Tečaj XXXII. « ospodarske, obrtniške narođn < fiv Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; poŠiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 11. novembra 1874. O b s e g : O drenaži. Patentirane smetano-zberalne posode. Nova rastlina za klajo živine (Symphitum caucasicum). Postava od 26. septembra 1874, veljavna za Kranjsko, s ktero se razpisuje cestui policijski red javnih nedržavnih (necesarskih) cest. dopisi. — Ljudski učitelji v Goriški kmetijski šoli. Pred tremi leti. Iz dezelnih zborov. Naši Novicar. Gospodarske stvari. drenaži. Spisal Fr. K u r a 11. poginejo, ker voda kisi moral pripravljati hi zapre vhod do korenin, in pospešiti njih razvitek Brez kisleca ne more rastlina ne kaliti, ne rasti narava bila bi brez njega mrtva ? cela (Dalj prihodnjič.) Upliv zraka, toplote in vode na rast rastlinsko. Kakor Ijudem in živini, tako neobhodno potreben je tudi zrak rastlinam za njih živež. Zrak obdaja našo zemljo y in ćeravno je tenek in prozračen ; da se z OCeSOm ne more opaziti , vcuucii pa DO aa^utu V u y ai *Jfc\J4 KJliK-> i«oom»ijouo pu ucíciuclu guauarsiieui uru- glavna delà, iz katerih obstojí in ta sta dušič in štvu na Dunaji patentirane mlečne posode, katere vendar pa se razdeli v dva naji so bile Gospodarske novice. Patentirane smetano-zberalne posode. Ze pri prvi Avstrijski mlekarski razstavi na Du tavlj po deželnem gozdarskem dru k i s 1 e c. Dušič, katerega je skoraj 79 delov v zraku y Je so se deloma v ondotnih fabrikah izdelale iz Angleških tovornic dobile y deloma pa plin brez barvě, duha in okusa, ne gori, ne zažge; v ne Člověk, ne rastlina Sk ne more živeti, vendar je On njem pa neobhodno potreben k rasti in razvitku rastlin. je glavni del rastlinske hrane, brez njegovih spojin ne bi bilo mesa, živali, volné, ne rastlin itd. da so dobile medalj so jih tako za sposobne in dobre potrdil jjâ OJ X___ yy asluge se pa tako zboljševale, da so dobile Od v se y onega časa so Tudi kot taka se stavah, kakor v St. Poltěn bolj obliko • ivy Uivuu, y * * -------------------7 ------- • Rastline ne vpotrebijo či stega dušica za svojo povsod obdarila v poslednjih kmetijskih raz- Wildonu, Lambahu i. dr. y hrano, ampak v zvezi z vodencem, kar se potem Namen pa imajo take smetano-zberalne posode imenuje amonijak. On postane pri gnjijenju organ- da se smetana ali mast, ki kakor majheni mehurčeki skih tvarin ? katere imajo dušič v sebi y kjer se J v • V dusic po mleku pl z vodencem. Nahaja se v zemlji in v zraku, ter spoji je posebna njegova miv^u » a, hitro in popolnoma zbere na površje; da ni treba pri teh posodah rabiti žlice ali kake! lastnost ta, da se z vodo in i c puocuua iJ j c g u v c* laoiuuoi te*, u« 00 u ruuu iu ZemljO, pvou^iuauj^, agi oc je 01XICI<4 ■■■ ■ ■ ywt/Km vse koristi amonijak v zrak, kar se žalibog, še tolikrát posode nahaja ! amonijakom zgubi gnoj veliko vrednost in Ker so Angl Pl mnogo najboljše rastlinske hrane. prednjaki, jih imajo tam Drugi ravno tako važni del zraka je kislec. Tudi razširj uf u 1 «Mip* J.u iiuctjv laui, pa tudi pri drugih napredkaželjnih narodih so že jako • # Iskreno se tudi našim deželanom priporoČaj jim sicer nekoliko viša y on je brez barvě in duha. Ima pa lastnost, da pospeši življenje in gorenje. On se nahaja povsod v zraku, v vodi, soleh, pri vseh rastlinah in v zemlji spojen z vsemi drugimi prvinami. On prouzročuje razpadanje rud, njih stane 1 gold. 30 kr., da drži razkrojevanje, da siužijo potem rastlinam kot rudninska kakor celj-nem". Taka posoda namreč, da drži o ; cena našim navadnim ,,sto- 6'» kr. Naročujejo se pri: „Land- und forstwirthschaft bokale, stane bokala gid 9 hrana. Gnoj spremeni on v vogelno kislino, vodo, amo- liches Bureau I. Niebelungengasse 7. Wien nijak in druga rudninska delà, katera so neobhodno rastlinam potrebna. Zemlja v globočini ostane mrtva in nerodovitna, ako kislec ne more na njo delovati, globoko podorani gnoj ostane nesegnjit, ker ni přišel v Nova rastlina za klajo živine (Symphitum cau- casicum). Ta nova rastlina izredno bogato obrodi UUlVU jJUUUl ČA LI l gLlWJ uîslttuc UCOCgllJlt/, QCi li 1 pilOCl V A a UUV« l AOtlJUCV 1ÍHCUUW UU^Oil/W UU1UU1 , JC Ai i LI a. i dotiko s kislecom. Zrno več let ne počne kaliti v rašči, daje prav zdravo pico goveđi, ter je ne napenja hitra v zemlji, ako kislec do njega ne more. Rastline, ako jih Množi se po sadikab, katere se posadé v jame y v ka več časa voda pokriva, zaostanejo v rasti in kasneje tere se nametava nekoliko staregarazkrojenega gnoja. N j i va 86 že pred zimo globoko preorava io dobro 21. Kjer so zaradi cestnega vzdrževanja nalo ženi kameni ali leseni hlodiči za to pognoji; posebno primerna za gnojenje take njive je mešanica guano-ta in fosforovih tvarin, tedaj zmletih in jale po cesti kolesnice, tam naj ? da se ne voz na drugo nare-stran LUV^OaUl^C* ^UMUU VM AU IV/UJLV/t V T ** ™ * J VWAV» | CICU&VWAU. • " ) f v ------ --~ • —------} --- --J --v w —* razkrojenih kosti. Kmalu zrastejo peresa po 3' dolga, ceste kréne ter v to namero naloženih kamenov ali hlo- katera se potem obrezavajo. Vsakih 6 tednov se mo- dičev ne sme ni premekniti ni prevoziti. rejo zopet nova peresa obtrgavati. Rastlina je ob čam Dolžnost je cestarjem , da te kamene ali hlodice cvetja kaj lepa; v prvem cvetji višnjeve, potem rdeče umaknejo, predno se zmrači. ~ ...... ~ * " Voznik ne sme iti med vožnjo nikamor proč boje. Poskusila jo bo Goriška kmetijska šola. O vspehu bomo ob svojem času povedali tudi našim » gospodarjem. Gosp. list." od 22. voza. ali Postava od 20. septembra 1874 Ni dovoljeno, da bi en sam voznik vodil po vec upreženih vozov. . 23. po dva * veljavna za Kranjsko, Nizdólu naj vsak voznik zavre svoj voz, in kateri živino vodi samo z usnénim povodcem (vajetom), naj ide pole 24. g voza. N a vozu spati je vozniku prepovedano kar s katero se razpisuje cestni policijski red javnih nedržavnih (necesarskih) cest. (Dalje in konec.) Določbe v varnost cestnega občila. Po javnih cestah nič ne srne vožnje in hoje se najostreje more. 25. Naravnost je prepovedano ) z bi ce m pokati po zaprtih seliščih, tako tudi na odprti cesti, ako drug voz mimo ide, ali ako se živina memo žene. U. . 13. zapirati niti po dnevi niti po noči. Kaznilna je vsaka nalašč ali po neskrbljivosti na rejena zapreka cestnega občila. HI. Zvrševanje cestno-policijskega redu in določbe kazni. Prestopki čez ta cestno policijski red, če ne 26. Kedar bi se take zapreke namerile, brez odloga jih (kaznijo v novcih), katere spadajo podobené kazenske zakone, pokoré se z glóbo je odpraviti ob troških tistega, kdor jih je zakřivil. 14. Tako je tudi vsako dejanje ali zamudo J* od do 10 gold, avstr. velj., j s cimer po in do bi se oziroma cestnega občila v opasnost (nevar-nost) pripravil člověk aii njegova svojina, kaznjevati po le-tem zakonu, Če stvar te vrste ne spada pod obene odstavek v ako po 48 kaznjénec ne mogel plačati, naj dobode ur zapora, Globo je treba takoj odšteti ali za trdno ugotoviti. 27. Kedar je prestopek tak, kakor ga piše drugi 17 kazenske zakone. . 15. in tudi voznik. naj se po razmerah kaznuje krčmar Okvarjene mostove in brvi je takoj popraviti in kedar bi se voda više zajezila ali zemlja utr- 11 28. 12 Ob tacih 8lučajih, kakoršne pišejo 10 , 18 in 22, bodi vožnja v prepovedanem načinu naj se naredi ter v dobrem bitji drži dovolj pre- dovoljena samo do prvega selišča, v katerem se more gala, gradnih golij (šrang) ali kolov, zasajenih njimi odvrnila nesreća. ; da se z potem odpraviti vse, kar se ob zakon zadeva. Ako se na javnih cestah zvršujejo kake stavbě, županu Cestno policijski red zvrševati je dolžnost 29. tište občine, v katere okoliši cesta leži. treba skrbeti, da vožnji in hoji ostane dovolj širok Zategadel je tudi občina za vse pokvarbe cestnih prostor, in kedar bi se to ne moglo, naj se za ta čas stvari (§. 1) porok tako, da je ob svojih troških dolžna občilu pot najde. te stvari zopet napraviti ; a prihranja se jej pravica stati. ogniti, brez luči. Nevpreženi vozovi ne smejo na cestišči od krivca iztérjati vse svoje založene stroske. 16« kedar se tega vsled kake nezgode nikakor ni naj voz ne ostane brez čuvaja ali po noči ne 30. Občinski župaa more s privolitvijo okrajno-cestnega odbora razpisati na kacem kraji aii ob kacem času potrebne posebne cestno-policijske ukaze , na pr »«vu ct o li ^uii >-íuuu ^ u j u u v i^wwuijoao , ut* f1* Pred krčme se vozovi smejo na stran ob cestišči prepoved, po kacem okvarjenem mostu voziti sploh aii in vrhu tega po noči samo s potrebno lučjo postavljati, samo taka bremena, katera presezajo doiočeno težo itd., HHHHHHHHHHBHI ne pre- 17. Ni dovoijeno, po cesti voziti z dvema vozo- ter ob enem sme pretiti s kaznijo , katera naj voma, ki sta drug za drugim pripeta. Izirnek je tedaj, kedar se pripne tak voz, ki je sam tudi vozno blago, ali kedar se samotežnik pripne k nakladnemu vozu, ali stopi mere, postavljene v 26. 31. Tišti > kateri deiajo proti določilom tega cestno-policijskega redu ali proti kaki cestno policijski kedar se spneta dva prazna nakladna ali za domačo naredbi, ki jo je razpisal občinski župaa (§. 30 gospodarsko rabo potrebna vozova. ■PB . ( I se ovadijo ali po razmerah tudi priženó najbližjerau ob- Krajevno oblastvo utegne določnim vrstam pocest- činskemu županu ter posebno tistemu, ki stanuje v to nega vozila v se druge izimke od te prepovedi privoliti ondod, kodar so kraji taki, da je to potrebno. 18. široko naložiti. Nakladni voz se ne sme nad devet črevljev stran, kamor je voz iti namenjen uradno postopal o kazni. ; da bode z njimi Občinski župan treba, da prestopkom, kateri so se mu povedali, tudi ako so storjeni v okolišci kake druge Izirnek se dovoliti more samo pri tistih nerazde- občine, ob kratkem pozve okolnosti dejanja, in da po- lilnih stvaréh, katere imajo tak obsežek, da se ob nji- tem sodbo izreče in zvrší, ter kaznjencu, kedar zahteva hovetn převozu ne more pri tej meri nakladne širjave podá pismeno potrdilo prisojene kazni in izrečnega po-ostati. Na nobenem vozu se ne smejo napraviti sedeži kateri bi premoléli širino voza ali naloženega blaga. y • • * živini Kedar se prevaža na sanéh, naj se voznej 19. dade kraguljevci ali zvonci. 20. Vsak voz > ce posebne razmere ne zapove- vračila za narejeno kvaro. Pritožbe proti razsodbam občinskega župana gredó političnemu okrajnemu oblastvu. nadzor in obrambo voznih cest in cestnega občila, ter drevoredov, zasajenih ob cestah, dolžnost po3ebno veže organe 32. ce3tne uprave, krajevne in dujejo izimka, naj se v levo stran ogiblje ter v desno poljske policije ter tudi c. k. žandarmstvo. stran prihiteva, in brez upora naj se umakne vozovam kateri ga mislijo prihiteti ali srečati. > Kogar ti organi primejo zaradi cestno-policijskega prestopka, naj jim bode brez ugovora pokoren > ako ne, potem ga ne zadene samo kazen, odločena tem pre- Pri gosp. baronu Riterju, kateri ima kakih 500 repov stopkom, nego pokorjen bode tudi po kazenskih dolo- goveje živine, se je videlo modro gospodarstvo z živi-čilih o upornosti in protivljenji uradnim služnim or- norejo in umno napravljeni hlevi in gnojišča. Tukaj so ganom videle jako lepe krave Marijadvorskega, Tirolskega, Organe cestne uprave ter krajevne in poljske po- Muricodolskega, Svicarskega, Bernskega, Pincgavskega licije naj politična oblastva vzemó v prisego na njih in Forlanskega plemena. Tukaj se je videlo, koliko da služno dolžnost. V službi je treba, da nosijo posebno nese kmetu živinoreja, če je na pravem mestu. Potem, znamenje, ter kedar opravljajo svojo službo, stojé v eni ko so slušatelji ogledali lepo izrejena goveda, so se po- vrsti z javnimi organ7'. dali v Akvilejo, kjer so potem pri krčmarju F. M. pobrana za prestopek čez ta cestno- imeli skupno kosilo, pri katerem so se odmevale slo- 33. Globa ) policijski red ali čez kakošno cestno-policijsk o naredbo, venske pesmi pride v okrajno-cestni zaklad tistega okraja, kjer je bila kazenska razsodba izrečena. Futrodno-gospodarske stvari. Ljudski učitelji v Goriški kmetijski šoli. Vsi g. učitelji, kateri so se vdeležili kmetijskega kurza v Gorici, so pridobili lepe in potrebne vednosti v kmetijstvu. Toraj posebna hvala zato gré gosp. prof. Povšetu in Kuraltu, katera sta se skozi celi mesec jako trudila slušateljem dobro razložiti lepe in koristne nauke kmetijstva, brez katerih kmet nikakor popolnoma svojega namena doseči ne more. Kmetijska šola v Gorici, v kateri je bilo letos 22 slušateljev , med njimi sta bila le 2 učitelja iz Kranjskega, se je pričela 20. septembra in se je 20. oktobra konćala. Podučevala sta v ti šoli, katere voditelj je bil dr. M o n a, gospoda prof. P o v š e in K u r a 11. Gosp. Po vše je predavat geologijo (zemljeznanstvo), zboljševanje zemlje, gnojenje, obdelovanje njeno in za to potrebne kmetijske stroje. Gosp. Kur alt je raz- ki je vred lagal fiziko s posebnim ozirom na klimatologijo (vremenoslovje). Politične «tvari. berem Pred tremi leti. Tudi spomin koristi Pod tem naslovom je prinesel ,,Vaterland" sestavek ' J- iuvuw ,, » «tv.11MUU ^oia v 1 v Uli vunu W T m VVCUlJt« vu. v i jj A Ol j \j \ pripravni kraj in potrebno orodje za ohranjenje jajčic izdelano spravno pismo sprejela se Je videl in 10. oktobra 1871 je s privoljenjem Njegovega Veličanstva cesarja od komisije 30 deželnih poslancev in semena svilnih gosenic Potem, ko sta gosp. prof. Povše in Kuralt slu- Českega zbora. većina dveh tretjin 13. oktobra je deželni zbor Tirolski sklenil adreso šateljem razložila in dokazala korist kmetijskih strojev do cesarja, ki se v bistvenih zadevah popolnoma sklada (mašin) za obdelovanje zemlje, je gosp. dr. Levi vse s sklepi Ceskega deželnega zbora, — isti dan je m o-pričujoče gospode slušatelje kmetijskega kursa povabil ravski deželni zbor sklenil adreso do cesarja, kana kozarec dobrega vina, katero on na dobro obdela- tera popolnoma pritrjuje fundamentalnim člankom. nem vinogradu prideluje. Ravno ta dan je tudi pristopil Kranjski deželni rugi izlet je bil v c. kr. gozd, v katerem se je zbor fundamentalnim člankom. videlo, kako se more gozd odgojevati. Videli so slušatelji tukaj lepe grede bukovih, borovčevih in hrastovih da sklene odgovor Ceskemu deželnemu zboru dreves. Tretji izlet je bil v vrt kmetijske šole v Go- Beust je fundamentalnim člankom ugovarjal s temi-le 14. oktobra je cesar iz Ischl na přišel na Dunaj, . Grof rici. Tukaj orodja, katera tej poskušnji so so učitelji praktično poskušali kmetijska točkami: bi bila boljša za obdelovanje zemlje. Pri g. učitelji, kateri so imeli čast se vde- Pogodba z Ogersko se ne sme veČ prenarediti. Vse dotične postave (tedaj tudi postava o ob- ležiti kmetijskega kursa v Gorici, po praktični poskušnji ravnavi skupnih zadev) se smejo le po tišti poti prena- ima Hohenheimsko oralo prednost pred rediti, po kateri so narejene bile spoznali, da marsikaterim drugim oralom. ? državnopravno stališče Avstrijskih dežel je raz Imenovano oralo ni težko in zemljo prav dobro sodila že ustava obraća. Oralo, katero zemljo le na stran vrže ne zadostuje dobrimu obdelovanju zemlje. Oralo (meče) y ) da Je za obdelovanje zemlje dobro, mora > popolnoma površnjo vlada ne obljubi v cesarjevem dopisu prinesti fundamentalne članke državnemu zboru v razpravo. 15. oktobra so popolnoma zanesljivi računi kazali, plast zemlje obrniti in to Hohenheimsko oralo dobro stori. prav kako stojé stranke v državnem zboru, namreč: 139 po- Četrti ali zadnji izlet je bil v Amonestero blizo Akvileje k baronu Riterju, pri katerem so gosp. slu- hen war ta. slancev za spravo med narodi zavzetih, 64 pa ustavo-vercev, po tem takem večino dveh tretjin za grofa Ho- 16. oktobra je bil kraljevič Saksonski pri našem cesarju šatelji videli vsa za obdelovanje zemlje potrebna kmetijska orodja, lepo obdelane in uravnane vinograde, kateri se razprostirajo po lepi ravnini nekdanjega mesta Akvileje, katero je grozoviti Atila razdjal in pokončal. huje ministerstvo Hohenwartovo. Vsi Dunajski Časniki so že govorili o tem, da oma- Za ustanovitev te sole delà se že od leta 1862. za- Grrof Andrassy přišel je na Dunaj. Časnik „Montags-Revue" (kandidat za minister- nimata se za to stvar ne le kmetijska družba in dežeini stvo dr. Unger) piše )) # • Posebnih simpatij za ust voverno stranko ni. Ce kaj ustavi na pomoc pride, je na podlagi sedanje državne sisteme pridobljena srečna zastop, ampak tudi veliki in še celó manjši posestniki. še spregovoriti bese- dico silni potrebi take šole toraj -i • i • i l i __ i ) bi bilo bob v steno metati : vendar ? Je nam na- j a politika 17 oktobra Andrassy izreka, da se s sprotna stranka zopet napenjaia vse moči, da bi bila Beustovo, katero mu je cesar v prevdarek dal spomenico stvar zavlekla in to menda edino le zavolj tega, ker se y ema 20. oktobra sklene cesar odgo Ceskemu dežel nemu zboru v smislu > ki e proten Hohenwartu naša mladež iz kmetije podučevati zamore na taki šoli v slovenščini. Zla3ti odlikoval se je v tej viharni debati Kranjski 20. oktobra razgiaša časnik „osterr. Journal" se- stavek z 24. vom uaoiu v u iju . „Kralj Andrassy . oktobra sta grof Henrik Clam - Martini íi dr Riege in pri na Dunaj L^V^VWTV,^ , ' --------------------------r so obravnave za spravo tekle pod baronu Apfaltrernu pozneje „Hoch Tory" Križki baron Apfaltrern. Ceravno je plemenitnik naj modrej še krví, vendar je bilo obnašanje njegovo, naravnost smemo izreci, tako surovo, neotesano • Il i 1 • I • la- in spišeta spomenico proti in strastno, da se tacega ne nahaja med le nekoliko reskriptu v smislu Beustovem nacrtanemu , v katerem obraženimi ljudmí. Toda preidimo zdaj na predmet povdarjata to ; okriljem cesarjevem Da bi bii zamogel deželni odbor kaj več storiti pri svoj Holzgeth 26. oktobra je ministerstvo Hohenwartovo poklonilo c. k. ministerstvu kmetijstva v dosego državne podpore v katerem prosi, da ga odveže službe za to šolo, sprožil je v lanskem deželnem zboru vprašanje , koliko se bo dovolilo iz deželnega zaklada za razpustil ministre vse razun kup kmetije za Dolenjsko kmetijsko šolo. Deželni zbor cesarju pismo ) 30. oktob cesar I vembra izročuj deželni zbor Češki za Hoizg thanov odg odseku je v seji 20. decembra 1873 za kup take kmetije potrebna popravljanja in za zidanja in za notranjo uredbo te šoie dovolil iz deželnega zaklada 20.000 gld. novembra prosi Beusfc, na višem mestu zato opo in ce treba se vec. ruinj ) pusta iz svoj službe novembra je bil iz službe izpuščen Na podlagi tega sklepa deželnega zbora je deželni odbor poprosil c. k. ministerstvo polje- delstva za ustanovni prinesek 30 000 gold, in za letni 16. novembra dobi knez Adolf Auersperg nalog, vzdržalni prinesek od vsaj 2400 gold, iz državnega za- naj sestaví novo ministerstvo. Konec teh državopravnih obravnav kaže klada. Gospod minister poijedelstva sam — iz rečno pripoznaje živo potrebo, da se napravi kmetijska Ce s arj p r i z n a nj P Ceskega šola na Kranjskem > kralj est Gotovost, da v Avstrij ne p a r 1 a m zdravil najprijaznejše in najuljudnejše je sklep deželnega zbora po- ) ker je iz tega razvidel, da hoče deželni zastop v pospeh poljedelskega t arna vlada, in sicer zato ne, ker v parlamentarni si- poduka dajati tudi tvarno podporo; obljubil je za usta-stemi nikakor ni navadno, da se odstrani ministerstvo, novitev prinesek 20.000 do 30.000 gold, in za vzdrža- ki ima većino dveh tretj za tudi To oboj ima za e daj zdaj nam upanj j eboj da danja sistema í ce V • LULU llličt LtiX ÍA UČ3IJ većino UÏOU blCbjlU V UlûttVUCUli ULTUXU, i^wowim JV pv. u^vsv*. uv/u* wmuv/uí «wui v nikakor ne more misliti, da tudi v příhodnosti je ve- dal kmetije, ki so se mu ponujale v ta namen. dveh tretjin v državnem zboru vanje te šole letni prinesek 2400 gold, iz državnega zaklada. Deželni odbor je pa med tem časom tudi ogledati Ako- lj gotova ravno pa je z navedenim sklepom deželnega zbora 20. Slovansko slovstvo. * CPBA^IIJA (Srbadija) se zove ilustrirani list za zabavo i poduk, ki je zacel izhajati 15. oktobra na Dunaji. Na ogled in narocbo razpošiljana dva poziva kažeta res krasne slike . in ker list bode donašal decembra 1. 1873 dobil privoljenje, da kupi posestvo, vendar je mislil si, da konećni sklep prepusti deželnemu zboru, ker so se predobravnave in ogledovanja kmetij potegnile do začetka sedanjega deželnega zborovanja ker je stvar tudi v denarstvenem obziru prevelike važ t nosti ) in ker članke v smislu velecenjenega nemškega „Ueber Land Cena und Meer", vreden je, da tudi pri nas Slovencih terim ga toplo porocamo, dobi obilo naročnikov. dovoljen prinesek iz deželnega zaklada nikakor ne bi zadostoval za nameravani naman. Dotični deželnozborni odsek je letos po temeljitem pretresovanji za celo leto mu je gold. na pol leta gold. ; na V4 katerega so se vdeležili skoraj vsi poslanci, potem deželni inženir, ki je posestva ogledai, in strokovnjak v takih zadevah, profesor kmetijske šole leta 1 gold. 50 kr. Naročnina se pošilja pod adreso: Administration der „Srbadiia", Wien III. Ungergasse Nr. Povše iz Gorice deželnemu zboru nasvetoval sledeče: deželni odbor naj za kmetijsko šolo kupi posestvo; našteval je odsek tudi posestva, katera bila v ta namen najbolj pripravna; ce se kako posestvo po- * Pod naslovom: „Dejanski nauki o kopitnem pod- nudilo, nai se dežeini odbor ozira tudi na to; 3) deželni i i c v i ri i * i i • i TTT » 1 J i J kovstvu s podobami. a V angličanskem jeziku spisal Wil- -------„ „ L............... —------o------- -r----- — odbor naj se pooblastuj Q y xv gicitYiaoi\uuiu ^uiuùouj u liam Miles. V slovenskem jeziku na svét dala kranjska deželnega zaklada spadajočih javnih obveznic (obligacii) 1 v t « • • • 1 • j / / • 1 • , i o l »f \ q j/ Al rt r» rt n n ini i n rm c\ r /\ v\ i n f ttt i i /\ vir. TT v\ A lr n it r\ n nT7i fl A .1*1 1 i * I l1 I a 1 1 i • 1 glavinskemu precnoženju deželna komisija za konjstvo prišla knjižica, o kateri drugi pot kaj več govorimo je ravnokar na, svitlo toliko prodati, kolikor je treba, da se s tem in z dr- žavno podporo plača kupna ceaa p jsestva in oprava placa vodje, učiteljev, vrtnarja in gospodar- dezelnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 12. seja 16. oktobra. Akoravno nam je poro- šole; skega nadzornika, potem učila in druge potrebsčine naj se plačajo vsako leto iz državne podpore in iz dežel- če bi deželni odbor kupil posestvo nega zaklada; > ki imelo več zemljišča, kakor ga šola potřebuje > čati še o nekaterih točkah 11. seje, to za danes vendar pa poproda; v ugodnem času nepotrebna zemljišča dá v naj em naj ali opustimo; spregovorili bodemo o najvažnejših obravna- šola odpre jeseni leta 1875 vah 12. seje, in sicer najpred o obravnavi gledé usta- perku naj novitve kmetijske šole za Kranjsko. deželni oibjr naj na to delà, da se î preneha brž, ko se gozdarska šola v Sne-odpre deželna kmetijska sola, in S) je odsek nas vetoval tudi pravila za kmetij- ako solo. To so bili bistveni nasveti dotičnega odseka, katerega poročevalec je bil Mur nik. Prvi, ki se je zoper te predloge oglasil, je bil baron Apfaltrern. Ces, da še ni utegnil stvar prevdariti, nasvetoval je, ves predmet naj se vrne deželnemu odboru, da ga bode vnovič pretresoval in še le prihod« njemu deželnemu zboru poročal o tem. Al ni to, najmanj oštro rečeno, prav čudno zahte-vanje, zato, ker gospod baron še ni utegnil reč prevdariti , naj ves deželni zbor, naj vsa dežela caka do prihodnjega leta; kaj pa, če bi gospod baron prihodnje leto zopet ne utegnil, se pečati s tem predmetom, potem kaj ne, naj šola splava po vodi? Dr. Bleiweis ugovarja baronu Apfaltrernu , da kmetijska šola ni prvikrat, ampak že večkrat in mnoga leta na dnevnem redu; deželni zbor je že lansko leto sklenil iz deželnega zaklada dati, kolikor mogoče, da se toliko zaželena kmetijska šola na Dolenskem napravi in da naj se obrnemo do ministerstva v dosego državne podpore. Ta poslednji sklep se je izpeljal; ministerstvo je radodarno odprlo roko in zagotovilo tako zdatno podporo. Zdaj , ko imamo zagotovljeno podporo , ko imamo toliko posestev na izbiro, pa pride baron Apfaltrern in pravi, odložite to stvar. Kaj, gospoda moja! bi si ministerstvo mislilo od nas. — Stvar je na vsako stran tako jasna, da vsak lahko sklepa, razun morda tega, da naj se še odloči, kako daleč smé deželni odbor iti, koliko namreč smé potrošiti za nakup posestva; to naj se še dostavi, potem se lahko vsak odloči za sklep. Cuduje pa se govornik baronu Apfaltrernu, ki je rekel, da ni pripravljen v tej reči. Gospoda moja! saj smo že v kratkem drugo pot skupaj v tej zadevi, saj je bila stvar že pred nekimi dnevi obravnavana v deželnem zboru kot komiteju. Ko je stvar tako nujna in silno potrebna, vendar ne bode vsa dežela trpela zavolj Apfaltrerna. Deschmann je priporočal Apfaltrernov predlog, kakor je navajal, najbolj iz denarstvenih ozirov; on se boji previsokih stroškov, ki bi jih utegnila vzročiti kmetijska šola; on se boji, da bi bil denar zavržen; sicer si pa tudi ne obeta vspeha, kar posebno dokazati hoče po Saeperski gozdarski in po Slapski vinorejski šoli; boji se preobširnega programa; skličuje se pa tudi na nekatere kmetovalce, ki za take šole niso vneti. Dr. Costa se čudi, kako se more o principu, al naj se kmetijska šola ustanovi, dane3 govoriti, ker je deželni zbor že sklenil, da naj se ta šola ustanovi , in ker je ravno na podlagi tega sklepa deželni odbor prosil ministerstvo za podporo. Predlog, stvar odložiti do prihodnjega zborovanja, toraj druzega ni, kakor misel, ustanovitev šole popolnoma odložiti. Da pa bode usta-novitev vzrocila stroške, temu se ni mogoče ogniti, to zahteva napredovanje ljudstva, katero pospešuje v prvi vrsti kmetijska šola. Deschmann se boji, da bode denar zavržen, da bo morda čas přišel, ko se bode šola opustila; mogoče, da bode čas přišel, ko se šola spremení v kak drug zavod, za vecao3t se nič ne ustanovi na tem svetu; al poglejmo, kaj drugi narodi delajo na tem polji. Govornik se skličuje na manjšo deželo Goriško, potem na Cesko, na Stajarsko in Avstrijsko^, kaj da povsod delajo za kmetijske šole. Kar se tiče Sneperske šole, se prezirati ne smé, da je edino le gozdarska šola, da za naše kmete nima te važnosti, ker sploh nimajo velikih gozdov; ne bi bili te šole ustanovili, če ne bi bil knez Schonburg deželo podpíral tako velikodušno ; sicer pa odsek predlaga, da naj se Sneperska šola opusti in združi s kmetijsko šolo. Zavolj Slapské šole ne moremo tožiti v nobenem oziru , oglasilo se je dosti mladenčev in prvi začetek je prav dober. Kar se tiče programa, katerega se Deschmann bojí, dokazuje dr. Costa na drobno, da se predavali bodo le taki predmeti, ki imajo praktično važnost za vsakega, ki se pečá s poljedelstvom in le toliko, kolikor je v na-tančni zvezi s poljedelstvom. Ce je Deschmann posebno povdarjal, da bodo učitelji deželni uradniki in da je pomisliti, koliko si dežela s tem naloži, govornik ugovarja , da zavolj tega dežela ni vezana za věčnost. Uradnik mora najmanj 10 let služiti, če hoče pravico dobiti do pokojnine ; če pa bode 10 let služil, bode kmetijska šola gotovo tako vtrjena, da nihče ne bo mislil, jo opustiti. Kar se toraj tega strahu tiče, naj mu le vsakdo pogleda krepko v oči, in videi bo, da je prazen. — Tudi to ni istina, da bo treba živino kupovati, kakor se je reklo; ministerstvo daje vsako leto po 7000 gold, kmetijski družbi za nakupovanje bikov in krav, ki pridejo na deželo, ono bodo gotovo rado dovolilo , da se en del državne p )dpore podeli kmetijski šoli za izreje-vanje žlahnih plemen, kar pa bode gotovo tudi nekaj neslo. Ce se je ugovarjalo, da se porabilo bode naše premoženje, to pač ni drugače mogoče; če hočemo kaj napraviti, moramo dati ali nekoliko premoženja, al pa moramo povikšati davek. Gosp. Deschmann se je skli -ceval tudi na nekatere kmetovalce, ki so zoper kmetijsko šolo; al mislim, da bi bil v veliki stiski, ako bi zahtevali, naj nam imenuje kake avtoritete, ki so se izrazili zoper to šolo. Vsi strokovnjaki po vsih deželah enoglasno zagovarjajo take šole. — Ce se nam nasvetuje, da naj bomo danes nekak Fabius cunctator in da naj gledamo na nasledke tega sklepa, bi bil ta klic na pravem mestu pred nekaj dnevi, ko so.se po-tegovali gospodje nasprotne stranke, da naj dovolimo viši davek za zemljiško odvezni zaklad. Takrat, takrat, gospoda moja! bi bil Fabius cunctator na pravem mestu. Konečno govornik krepko priporoča predloge odsekove. Dr. Bleiweis sklicaje se na Costov govor, ki je stvar na tanko razjasnil, odgovori še na Deschmannovo vprašanje, ali bo dežela v stanu toliko stroškov strpeti. Da! stroškov bode veliko, ali govoriti moramo tudi o dohodki h. Ce kupimo posestvo za kakih 100.000 gld., mislim, da bo to mnogo oralov njiv, gozdov, mnogo senožet in to bo nekaj neslo; saj ne bomo kupili kamenitih tal in dohodke vlekli samo iz parketov. Naj se to ne pušča v nemar. Mislim, da je stvar tako na tanko obravnavana, da je strokovnjak profesor Povše na vse ugovore odgovoril tako temeljito, da bode danes z ne-katerimi dostavki, katere hočem nasvetovati, reč končana brez ugovora. Vitez dr. Savinschegg priporoča Apfaltrernov predlog in če bi ta ne obveljal , si pridržuje pozneje staviti nasvete, zlasti želi, da bi se nakup posestev še enkrat razglaâil in oziralo se tudi na nove ponudbe. Poročevalec Mur nik krepko zagovarja odsekove nasvete; Savinscheggu ugovarja, da njegovi želji popolnoma ustreza odsekov nasvèt, ki gré na to, da naj se deželni odbor pooblastuje , če se ponudi še kako novo posestvo, tudi to ogledati. Dalje pa tudi odsek nasvetuje , da naj deželni odbor , ako kupi kako veliko posestvo, toliko zemljisča, kolikor ga je za šolo nepotrebnga, v nájem dá ali pa poproda. Ce deželni zbor sprej me odsekove nasvete, sklenil ne bode nič novega, ampak deželni odbor se bode le bolj natanko navezal na to, kako dalje postopati, da se šola vresniči. Zdaj na koncu splošne debate je přišel Apfaltrernov predlog na glasovanje, da naj se predmet odstavi od dnevnega reda ter vrne deželnemu odboru; al predlog njegov ni obveljal, pričel se je toraj razgovor o po3a-meznih nasvetih. Gori pod štev. 1 navedenemu odsekovemu predlogu je vitez Savinschegg ugovarjal in izrečno nasvetoval, da naj se še enkrat razpiše nakup posestev, a dr. B 1 e i- we i s, dr. Costa in M arnik dokazali so, kako čisto nepotreben je ta nasvèt, ker ima vsakdo še zmiraj priliko, svoje posestvo ponujati za kmetijsko šolo. Pri glasovanji tudi ni objeval Savinscheggov nasvèt; ampak sprejel se je odsekovi predlog s tem pristevkom, kakor gaje dr- Bleiweis predlagal, da naj namreč deželni odbor kup sklene še le po posvetovanji z izvedenci, ki naj šoli nameravano posestvo, njegovo vrednost in vse druge razmere njegove na mestu poprej preiščejo. Kakor gori pod štev. 3 omenjeno, je odsek nasve-toval, da naj se deželni odbor pooblastuje, k glavin-skemu preraoženju deželnega zaklada spadajočih javnih obveznic sploh toliko prodati, kolikor je treba, da se s tem in z državno podporo plača kupná cena pose3tva in oprava šole. Vitez dr. Savinschegg pa je temu nasproti na- svetoval, da naj se deželnemu odboru dovoljuje, za nakup kmetije obveznic k većemu za 30.000 gld. prodati. Dr. Bleiweis je sicer tudi izrekel mnenje, da naj se ne kupi večja kmetija, kakor je za šolo potrebna; ali česar želimo, ni vselej dobiti. Ponudeb imamo dosti, premajhnih in zopet prevelikih posestev. Ne vem, zakaj bi se velikega posestva bali, če ga dober kup dobimo, saj lahko odprodamo, kar ga je preveč. Jaz tudi čutim , kaj prevzamemo na rame, kakor gospodje na uni (desni) strani; vendar ker je dobiček veči, če večji posestvo kupimo, ne vem, zakaj bi se temu vpirali. Želim pa le, da ima deželni odbor kako merilo v rokah, da ne bo segal predaleč; s tem zne-skom pa, ki ga vitez Savinschegg nasvetuje, bi pa morda ne shajali; toraj govornik konečno predlaga, da naj se deželni odbor pooblastuje, navedenih obveznic toliko prodati, kolikor je treba, da s tem in z državno podporo plača kupno ceno za posestvo, ki bode za šolo neobhodno potrebno, in pa za oprave šole, vendar pa tudi s tem dostavkom, da donesek iz deželnega zaklada v ta dvojni namen nikakor ne sme preseči 80.000 gold. Dr. Schrey-u pa se je dozdevalo, da dr. Savin- schegg-ov predlog še predaleč sega, in je toraj nasve-toval, da naj se z doneskom 30.000 gold, iz deželnega zaklada ter z državno podporo nakupi ne le samo posestvo, ampak da naj se s tem pokrijó tudi stroški oprave šole. Dr. Costa se Čudi, da so gospodje na uni (desni) strani tako neutrudljivi. Akoravno vidijo, da večina hoče konečno rešiti to stvar, vendar le pri vsaki točki nove predloge stavijo, ki nimajo druzega namena nego vreči vso predlogo. Dr. Schrey vpraša, kaj se je spre-menilo od leta 1867, ko smo obravnavali v istem predmetu. Gospoda moja ! od tistega časa se je moralo mnogo premeniti, kajti ko smo tistikrat obravnavali zavolj uravnave zemljišno-odveznega zaklada, je baron Apfaltrern odločno trdil, da dežela v ta namen ne more vec plačati nego 20°/0 od neposrednjega in 10°/o od posrednjega davka , letos pa je zagovarjal 20°/0 od neposrednjega in 20% od posrednjega davka. Okoli-ščine so se toraj morale predrugačiti. (Dr. Bleiweis: čujte!) Kar se tiče kmetijske šole, je reč drugačna; danes stojimo na drugem stališču ; danes vemo, koliko bo vlada dala podpore, za katero smo prosili; in prevdariti nam je, koliko bo dežela dodala. Konečno zakliče govornik: kaj se bo tacega zgodilo, če kupimo posestvo? ali bomo morebiti komu kaj darovali? Obveznice bomo predru-gacili v posestvo, in kdo vé, če ne pride čas, ko bomo vsi Boga hvalili, da smo tako ravnali. Ni treba se tako upirati, kakor bi hoteli 100.000 gold, vreči skoz okno, kajti varovali bomo deželno premoženje po vsej svoji moči. Zdaj si je baron Apfaltrern izbral priliko, da je po većini deželnega odbora udrihal surovo in skoz in skoz neopraviceno, kar bomo pozneje, kedar o poročilu gledé deželno-odbornega delovanja poročamo, dokazali na tanko. S silovitim glasom zavpije, da većini deželnega odbora gledé ravnanja z deželnim denar- jem prav nič ne zaupa. (Velik nemir na levi.) Vnovič najodločnejše povdarja, da većini deželnega odbora ne zaupa in da ima dokaze v rokah, kako da deželni odbor čisto nepotrebno zapravlja deželni denar. (Še veči nemir na levi.) To so vzroki, zakaj se manjščina deželnega zbora vedé tako in ne drugače. Temu surovému napadu odgovori dr. Costa tako-le: Kateremu poslanců hoče baron Apfaltrern dati svoje zaupanje , io je njegov gusto, jaz nisem bil od njega izvoljen, naravno je toraj, da 3e ne bom oziral na njegovo zaupanje. To je privatna stvar, kakor je tudi vsakemu prosto dano, ali si od koga želi zaupanja ali ne. — Kaj druzega pa je, kar je Apfaltrern povdarjal, da deželni odbor ne ravná varčno z deželnim denarjem. To je popolnoma neopraviceno in pričakujem , da bode deželni glavar zahteval od barona Apfaltrerna, da naj opravičuje napad pri poročilu o deželno-odbornem delovanji. Potem še tudi dr. Bleiweis zahteva odločno od deželnega glavarja, da naj pozivlje barona Apfaltrerna, to opravičiti, kar je očita! deželnemu odboru. Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger obljubi, da se bo oziral na to zahtevanje, kedar poročilo o deželno odborném delovanji popoldne pride na vrsto. Fri glasovanji pa so obveljali vsi odsekovi predlogi s premembami, kakor jih je nasvetoval dr. Bleiweis. (Dalje prihodnjič.) V Gorici 8. nov. — Nesreča nikoli ne spi — je sicer že star, pa vendar še zmiraj resničen pregovor. Dne 4. t. m. se je ubil tu v mestu nek Fr. Pod ber- šič, zidar. Stavil je zimske oknice v neki hisi in padel s 3. nadstropja na cesto. — Na Studencu (tu- kajšnji mestni ulici) so izvršili zviti tatovi enega naj-slavmsih svojih Činov tako lepo v miru, kakor da bi bila naša „avstrija ka Nica" kje tam doli v Siciliji. — V eni prvih gostilnic je nastala přetekli torek huda te-pežnja, kakor se navadno le v nižih krčmah vidijo» Rajnki (gospodar) Brandt se v grobu obrne. Najgrozo-vitniše zločinstvo pa se je zgodila v petek na cesti med Korminom (Cormons) in Bračanom (Brazzano) tik ita-lijanske meje. Nekdo je umoril duhovnika v pokoji č. g. Ant. Marcolini-a iz Bračana med 4. in 5. uro zvečer; — brž ko ne se je hotel morilec nad njim ma-ščevati ; roparsk napad ni bil to, zakaj umorjenec je ubožec, in to je obče znano. Morilca so koj zasledili in menda že tudi vjeli. — — Naše deželno šolsko svetovalstvo bo v kratkem vse novo. Prvotnih udov ne šteje več ko 2 — 3; že spet je imenovan en nov svetovaiec, novi gimnazijski ravnatelj dr. Zin dler (menda namesto prejšnjega direktorja g. Schaffenhauerja). — Nova nemška dekliška sola ima že svoje učiteljice, dve zatrdni, eno začasno. Voditeljica šoli bo neka go-spodičina Reinisch (učiteljica neke meščanske šole na Dunaji). Tišti, ki učiteljice poznajo, pravijo, da bodo nalogi kos. Vsaj ena zna tudi dobro italijanski» — Vreme imamo še vseskozi krasno; zjutraj in zvečer je precej hladno, al čez dan je kakor v prvi polovici oktobra; drevje sploh še skor vse zeleno. — Vinska cena je začela rasti in vinopilcem ne bo to po volji. — 14 ubijane. Gospođa odbornika družbe kme- pri obdarovanji ubozih šolskih otrok z zimsko obleko tijske Seunig in Šolmajer sta se na prošnjo od- venec bogosl ki po ocitni govih ) borovo přetekli teden podala, uni na Štajarsko, ta na Koroško, iz državne podpore nakupit goveje živine, se bode, kakor so „Novice" zadnjió oklicale, dražbi 12. dne t. m. prodajaia v Krškem, 14. t. m. četka bil ; i VUIV«. « flUiOttU KJVl^K.VJ) prehvaležnih inu učencev nje venca kodelskih pomočnikov in ucen- cev, ki so v ti ce slovenske, kateri podpredsednik njem očeta svojega ljubili ? venec d od čital venec Ma- prvega za- ki Ul iXCtUl X W. UUD L. IXI. |Jl uu»J »im t xx i o u. v/ lu , xi» i» "-»• u^iaa Uli, iU VCUCO li a i U U U U Ui baiUlUC ^ ga JO pa v Kra nj i. Gospodarje na Gorenskem in^ Dolen- visoko cenila kot mnogoletnega odbornika, ki nikdar nikoli ni skrival srca svojega do majke Slave; hvaležen bor njen pred hišo in na poko- skem, ki žeiijo lepe in dober kup Muriške in Belanske živine, tedaj še enkrat opozorujemo, naj pridejo v če- IL1\J ) OO ViJi\l at UJ^U^Vl UJVtUU J ^^J vy F v> W £J%At\*\J y trtek v Krško (Gurkfeld), v soboto pa v Kranj. pališč zato, mu je p e v s k (Odbor družbe kmetijske) je v svoji posiednji seji sklenil, da meseca novembra ne bode občnega zbora je bil že letos maja meseca in je zim- pel m milo od grobni Ginjen tolike Jjuba 9 zato, ker brat ki poštovanja nje£ov> g°sP I mrlega brata svojega je slavnoznani V 9 župan Zagrebški ski Čas sploh ueugoden shodu. tej seji sta bila za ročil že vec dni pred smrtjo prihitel v Ljublj nam za } uda družbe kmetijske sprejeta gospod Anton Jarec prošt in penz. c. k. nadzornik ljudskih šol, in pa gosp. France Jarec, kaplan v Dolu. (Kupčijska in obrtnijska zbornica) je razpuščena in govorí^se, da nove volitve utegnejo biti meseca ja- e lansko leto maja meseca bi bile morale biti glas sledečo Javno zahvalo. 9 9 1Z- nuarija. deloma nove volitve Preeastnomu stolnomu kaptolu ljubljanskomu i Ča3t-nomu duhovničtvu i redovnictvu iz Ljubljane i iz vanjskih krajevah, zatim slavnomu katolickému družtvu, odbornikov iz vrste trgovcev, 6 pa iz vrste obrtnikov), pa volilni listi menda niso bili „Tagblattovcem" tako napravljeni , da bi bila nemčur-ska stranka imela upanje z m age. Ustavile so se po- , — zdaj pa je kar vsa zbornica raz- slavnoj katoličkoj družbi rukodelskih pomočnikov, slavnoj matici slovenskoj, slavnoj narodnoj Čitaonici tem vse volitve puščena ! Rodoljubi, pripravite se na delo 9 da se HHI HBH HM IH H 1 nJe~ zinom pjevačkom sboru, slavnoj duhovnoj podpornoj družbi, plemenitim gospojam ljubljanskim i čitavomu gradjanstvu, profesorom, učiteljem i djakom viših i srednjih učilištah, izjavljujem tronutim srdcem u svoje ime, volijo do mači možje, ki so našega zaupanja vredni in ki vam jih bo ob pravem času nasvetovalo društvo „Slovenija i u ime razcviljena roda iskrenu i najtopliju hvalu za ljubeznu i vcleodličnu počast, kojom su miloga i nezaboravnoga mi brata (Obleko ubozim Šolarskim otrokom) so začele gospé in gospodiČine že izdelovati. Da pa se kupljeno blago poplača, treba je milo da rov, ki jih blagovoljno nabira preč. gosp. Heidrich, spiritual v bogosiovskem semenišču. leto dr, Leona Vončina sprevodili do hladnoga groba. Ljubljani dne 6. studenoga 1874. Iv. VonČina 9 9 Milostljivi knezoškof Widmer so, kakor vsako tudi letos darovali 50. gold. Naj bi se blagemu namenu odprlo prav veliko dobrotljivih rok ! (Hranilnica Ljubljanska) siplje na svojega slu- žabnika, ravnatelja pisarnice g. Janeschitza darove državni po- poslanc načelnik kralj, i slob. glavnoga grada Zagreba, Član hrvatskoga i ugarskoga sabora. (Deputacija) zdaj na Dunaji bivajočih Dolenskih ťvoiauv/gv, župana Novomeškega, a.** v, v xi -j », ^^u-sednika kupčijske zbornice Kranjske in več občinskih Ri c o 1i - j 9 pred Ni davno, kar mu je brez konca in kraja, slanec dr. Suppan naklonil včeraj mu je predsednik Seunig prokuriral še 1000 gld. predstojnikov iz Dolenskeg Je bila t. m pri cesarj naslov „kaiserlicher Rath in pri nekaterih ministrih proseča za Dolensko želez- azno sprejel, pri ministrih pa meo. Cesar prav prij iz hranilnične blagajnice j in ze se govori 9 da gosp ni nic veselega zvedela; za to železnico namreč manjka Stedry delà na to, da gemeinderath njemu na čast novo ulico iz novega trga v Gradišće imenuje „Janeschitz-Gasse'. Inče vprašamo: zakaj vse to, ne dobimo druzega odgovora, nego to, da je g. Janeschitz bil v tistem en arj a, Za nekater toliko drug s zvedela iz ministerskih ust. Cud stvari, ki se nam mnogo manj po trebne zdé, pa nikdar denarja ne manjk (Čitalnica odseku, ki je vzrok, da je zidanje realke za polovico več stroškov naredilo, kakor je zbor izprva odločil, in da vživa dobro plaćano službo pa povrh še 300 gold, vsako leto, inženir Dunajski pa, ki je vodil zidanje čela zimske v deljo zvečer srecno za- } piese zabave z ,,besedo v kateri so Valente in beril pod vodstvom začasnega pevovodj z ( dr IP gl pohvalo sprej )9 realke, je dobil za to 6000 gold., pa za vsako pot v Ljubljano, povrh pa še 100 gld. Svet po pravici praša: je li taki nepotrebni stroški spadajo v dobro gospodarstvo? glasb gosp. V „VeČern Gorencih' ljali izvrstni naš moški pevski zbor; navdušeno pohvalo dobil je tudi in to po pravici cveterospev ..Devi" Lovski" Napravnika in » Forsterja smo radostni zopet pozdra >> Ever za gosîe in gi bi se bil po nespo- dne t. m. popoldne ob 4. uri'smo spremili dobi nekega tujega muzikarja skrhal, ko ne bil gosp na pokopališče truplo umriega Koliko spoštovan bil prof. dr. Von čine. F o r s t blagovolj se namesti njega gi e rajnki ; pogreb njegov, ki je bi tako velikansk , uči je rea ic je ,,jači|J3uuiju ^uci taivu, u«, je un „uuu o i*nauuu malo tacih. Ne le veliko število mastjanov in mestjank hvalo sprejet. Drugi pot nikar ne iščimo pomočnikov sijajno je svetu priČal vsedel in prima vista spremljal gosp —L - — - đ«——tako. da - k BuČar j a, ki da Je res J6 Rapsod god duo a S živah udeležilo se je sprevoda, ki ga je vodil g >spod stolni tu jih dekan Župan, temuč tudi iz bližnjih in daljnih krajev Bleiw ki jih ne potrebujemo B dr. Kar o ki UCiVČXU £jupau , ICllJUU liUUl 14 Ull&U jlU IU U.rtl j LULU txievjc V AJICIVVOIO«, jv, vwou^aiu vs j. « domovine naše prihitelo je mnogo častiteljev in prija- dodajalo vsaki točki opisa primerne obsegalo opis naše dežele, in pazke 9 je 9 teljev njegovih, ljubljencu svojemu zadnjo čast skazat. Le birokracija ni bila zastopana pri se del o 9 popolnoma doseglo svoj namen kakor Poro- pokopu, se vé možá n a rod a pri S 1 o- čilo gosp o prvi ,,besedi" sklepamo pa zahvalo, da klavir da: kaj hoče ona pri pogrebu vanu z dušo in telesom ? ! Narodna čitalnica Ljubijan- nici > Marolt ki voj gl zmirom rad posoj Čital pa ž njimi tudi tako zadovolj da ska, katoliško društvo, društvo rokodelskih pomočnikov in učencev so spremili sprevod s svojimi zastavami, črao prepetimi, trugo pa so kinčali : krasni venec gospá Ljubljanskih , katerim iskren pomoćnik je vsa leta bil Neugebauerjevo zopet v Ljublj očitno priporoćamo našemu občinstvu, — in pa z željo, da bi nas slovensko gledišče kmalu razveselilo z ,,Go-renskim slavčekom", ker imamo izvrstno gospodičino (Slovensko glediŠČe.) ljale tri krajše igre splošno vrlo. soboto so se představ- iztirjati! Minister je •»jt*ti & í^i ^ ïiiv» y l^Tl ^xgi aiaa j v-> ivaioac pcuiugc no uyuu o^icjcicj ui bila gospodičina Podkraj šeková popolnoma v svojem Pa saj bo najbrže tudi tako přišel. Igralka" je karske tudi naravnost rekel, da , v ce dav- predloge ne bodo sprej ete, bo přišel bankerot! elementu, tudi gosp. Šušteršič ni nič skazil. solo igri „Vojaski fantje drugi Bavarska. venjem po , mi smo mi", Alešovcu, smo viděli v Kraljeva mati je pristopila h katoli- res prav korajžnega kranjskega fanta", ki in petjem zaslužil živabno iz vseh prostorov donela. ,,Eno uro pohvalo obcinstva, katera v verzih pošlo- čanstvu. Zato veíik hrup po nemških, katoličanom so Nolliju vražnih listih in zabavljanje čez jezuite. Ti listi celó z besedo trdijo, da je kralj, ki je ka to ličan, zavoljo tega ježen gosp Je mu MP ■VBPi OHM lil kratkočasna burka, če igrá strežaja S^krjanca v komiki doktor" je prav abotna izmišlija ! na svojo mater, ker je prestopila k njegovi veri! Kako Nemška. Cesar Viljem je odprl državni zbor s neprekosljivi gosp. Kajzelj; gosp. Sušteršič bi bil stolnim govorom, katerega mu je Bismark sestavil. morda bolje igral, kobi se bil besedi naloge bolj naučil. Tudi tej igri je občinstvo zadovoljno ploskalo. Ta govor je pa popolnoma gias vojaškega bobna, ki kliče ■I g i na boj. Kullmann, ki je napadel Bismarka Zalostno je pri vsem tem bilo le videti zeló prazno zdaj obsojen na 14 let težke ječe. Pri obravnavi se je glediŠČe. Ako se naše občinstvo ne poprime in bolj pokazalo, da katoliška stranka s tem človekom ni bila ne podpira gledišča, utegnejo priti časi, ko bo marši- v nobeni zvezi, kar Bismarka in njegove privržence na kdo želel si slovenskih představ, pa jih ne bo več. vso moč jezi. Zadnje dni se je Bismark pa še tudi pri Brez podpore narodnjakov gledišče naše ne more ob- grofu Ar ni m u zeló opekel, katerega je preganjal zastati, kajti nemškutarji ga zatirajo, kolikor morejo. — voljo nekih pisem; zdaj so ga proti varšČini spustili iz Tako je jela Bismarkova luč čedalje bolj bledeti. in sicer dve manjši igri in opereta „Skrivnost ljubezni", v kateri soboto bo zopet slovenska predstava i v • # • • ri i ♦ i t i jece Srbska. Bilo .Ie brati » da se ima knez Milan borno slišali zopet gospodičino pl. Neugebauerjevo. oženiti z neko Prusko princesinjo. Srbi postajajo res Čedalje bolj nevoljni zavoljo njegove politike, katera . da v (Zivinskega sejmá) o sv. Elizabeti (16. t. m.) v Ljubljani ne bo; okrajno glavarstvo je namreč zavoljo kaže bližaoje k Ogrom in Prusom. Zato se govori živinske kuge prepovedalo prignati živino na ta sejm v Brencelj11 Št. 10 > 11 m 12) přišel te dni na svitlo, po besedi in podobi pikajoč, kakor po navadi se tam nekaj kuha , da unanje vlade mislijo napraviti iz Srbije, Hercegovine in Bosnije novo kraljestvo. Da-si gotovo, da nekaj to skoro ni verjetno, je vendar toliko se bo skuhalo, najbrže kak notranji Novicar iz domaćih in ptujih Prusiji, ce punt, kateri bo dal ne vsem trem dežel. Avstriji, Rusiji ali se vmes vtaknejo in tako, kakor se j priliko, da V V lz Dunaja. Srbska ognjisce. na kaže , utegne biti t katerem se bo vnela evropejska državnem zboru je bila sprejeta vojska. postava o pokojščini za osebe vojaškega stanu. Pa tudi TurŠka. Podgorici so Turki brez vsega vzroka čisto brez besedovanja o cerkvenih zadevah ne bo šlo, napadli tje prišle Crnogorce in jih osem neoboroženih ker so že napovedane dotične interpelacije in predlogi posekali. Na to je bila taka razdraženost v Crnih gorah, o obligatoričnem civilnem zakonu. Zdaj je v ob- daje moral knez vse tam bivajoče Turke z vojaško ravnavi delniška postava. Ker pa v državnem stražo iz svoje dežele spraviti, da se Crnogorci niso zboru ne sedi manj ko 163 opravilnih svétnikov in usta- maščevali nad njimi. Pritožba zarad tega je šla v Ca- noviteljev zastopajočih 81 delniških družeb, si pač lahko vsak misli, komu bo ta postava ugodna. Cesar in cesarica sta se podala v Kladrup na Česko, kamor sta bila na lov povabljena. Zavoljo rigrad pa kaj bo pomagalo ! Turek pac res ni za mirno in redno življenje. S panj ska. Najnovejši telegrami poroČajo t da Ie so ustavoverski listi zopet mnogo pisarili in vgibali. tega u nistri vsled Narodni listy" poročajo iz Dunaja » da so mi- don Karol prestopil na Francosko zemljo, ter da Mad- ridska vlada zahteva od Francoske, da bi ga internirala. umak niti sovražni sili boje tega, kar se okoli cesarja godi, zeló potrti ; Ce je to re3 , bi se bil moral in potem bi bila vojska kmaluv pri kraju. Težko pa, če se > «i O 7 ^ v/ v/ v/ A A v/J / X / t J V i. ^ xj da ne bi dobili kmalu slovó in konservativno se ne bo Pruska še vtlkala v Spanjske zadeve. ministerstvo stopilo na njihovo mesto, v katerem ima dr. Lienbacher minister pravosodja postati. Ustavoverci nameravajo zarad tega interpelacijo v državnem zboru. - To menda se ne bode tako kmalo zgodilo, izostalo pa gotovo ne bode, kajti Auerspergovo ministerstvo je vpeljalo direktne volitve poslancev v državni zbor, in je na svet poslalo verske postave, s tem je svoj nalog spolnilo, s čemur pa liberalci v državnem zboru nikakor niso zadovoljni. U s tnica v redni štva. Gosp. pisatelju ,,slov. stv.u: Popra vek přejeli; drugi pot pride; hvala! V 6 fl Žitna cena v Ljubljan 7 novembra 1874, Vagáii v novem denarji : pšenice domaće 6 fl. v • 4 fl. 80 soršice 4 fl 10 Ceska. zbor, zato jih da so jih za nos vodili. ječmena 3 fl prosa 3 fl Tudi Mladočehi ne gredó v d rzavni l fl, 90. — Krom pir 1 fl. 70 pa ustavovercev listi zeló ajde 3 fl. banaške rži 3 fl. 30. ovsa zmerjajo, češ, Ogerska Gbyczyeve finančně predlog so poka Kursi na Dunaji 9. novembra. zale žalostni denarni stan na Ogerskem , za prihodnj leto bo 27 m i lij pokriti? Finanční minister si primanjkljej v • cim za to izmisl ga nove 5°/0 metaliki 70 fl. 40 kr. Narodno posojilo 74 fl. 25 kr. Ažijo srebra 103 fl. 90 kr Napoleondori 8 fl. 85 kr. davke na različne reči 7 tako na pr. na vozne karte po železnicah; lovska karta bi plačala davka 10 gold., od puške posebej po 2 gld., in* morda pride še tako daleč, Loterijne srećke: v Trstu da se bo moralo od brk davek plačevati. Al kaj bo v Lineu 7. nov. 1874 27. 76. 46. 33. 49 45. 53. 66. 60. 55 vse to pomagalo, ko vlada v se danjih davkov ne more Prihodnje sreěkanje v Trstu 21. novembra. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.