pariz. http://specialcollections. interval. Ekipi se nato zamenjata. nust.na:8080/greenstone3/library/sites/localsite/ • Zmaga ekipa, ki ugane več pojmov. collect/unesco/index/assoc/HASHba15.dir/Games_ 63 and_toys_in_the_teaching_of_science_and_technology. Čas: 10–15 minut pdf;jsessionid=790C63D6eD44e901318F080eBF2707D7 Prednosti: Pavlin, J., in Susman, k. (2015). Didaktične igre v naravoslovju – izbirni predmet. V Modern approaches • Priprava in izvedba je zelo hitra in preprosta. to teaching coming generation. Eduvision. http:// • Igra je izredno dinamična in zabavna, hkrati pa je usvajanje pefprints.pef.uni-lj.si/3305/1/pp_594%2D599.pdf strokovne terminologije izjemno učinkovito. Rugelj, J. (2014). Didaktične igre v izobraževanju. V Slabosti: Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi. Univerza v ljubljani, Pedagoška fakulteta. https://www. • Ob uporabi mobilnih telefonov se lahko pojavijo tehnični zapleti. researchgate.net/publication/265613932_Didactic_ Ker gre za prostodostopno aplikacijo, se med uporabo pojavljajo games_in_education oglasi. Rutar ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in Najprimernejša je za ponovitev katerega koli vsebinskega ocenjevanju. Zavod RS za šolstvo. sklopa. Stoffova, V. (2016). The importance of Didactic Computer Games in the Acquisition of New Knowledge. iCeePSY 2016: 7th international Conference on education and educational Psychology. https://www.europeanproceedings.com/files/data/ article/46/1361/article_46_1361_pdf_100.pdf tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Zavod RS za šolstvo. Umek, l., Mrak Merhar, i., Mikac, M., in Marčeta, Ž. (2013). Zgodovina in razvoj pedagogike in andragogike igre. Salve, d. o. o. GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si Nekatera stališča glede teorije ras o prebivalstvu in njegovih Evropska unija zavrača teorije, s katerimi se strukturah: rasni konstrukt poskuša dokazovati obstoj ločenih človeških ras, in tudi uporaba izraza »rasa« v Direktivi V učnem načrtu za gimnazije sta tudi cilja, ki se o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb nanašata na sestave prebivalstva in predvidevata, ne glede na raso ali narodnost ne pomeni da dijaki: sprejemanja takšnih teorij (Direktiva Sveta, • na podlagi statističnih in grafičnih podatkov 2000; Mnenje Evropskega ekonomsko- ugotavljajo prebivalstvene strukture in socialnega odbora, 2021). Rasa/rasno poreklo vzroke za njihovo spreminjanje skozi različna in/ali narodnost/etnično poreklo so družbeni zgodovinska in razvojna obdobja; konstrukti, zato so šibki približki za genetsko • pojasnijo vzroke in pomen sestave raznolikost človeštva (Yudel, 2018). Čeprav prebivalstva na primeru različnih se nekateri posamezniki opredeljujejo kot »belce« ali »temnopolte«, pa na rasizem in rasno 64 prebivalstvenih struktur, s čimer so zmožni predvideti medetnične in jezikovne spore. diskriminacijo oziroma diskriminacijo na podlagi narodnosti pogosto vpliva način, kako družbe Namen teh ciljev je, da dijaki spoznajo različne razvrščajo posameznike v smislu rase. Zamisli prebivalstvene strukture in pomen, ki jih imajo o rasi/rasnem poreklu se pogosto pripisujejo različni deleži prebivalstva v teh strukturah. oziroma vsilijo ljudem, posamezniki ali skupine Različna sestava prebivalstva glede na narodnost, pa so lahko rasno opredeljeni s strani drugih starost, versko in jezikovno pripadnost pa tudi tako, da to negativno vpliva na njihove izkušnje razlike glede ekonomske sestave pomenijo in obravnavo. Socialni konstrukt rase/rasnega različnost v družbi in različne interese posamezne porekla se razlikuje od tega, kako se ljudje sami skupine, ki niso nujno usklajeni. Zaradi tega identificirajo, saj je samoopredeljena identiteta prihaja do različnih problemov, ki jih države lahko veliko bolj raznolika in zapletena; vendar različno rešujejo, pomenijo pa lahko tudi pa se obe polji lahko prekrivata (Ontario oteževalne okoliščine za mednarodno sodelovanje Government, 2018).   in sožitje. Zaradi tega je pomembno, da dijaki spoznajo, od kod prihajajo te razlike in da je v Še natančneje so se do te problematike sodobni družbi potrebno zagotoviti pravice vseh opredelili Fuentes idr. (2019), zato navajamo prebivalcev, ne le prevladujoče skupine.   prevod njegovega razmišljanja. Avtorji pišejo (prevod A. P.): »Rasa ne zagotavlja natančne Kaj hitro smo ob tem lahko prišli na temo »rasne predstavitve človeških bioloških variacij. V sestave«, čeprav morda to ni bil niti naš namen, saj preteklosti ni bila nikoli točna in netočna ostaja rase ne obstajajo oz. se človeška vrsta ne deli na tudi danes, ko se sklicuje na sodobne človeške rase. Pred desetletjem ali dvema je bila obravnava populacije. Ljudje niso biološko razdeljeni na ljudi na podlagi videza ali »ras« nekaj običajnega, različne kontinentalne tipe ali rasne genetske a zlasti sociologi in antropologi opozarjajo, da je grozde. Namesto tega je treba zahodni koncept rasa človekov konstrukt. Rasa je torej ideja, da je rase razumeti kot klasifikacijski sistem, ki je človeška vrsta razdeljena na različne skupine na nastal iz evropskega kolonializma, zatiranja in podlagi podedovanih fizičnih in vedenjskih razlik. diskriminacije, in so vsi ti koncepti tak sistem Genetske študije v poznem 20. stoletju so zavrnile tudi podpirali. Zato nima korenin v biološki obstoj biogenetsko ločenih ras, znanstveniki pa realnosti, ampak v diskriminacijski politiki. zdaj trdijo, da so »rase« kulturne intervencije, Zaradi tega je rasa v zadnjih petih stoletjih ki odražajo posebna stališča in prepričanja, postala družbena realnost, ki strukturira družbo ki so bila vsiljena različnim populacijam po in način, kako doživljamo svet. V tem pogledu zahodnoevropskih osvajanjih, ki so se začela je rasa resnična, tako kot rasizem, in oba imata v 15. stoletju (Smedley idr., 2013).   resnične biološke posledice.   GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Človeštvu je skupna velika večina (99,9 %) DNK. • Uporabljajmo natančnejše pojme oz. Kljub temu so posamezniki precej genetsko in opredelitve, npr. da namesto pojma »rasa« fenotipsko različni. Interakcije med genomom in uporabimo natančnejše izraze, kot so »etnična okoljem, lokalne in regionalne biološke spremembe skupina«, »kultura« ali »populacija«, kar skozi čas ter genetska izmenjava med populacijami omogoča objektivnejšo razpravo o človeški so povzročile biološko raznovrstnost, ki jo danes raznolikosti.  vidimo pri ljudeh. A te različice niso porazdeljene po • Poudarek naj bo na genetiki in biologiji. naši vrsti na način, da bi jih lahko jasno preslikali v Raziskave so pokazale, da genetske razlike družbeno priznane rasne skupine. To velja tudi za med ljudmi niso povezane s konceptom rase. vidike človeških variacij, ki jih pogosto poudarjajo Namesto tega se osredotočimo na dejanske razprave o rasi, kot so obrazne poteze, barva kože biološke razlike, ki so posledica genetskih in tip las. Nobena skupina ljudi ni ali nikoli ni bila variacij.  biološko homogena ali »čista«. Poleg tega človeške • Izogibajmo se stereotipom, tako da jih populacije niso – in nikoli niso bile – biološko prepoznavamo in se zavedamo, da so ločene, resnično izolirane ali fiksne.   stereotipi o določenih rasah pogosto napačni in nepravični. Spodbujajmo kritično Ker rasa ne predstavlja natančnih vzorcev razmišljanje in preseganje teh stereotipov.  človeške biološke raznovrstnosti, mnogo • Uporabljajmo ustrezno terminologijo, s tem znanstvenih raziskav kaže, da rasizem, da se izogibamo izrazom, ki krepijo predsodke predsodki do nekoga zaradi njegove »rase« ali neenakost. in prepričanje v inherentno superiornost • Podpirajmo in opozarjajmo na raziskave in in manjvrednost različnih rasnih skupin programe, ki se ukvarjajo s problematiko 65 vplivajo na našo biologijo, zdravje in dobro »rase«, s čimer se zavedamo kompleksnosti te počutje. To pomeni, da ima lahko rasa, čeprav problematike.  ni znanstveno natančen biološki koncept, • Potrebno je izobraževanje in ozaveščanje o pomembne biološke posledice zaradi učinkov različnih kulturah, zgodovini in družbenih rasizma. Vera v rase kot naravni vidik človeške vprašanjih, kar nam omogoča, da bolje biologije ter institucionalne in strukturne razumemo raznolikost in se izognemo neenakosti (rasizem), ki so se pojavile skupaj problematični uporabi koncepta rase.  s takšnimi prepričanji v evropskih kolonialnih Skratka, zavedati se moramo, da je koncept rase kontekstih, so med najbolj škodljivimi elementi družbeni konstrukt, ki ga je treba odgovorno v človeških družbah.« uporabljati (ne)glede na kontekst. Zato je pomembno, da učitelji ne obravnavajo prebivalstvene strukture na osnovi »ras«, ker gre za kulturni/sociološki koncept iz preteklosti, saj na »rasni sestavi« ne bi smel sloneti noben koncept v sodobni družbi, različne »rase« pa Viri in literatura ne bi smele biti razlikovalni faktor za življenje posameznika oz. neke skupine v družbi. Lahko Direktiva Sveta 2000/43/eS z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne pa učitelji pojasnijo, da so si ljudje različni tudi glede na raso ali narodnost (Ur. l. eS, l 180/22, po bioloških značilnostih, da pa jih na tej osnovi https://eur-lex.europa.eu/legal-content/Sl/tXt/ ne moremo kategorizirati, niti jim vnaprej PDF/?uri=CeleX:32000l0043). pripisati določenih družbenih značilnosti.   evropska komisija (2021). Smernice o zbiranju in uporabi podatkov o enakosti na podlagi rase ali Izogibanje problematični uporabi koncepta narodnosti. https://commission.europa.eu/system/ rase je pomembno, saj lahko napačna uporaba files/2022-09/ds0121144sln.pdf   tega pojma vodi do predsodkov, diskriminacije Fuentes, A., Ackermann, R. R., Athreya, S., Bolnick, in nepravičnosti (Justin, 2023; Rošker, 2021; D., lasisi, t., Sang-Hee, l., Mclean, S. A., in nelson, Pristovšek, 2019). Nekaj namigov, da se R. (2019). AAPA Statement on Race and Racism. izognemo temu: American Journal of Physical Anthropology. 2019(169), 400–402. https://doi.org/10.1002/ • Nujno je dobro poznavanje zgodovinskega ajpa.23882  konteksta in zlorabe koncepta rase in Justin, M. (8. 8. 2023). kantovo umazano perilo. LUD zavedanje, da je bil rasizem pogosto orodje za Literatura. https://www.ludliteratura.si/esej- ohranjanje moči in nadzora.  kolumna/kantovo-umazano-perilo/ GeoGrafija v šoli | 1/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Mnenje evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Dodatna literatura:  Unija enakosti: akcijski načrt eU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (2021). Uradni list evropske Gavriloski, M. (2015). »Ali rase obstajajo?« ne! unije C286/121. https://eur-lex.europa.eu/legal- Dekonstrukcija rase skozi izobraževalni sistem. content/en/tXt/?uri=CeleX:52020Ae5883 Vzgoja in izobraževanje, 47(2), 24–29. https:// www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/06/04_ Ontario Government (2018). Data Standards for the MarkoGavrilovski.pdf   identification and Monitoring of Systemic Racism, Anti-Racism Data Standards – Order in Council kattmann, U. (2018). Rase? Saj sploh ne obstajajo! V: 897/2018. https://www.ontario.ca/page/anti- Über die »rassenkundliche« Untersuchung in St. Jakob racism-data-standards-order-council-8972018 im Rosental / O »rasoslovni« preiskavi v Šentjakobu v Rožu. Werner koroschitz und Slowenischer Pristovšek, J. (2019). Strukturni rasizem, teorija in kulturverein. Rož. https://www.researchgate. oblast. Sophia. net/publication/329775849_Rase_Saj_sploh_ne_ Rošker, J. S. (2021). Porast rasizmov med pandemijo obstajajo COViD-19 in ontologija rase: medkulturna primerjava Wikipedia (b. d.). Race (human categorization). https:// evropske in kitajske tradicije. Revija za umetnost en.wikipedia.org/wiki/Race_(human_categorization  in humanistiko, XV/1. https://doi.org/10.4312/ ars.15.1.43-55 Smedley, A., takezawa, Y. i., in Wade, P. (3. 2. 2024). Race. Encyclopedia Britannica. https://www. britannica.com/topic/race-human  Yudell, M., Roberts, D., DeSalle, R., in tishkoff, S. (2016). taking race out of human genetics. Science 351(6273), 66 564–565. https://as.nyu.edu/content/dam/nyu- as/cns/documents/2021raceandracismworkshop/ Yudell%20M%202016%20taking%20race%20out%20 of%20genetics.pdf GeoGrafija v šoli | 1/2024 Geografija v šoli letnik 32, številka 1, leto 2024, iSSN 1318-4717 izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. vinko logaj odgovorni urednik: dr. Anton Polšak Uredniški odbor: dr. Borut Stojilković, Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, NAvoDilA AvToRJEM PRiSPEvKov ZA oBJAvo Melita vidovič, Zavod RS za šolstvo, Damijana Pleša, Zavod RS za v REviJi GEoGRAFiJA v šoli šolstvo, dr. Tatjana Resnik Planinc, Univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo, Avtorji ob oddaji prispevka jamčijo, da ne kršijo nobenega avtorskega dela dr. Matej ogrin, Univerza v ljubljani, ali drugih lastninskih pravic. Za gradivo (npr. fotografije ali risbe), za katero Filozofska fakulteta, oddelek za avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo k oddanemu prispevku priložiti geografijo, dr. Eva Konečnik Kotnik, Univerza v Mariboru, Filozofska dovoljenje za objavo, pridobljeno od lastnika teh pravic. Za objavo fotografij fakulteta, dr. valentina Brečko učencev in dijakov so avtorji dolžni zagotoviti soglasje staršev ali zakonitih Grubar, Univerza na Primorskem, zastopnikov. obrazec se nahaja na spletni strani revije. Prav tako morajo Fakulteta za humanistične študije, oddelek za geografijo, avtorji priskrbeti tudi soglasja za fotografiranje drugih oseb, objektov ali dr. Tatjana Kikec, mag. ludvik območij (npr. določenih zavarovanih naravnih vrednot v tujini), če tako Mihelič, Ekonomska šola ljubljana, nalaga tamkajšnja in slovenska zakonodaja. Moralne avtorske pravice Aleksander Jeršič, osnovna šola avtorjev prispevkov v reviji Geografija v šoli pripadajo avtorjem; materialne Draga Kobala Maribor, Nevenka Cigler, pedagoška svetovalka v avtorske pravice reprodukcije in distribucije v tiskani ali digitalni obliki in pokoju, dr. Anđelija ivkov Džigurski, pravico predelave avtorji brezplačno prenašajo na Zavod Republike Slovenije Naravoslovno-matematična za šolstvo s tem, ko se prvič strinjajo z objavo v reviji in prispevek prijavijo. fakulteta, Univerza v Novem Sadu, Srbija, dr. Barbara Riman, inštitut za Prispevki niso honorirani. Avtorju pripade en brezplačen izvod publikacije. narodnostna vprašanja, enota Reka, Prispevki naj bodo zapisani v slovenskem jeziku ter opremljeni z izvlečkom in Hrvaška, dr. Péter Bagoly-Simó, ključnimi besedami v slovenskem jeziku. Geographisches institut, Humboldt- Universitat zu Berlin, Nemčija, Besedilo naj ne bo računalniško oblikovano in razlomljeno na strani. Besede dr. Danuta Piróg, Pedagogical naj ne bodo deljene; besedilo naj bo enostavno in neoblikovano ter zapisano University of Kraków, Poljska, dr. Aleksandar Knežević, Geografski z malimi tiskanimi črkami z izjemo velikih začetnic. velikost črk naj bo 12 fakultet, Univerzitet u Beogradu pik, tip pisave Times New Roman, razmik med vrsticami enojen, besedilo Jezikovni pregled: pa levo poravnano. Dovoljeno je označiti le ležeči (npr. za besede v tujem Renata vrčkovnik jeziku in latinska imena) ali krepki tisk. Slikovno in grafično gradivo naj bo Prevod izvlečkov: v elektronski obliki. v osnovnem besedilu prispevka naj bodo označena Polona luznik mesta, kamor se umešča slikovno in grafično gradivo; dodano naj bo besedilo Urednica založbe: Damijana Pleša podnapisa. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja za objavo ob naslovu prispevka. Naslov uredništva: Zavod Republike Slovenije Pri citiranju virov in literature naj avtorji dosledno upoštevajo navodila za za šolstvo, Založba, citiranje, ki jih najdejo na spletni strani revije: Poljanska 28, 1000 ljubljana letna naročnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne naročnike; 12,50 € https://www.zrss.si/strokovne-resitve/revije/geografija-v-soli za študente, upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. v cenah je vključen DDv. Naročila: ZRSš, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si Naklada: 460 izvodov oblikovalska zasnova revije: Kofein dizajn d. o. o. Grafična priprava: Art Design d. o. o. Tisk: Present d. o. o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. Priznanje avtorstva- Nekomercialno- Brez predelav DIGITALNA BRALNICA ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Protokoli za ravnanje Publikaciji poleg protokolov za ravnanje ob zaznavi in obravnavi nasilja prinašata še besedilo, ki poglobljeno, z dodatno razlago in konkretnimi primeri pojasnjuje ključne vidike obravnave nasilja. Dostopno v Digitalni bralnici ZRSŠ: www.zrss.si/digitalna-bralnica/protokoli-za-ravnanje-ob-nasilju