PRANJE PERILA NA PLEČIH RUDARJEV Stran 7 RAZKRITO TAJNO PIVOVARSKO SREČANJE Stran 10 VZORCE SKRILI V KLET PATOLOGIJE Stran 5 NOVI TEDNIK ;T. 43 - LETO 57 - CELJE, 24.10.2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim VAŠKI RALLV Strani 2425 OBLEKA IZ LEVCAINMISS IZCEUA Stran 5 PADEL JE TUDI LJUDSKI VRT Stran 21 2 i DOGODKI IPiVODNIK V senci velikih Martinova nedelja bo pomemben dan; za državo in vseh njenih 193 lokalnih skupnosti. Država išče novega predsed- nika, občine bodo dobile nove, nekate- re pa stare nove župane. Najverjetneje volitev 10. novembra ne bo konec, saj vse javnomnenjske raziskave kažejo, da bo potreben še drugi volilni krog prvo decembrsko nedeljo. Volilna kampanja je na slabi polovi- ci, a tisto, kar je danes videti na naših ulicah in trgih, se najbolj nanaša na predsedniške volitve. Nekaj pokončnih, nasmejanih ali za- \ mišljenih postav se, vsaka s svojim sloganom za prihod-\ nost, obrača na nas. Drugi kandidati so izbrali bolj okmje-^ no volilno strategijo in nas, skupaj s prvimi, zato nagovai^] jajo le v radijskih in televizijskih soočenjih. V vsakem pri- ] meru pa je devet predsedniških kandidatov v ospredju! Na vsakih dvajset let se zgodi, da imamo tako množične. volitve, kot nas čakajo letos. Volili bomo nove svete četrt-] nih, vaških in krajevnih skupnosti, dajali mandate novim', sestavom občinskih ali mestnih svetov, izbirali župane ozi-\ roma županje ter predsednika države. In v takšnem zapo-', redju bi o volitvah ljudje morali tudi razmišljati. Kdo bodo naši predstavniki v svetu krajevne skupnosti? Kdo bo odlo-\ čal o tem, kako bodo živeli v naši občini naslednja štiri\ leta? Bomo gradili metre in kilometre cest ter vodovodov ali} bodo tudi naši otroci dobili nov vrtec, nekaj starejši pa zbi-\ rališče za popoldansko-večema druženja? ; Volitve so priložnost, ko vsaj v grobem določimo, v kak^i snem okolju in s kom na oblasti želimo deliti naslednja^ leta. Ne gre sicer pozabiti na sklepanje povolilnih koalicij, i a to je že druga pesem... Zato ni prav, da so te dni oči uprte zgolj v predsedniške: kandidate, izmed katerih bo izvoljeni nenazadnje Slovani-] jo predstavljal le na protokolarni ravnil Vzemimo si rajši\ čas in pod lupo postavimo tiste, ki bodo kakovost našegai življenja krojili v domačem okolju. Manj, kot bodo v senci' velikih, bolj premišljeno bomo lahko izbirali in izbrali. ] IVANA STAMEJČIČ PRVI - irNOVZ Anka Rakun županja Občine Ljubno Ker iskreno priznava, da »ga nihče noče, sama ga pa ko- maj dobi«. Govori o mestu županje. Lojze Posedel župan Občine Žalec Ker prav tako iskreno prizna- va, da je pod komando »zmajčkovegabutika«. Govori o ženi, dveh hčerah in mami. Samo Fakin bivši direktor celjske bol- nišnice Ker je v pogovoru za nacio- nalko celo uro vzdržal brez mat kurbe. .< Jakob Presečnik minister za promet Ker kot Zgornjesavinjčan ni našel rezervne lokaci- je za radar. Blaž Svetek stranka Naprej Slovenija Zaradi volilnega »štosa« in številnih zgroženih "kandidatov" stranke po Sloveniji. Ivan Atelšek Ker noče vedeti za svoj vpliv v šaleškem podzemlju. Rokavica v obraz Jure Cekuta zavrača očitke o kupovanju glasov, namesto (samo)všečne kampanja pa napoveduje dobrodelnost Celjski slikar Jure Ceku- ta je pravočasno in po pre- soji republiške volilne ko- misije povsem legalno zbral potrebnih 5 tisoč glasov podpore državljanov svoji kandidaturi za predsedni- ka republike. Že s tem je presegel pred- volilna pričakovanja. V brk mnogim, ki so se posmeho- vali, da gre pri kandidaturi za še en Juretov blef, meče zdaj predsedniškim proti- kandidatom, županskim kan- didatom in kandidatom za občinske svete v obraz roka- vico. Na njej je zapisal »Sle- dite mojemu zgledu, odpo- vejte se (samo)všečnim pla- katom in reklami in darujte za pomoči potrebnim.« Petdesetletni Celjan ni no- vinec pri humanitarnih akci- jah. Mnogi porečejo, da je za- nje vedno prispeval le svoje slike, ki jim je pogosto tudi umetno dvigoval ceno. Mor- da res, a nesporno lahko po- kaže zelo zajeten spisek svo- jih darovanj. Tako je v pone- deljek Centru za varstvo in delo Golovec daroval na mi- lijon tolarjev ocenjeno sliko »Za humani jutri«, ki bo (upa- mo) prodana v soboto na hu- manitarni prireditvi »Drugač- ni z vami srečni«, izkupiček pa bo CVD Golovec namenil zimovanju svojih varovancev. Darilo je pospremil z misli- mi o življenju varovancev, ki ga je doživljal med svojo ko- lonijo ob lanski Abilimpia- di, z zatrdilom, da žal prem- nogi Slovenci živijo človeka nevredno življenje in da bi država preprosto morala po- kazati več sočutja, več razu- mevanja in manj razsipnosti tam, kjer je to mogoče. »Predsedniška volilna kam- panja po zakonu dovoljuje približno 64 milijonov tolar- jev porabljenega denarja, zato da bi se preko oglasnih spo- ročil predstavljali državljan- kam in državljanom. Ob tem se mi trga srce in zato se od- povedujem večjemu delu pla- čanega oglaševanja. Predvi- dena sredstva za kampanjo bom v večjem delu namenil ljudem, ki so te pomoči po- trebni. Namesto velikih pla- katov in samohvale bom po- magal ljudem v stiski,« je med drugim dejal Cekuta. Ob tem je k podobnim dejanjem po- zval svoje protikandidate, pa tudi vse županske in svetniš- ke kandidate, ki jih je v Slo- veniji okoli 40 tisoč. »Pozi- vam vse, ki se čutijo odgo- vorne za sočloveka in lahko pomagajo k večji humanosti, da se mi v tej akciji pridruži- jo,« je dejal Cekuta. »Glasov nisem kupovalff Cekuta se je odzval tudi na obtožbe, objavljene v Sloven- skih novicah, kjer so ga ob- tožili, da je kupoval glasove podpore kandidaturi in da je 16. oktobra še krepko po polnoči s člani svojega volil- nega štaba lovil in sproti pri- našal podpisane in na uprav- nih enotah overjene glasove podpore. Poudaril je, da je edini neodvisni in nestrankar- ski predsedniški kandidat na letošnjih volitvah in da je gla- sove zbral sam, brez pomo- či katere od strank. Opisal je tudi večerne dogodke prejš- nje srede, ko se je iztekal čas za predajo 5 tisoč glasov pod- pore volilni komisiji. »Ko smo nekaj po 2L uri predah gradivo Republiški volilni ko- misiji, je ta nekaj deset gla- sov podpore izločila, ker ni- so bili pravilno izpolnjeni. Manjkalo je ali moje ali pa ime podpornika kandidatu- re, tudi žig upravne enote na nekaterih ni bil najbolje vi- den. Ko so mi povedali, da je veljavnih le 4997 glasov, sem imel možnost, da kan- didaturo v 48 urah dopol- nim. Potem smo poklicali naokoli, na mesta, kjer so glasove podpore tisti dan še zbirali in ugotovili, da ima- jo v Mariboru še osem pra- vilno izpolnjenih glasovnic. V soglasju z zelo potrpežlji- vo in fer volilno komisijo smo se dogovorili, da jih dostavi- mo še isti dan in nekaj mi- nut po polnoči so nam manj- kajoče glasovnice dostavili iz Maribora,« pojasnjuje Ceku- ta. V isti sapi dodaja, da je bilo glasov še bistveno več. Kar med 500 in tisoč glasovi naj bi se izgubilo zaradi to- gosti postopka. »Podporniki so se vpisali v računalnik na upravni enoti, prejetih obraz- cev pa mojemu štabu niso od- dali. Še zdaj, dober teden po vložitvi kandidature, po po- šti dobivam glasove podpo- re,« je povedal Cekuta in ne- kaj takšnih obrazcev zbranim tudi pokazal. »Glasov nisem kupoval, lepo vas prosim. kdo pa bi za :5U0 tolarjev od- šel na upravno enoto in gla- sovnico registriral,« je zatr- dil. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Jure Cekuta je predstavnici CVD Golovec Nataliji Vaši daroval sliko, ki jo bodo prodali v soboto na dobrodelni Drireditvi. »To je le nekaj pravilno izpolnjeniii glasov podpore kandidaturi, ki jili nisem predal volilni komisiji, ke( sem jih dobil prepozno,« je v pone^ deljek povedal Jure Cekuta. KRATKE-SLADKE Obljube, obljube... Janja Romih: »Moj cilj je Celje, na katerega so prebi- valci ponosni in v njem radi živijo, saj ima vizijo in jim zagotavlja varno in uspešno prihodnost.« Tomaž Raznožnik: »Kot župan bom v prvi vrsti po- skrbel za gospodarski razcvet Celja, ki naj bo tretje mesto v Sloveniji po velikosti, po gospodarski moči pa se mo- ra prebiti tudi višje. Na prvo mesto,« . Bojan Šrot: »Če bom po- novno izvoljen, bom poskr- bel za asfaltiranje vseh ma- kadamskih občinskih lokal- nih cest.« Borut Alujevič: »Proučil bom možnosti za zmanjša- nje lokalnega prometa z uvedbo brezplačnega avtobu- sa in novih kolesarskih stez.« Peter Thaler: »Državno upravo bom naredil za služ- bo v storitvi državljana, ne tlačana...« Ubrani kvartet Regionalna TV Maribor je v ponedeljek pripravila do skrajnosti dolgočasno sooče- nje kandidatov za župana Mestne občine Celje. Kandi- dati so imeh na zahtevna vprašanja voditelja Zorana Medveda, ki pravzaprav ni ve- del, kaj v oddaji početi, mi- nutko za odgovor. Bolj kot o rečenem so razmišljali o hi- tro tekočem časovnem traku, ki ni dovoljeval resnih odgo- vorov. Tako smo v glavnem spremljali ubrana strinjanja štirih kandidatov (Romiho- ve, Alujeviča, Šrota in Raz- nožnika) o vseh vprašanjih. Thaler ni posebej dobro ve- del, kaj počne v oddaji, Born- šek pa še naprej ostaja v ile- gali. Kljcna 05 za Šmartno Pred nogometno tekm" med Ero Šmartno in Veg" Olimpijo je sodnike prisrč- no, preden so odšli na trav- nik, pozdravil najbolj zna- ni Šmarčan Bojan Prašni- kar. Rokovanje je bilo koris'' no, domači niso bili nič oš kodovani. Zato pa so Pr^ šnikarjevi sokrajani po tek' mi Francija - Slovenija Ši rili šalo, povezano z rezul tatom. Klicna številka Šmartno ob Paki naj bi t»i la sedaj 05. Kaj so porek' Celjani? V Maribor kličit' z 03. St. 43 - 24. oktober 2002 OVI TEDNIK DOGODKI 3 Poenoten vpis ^ študijskem letu 2002/03 v 32 višjih strokovnih šol om Slovenije vpisanih 4.450 identov, od tega 3.189 odra- ti v izredni študij, tisoč 261 je mladih, ki z neposred- ni izobraževanjem in stro- ivnim usposabljanjem za Klic nadaljujejo takoj po za- jučeni srednji šoli. prvih pet višjih strokovnih 1, med njimi tudi v okviru ilskega centra Celje, smo v [)veniji dobili v šolskem le- 1996/97, lani jih je bilo še , letos pa že kar 32. Hitra fitev mreže višjih šol je bila di glavni razlog, da je za le- šnje študijsko leto vpis bo- )čih študentov vodila Enot- 1 višješolska prijavna služ- ba, ki je imela sedež v Šol- skem centru Celje. Poenoten vpis je izjemno dobro uspel, saj na delo prijavne službe ni bilo niti ene same pritožbe. V prijavni službi, ki jo je vodil ravnatelj Višje strokov- ne šole Alojz Razpet, so se sicer zgledovali po visokošol- ski vpisni službi, a razlike v delu in načinu vpisa so vsee- no velike. Tudi celotna pro- gramska oprema za delo pri- javne službe je nastala v Ce- lju, pod njo pa se je podpisal dr. Janez Gašperšič. V šestih letih se je mreža višjih stro- kovnih šol v Sloveniji zelo raz- širila, nove šole oziroma viš- ješolske študijske programe pa gre po besedah državnega sekretarja za višje in visoko šolstvo dr. Staneta Pejovni- ka pričakovati tudi v prihod- nje. Že doslej so se namreč izkazali kot dobra pot odprav- ljanja izobrazbenega primanj- kljaja pri odrasli, delovni ak- tivni populaciji, hkrati pa mla- dim zagotavljajo strokovno us- posabljanje in neposredno izobraževanje za delo. Pomemben razlog za poe- notenje vpisa v višje strokov- ne šole je tudi pregled nad vpi- snimi namerami bodočih štu- dentov, saj se je pretekla leta dogajalo, da so se posamez- niki prijavili tudi v pet, šest različnih šol in je bil pregled oziroma nadzor nemogoč. I. STAMEJČIČ Mariborska v čakalnici Razpisna komisija, ki pri Darsu izbira med ponudniki za obnovo Mariborske ceste v Celju, dela še ni zaključila. Pričakovali smo, da se bo v ponedeljek komisija odločila in izbrala med tremi ponud- niki (Cestno podjetje Ljublja- na, STC Ljubljana in CM Ce- lje), ki so se prijavili na raz- pis. Ugotovili pa so, da je pri vseh treh ponudnikih cena za izvedbo de' presegla razpisa- ni limit. Komisija delo nada- ljujejo s pogajanji z izvajalci, ki naj bi bila končana v na- slednjih 25 dneh. Dotlej so de- la pri obnovi Mariborske, ta vključujejo tudi gradnjo pod- voza pod železnico, »v hladil- niku«. BS Oštevilčeni icandidati Občinske volilne komisije (OVK) so pre- gledale zakonitost vloženih kandidatur, upravni sodniki so razsodili glede vlože- nih pritožb za izvedbo lokalnih volitev, vče- raj pa je bil zadnji dan za določitev vrstne- ga reda, po katerem bodo vsi naši kandida- ti zapisani na volilnih glasovnicah. V celjskem zunanjem oddelku Upravnega so- dišča so do torka prejeli šest pritožb, vse razen ene, pa so se nanašale na izvedbo lokalnih vo- [Itev v občini Dobje. Zdaj morajo OVK le še javno objaviti imena vseh kandidatov, zadnji dan, da to storijo, pa je sobota, 26. oktober. Ker nihče od predsedniških kandidatov ni izstopil iz volilnega boja in umaknil soglasja h icandidaturi, je Republiška volilna komisija v torek med njimi izžrebala vrstni red, po kakr- šnem bodo objavljeni na glasovnicah. Enko je dobil dr. Janez Drnovšek, dvojko dr. Gorazd Drevenšek, zaporedno številko tri Barbara Bre- zigar, štirico dr. Lev Kreft, petica bo zapisana pred Zmagom Jehnčičem Plemenitim, šesti- ca pred Juretom Cekuto, sedmico je žreb do- ločil dr. Antonu Beblerju, osmico dr, France- tu Arharju, zadnje, pod zaporedno številko devet, pa bo na glasovnicah zapisano ime dr. Imnceta Bučarja. IS Vreme ovira gradnjo ceste Ena najpomembnejših naložb v Celju je trenutno gradnja severne vezne ceste, ki bo povezala Hudinjo z Novo vasjo, naslednjih letih pa jo bodo potegnili še na Ostrožno. Dela, ki jih je izvajalec Ceste mostovi Celje pričel konec avgusta, dobro napredujejo. Večje težave so se pojavile šele pred dnevi, ko je nemogoče vreme na težavnem ilovnatem terenu preprečilo hitrejše napredovanje. Trasa je končana, začenjajo se že tudi dela pri nasled- nji etapi gradnje, to je na podaljšku Ulice mesta Grevenbroich z dvema novima krožiščema - prvim na križišču s Simončičevo in dru- gim na križišču z novo traso severne vezne ceste, pri cerkvi sv. Duha. Vodja del Kari Strašek je ob tem povedal, da kljub nemogočim vre- menskim razmeram zadovoljivo napredujejo, svetovalec za promet pri Mestni občini Celje Iztok Uranjek pa je potrdil, da večjih zamud ni pričakovati in da naj bi bila nova cestna pridobitev za Celjane končana v roku, do konca novembra. BS, foto: G. KATIC KRATKE-SLADKE Kaj je to e- uprava? Dobro, da skuša minister ^ informacijsko družbo dr. ''ivle Gantar zaenkrat infor- "^atizirati le državno upravo, je že to (pre)velik zalogaj. '^0 se bo država z uvajanjem ^'Poslovanja spustila še na lo- ^^Ino raven, se obetajo dobri ^si (in zaslužki) tistim, ki bo- '0 pripravljali tečaje osnov- "^ga e-opismenjevanja. Kar [J^kaj tečajev bo verjetno tre- 1^ že samo za občinske us- ^žbence v Radečah, saj tre- "^tno z elektronsko pošto ne ^•^3 rokovati prav nihče v ob- činski hiši. Piko na i svojemu obvladovanju sodobne infor- macijske tehnologije pa so po- stavili s tem, ko so nam v ured- ništvo poslali fotografijo kar po faksu... Pa sivi lasje in opravljeno delo? »Pa menda niste v uredniš- tvu vsega izgubili, saj sem vam že leta 1998 poslal...,« nam je na prošnjo, naj poš- lje fotografijo, osebne podat- ke in del svojega volilnega programa, odgovoril župan Občine Radeče Ludvik Sot- lar. Čisto vsega sicer nismo izgubili, a od Sotlarjeve po- šte so do letos isti brzda os- tali le osebni podatki. Ra- zen, če niso Radečani tako zlati občani, da svojemu žu- panu v šririh lerih niso pri- delali niti enega sivega la- su. In razen, če so v teh šti- rih letih v Radečah tako malo naredili, da bi lahko Sotlar volivcem ponudil kar isti vo- lilni program... Šrot med »ajznponarjecf Celjski župan Bojan Šrot je danes na Celjski koči pri- pravil »abšiht« po štirih le- tih, ki so mu sodeč iz zapi- sa v vabilu »minila kot blisk«. »Pred štirimi leti smo stopili na vlak, ki je pe- ljal v prihodnost...« je za- pisal in zaključil: »Vlak še vedno pelje v prihodnost, to- da pred nami je nova posta- ja.« Seveda se zlobno sprašu- jemo, kdaj bo supersonični vlak v prihodnost vsaj za hi- pec postal tudi na železniški postaji Celjska koča in kate- ri »ajzenponar« bo postavil prave kretnice, da bo razvoj- nih vlakov na to priljublje- no celjsko turistično točko več. Predlagamo zimski smu- čarski vlak. ZA IN PROTI Cepljenje da ali ne? Prihaja obdobje, ki nam prinaša kup zdravstvenih nev- šečnosti, od nahoda, prehlada do gripoznih in drugih nalezljivih obolenj. Da bi se jim izognili, razmišljamo o cepljenju. Cepijo nas kmalu po rojstvu, v dobi odrašča- nja, pred odhodom na potovanje v daljne dežele, kjer na nas prežijo vsemogoči povzročitelji bolezni... Nalezljive bolezni ogrožajo zdravje ljudi vseh starostnih skupin, s cepljenjem človek pridobi imunost, to je odpor- nost proti boleznim, ki so hudo nalezljive in smrtno nevar- ne, opozarjajo zdravstveni delavci, nasprotniki cepljenja pa imajo tudi svoje argumente. Kdo ima (bolj) prav? Dr. Alenka Skaza, dr. med., vodja službe za epidemiologijo pri Zavo- du za zdravstveno varstvo Celje »Prav zaradi cepljenja smo v sve- tovnem merilu odpravili črne koze, v Sloveniji ne beležimo več priroje- nih rdečk, prirojenega tetanusa, da- vice in otroške paralize. Ošpic, mumpsa in rdečk skoraj ne pozna- mo več. Cepljenje proti nalezljivim boleznim (tuberkuloza, davica, te- tanus, otroška paraliza, oslovski ka- šelj, hemofilusni meningitis, hepa- titis B, ošpice, mumps, rdečke) je najučinkovitejši ukrep v boju proti tem boleznim. Dobro poznamo negativne posle- dice prenizkega deleža cepljenih in prenehanja cepljenja. V Angliji in na Švedskem, kjer je pred desetletji zaradi nedoka- zanih trditev o škodljivih učinkih cepljenja precepljenost padla z 90% na 30%, je po nekaj letih zaradi oslovskega kašlja umrlo 36 otrok. Na Nizozemskem so se v poznih devetdese- tih letih pojavile epidemije otroške paralize med pripadniki določene verske skupnosti, ki cepljenja ne dopušča. Na ob- močju Nizozemske je izbruhnila epidemija ošpic, v kateri je zbolelo več tisoč ljudi. Letos poleti je v nekaterih pokrajinah Italije izbruhnila epidemija ošpic kot posledica prenizkega odstotka cepljenih proti tej bolezni. Obolelo je več kot 15 tisoč otrok, trije so umrli. Pojavljati so se začeli resni pomi- sleki o tem, ali se sme dopuščati uveljavljanje volje posamez- nika do ugovora proti cepljenju na škodo celotne skupnosti. V svetu zaradi nalezljivih bolezni (npr. otroška paraliza, davica, oslovski kašelj, ošpice, tetanus, hemofilusni menin- gitis ali hepatitis B) vsako leto umre okoli 3 milijone ljudi, kar bi lahko preprečili s cepljenjem. Skoraj 30 milijonov otrok, rojenih vsako leto v deželah v razvoju, ni cepljenih, ker so njihove države prerevne in zato cepljenje ni mogoče.« Marjan Videnšek, naturopat iz Voj- nika, društvo Preporod »Tisti, ki so se poglobili v študij medicinske literature o tej proble- matiki, so ugotovili, da se medici- na dobro zaveda nevarnosti ceplje- nja, vendar o tem za javnost ne daje izjav. Slovenija je ena redkih evrop- skih držav, kjer je cepljenje tako stro- go zahtevano. Odločitev o zavrnitvi medicinskega postopka, ki lahko pov- zroči poškodbe ali celo smrt, bi mo- rala biti osnovna človekova pravi- ca. Zakaj je cepljenje tako nevarno? Cepiva vbrizgajo pod kožo ali v mi- šico, zato pridejo neposredno v kri. Ta pot vdora mikroorganizmov v telo je popolnoma nena- ravna, saj se mikrobi izognejo prvemu obrambnemu meha- nizmu imunskega sistema. Običajno mikrobi vstopijo v te- lo preko dihalnega ali prebavnega trakta. Telo ima pri ta- kem vstopu na voljo vrsto obrambnih mehanizmov, pri vdoru neposredno v kri pa se virusi in bakterije tej obrambi izog- nejo. V mnogih primerih virusi ostanejo v telesu dosmrtno in imajo neoviran dostop do vitalnih organov. Da bi viruse in bakterije oslabili, jih gojijo na živalskih tkivih in deli teh tkiv ostajajo v cepivih. Tako otrokom v kri vbrizgavajo tuje beljakovine, ki lahko povzročijo hude reakcije (anafilak- tični šok, alergije). Še več: že leta 1971 so odkrili, da lahko postanejo tuje molekule DNK in RNK del človeškega genet- skega ustroja, če pridejo neposredno v kri. Znanstveniki sumijo, da so tako človeške celice do take mere spremenje- ne, da jih telo ne spozna več kot svoje, ampak kot tuje in sproži se obrambni mehanizem proti lastnemu tkivu, kar povzroči avtoimunske bolezni (npr. multipla skleroza, ar- tritis, diabetes). Cepivom so dodane strupene spojine. Ne- kateri dodatki so izredno toksični ali celo kancerogeni.« m št. 43 - 24. oktober 2002 4 DOGODKI NOVI TEDI^ Klobuk ima Podlesnika Ko je minister za zdravje Dušan Keber po pogovoru s člani sveta in vodstvom celj- ske bolnišnice opravil še z novinarji in po stopničastem izhodu zapustil zgradbo zdravstvene zavarovalnice, se je iz teme izluščila visoka senca in se tesno postavila obenj. Zdenko Podlesnik je kot poslušni vojak pospre- mil pomembnega člana svo- je stranke in z njim med potjo gotovo še rekel kakšno o bo- dočnosti bolnišnice. Nobena skrivnost ni, da sta Zdenku Podlesniku celj- ska bolnišnica in njen 13 mi- lijard tolarjev težak letni proračun že dolgo v.šeč. Zdaj, ko je kolikor toliko urejena in zgrajena, pa še bolj. Zato niti ne čudi, da smo ga zadnji dve leti ved- no srečevali v zgodbicah (zlobneži bi rekli - spletkah) o rušenju direktorja. In ne čudi, da ga v Celju že kak- šen teden ali dva omenjajo kot edinega pretendenta za bolnišnični prestol. Biti di- rektor osred- nje zdravstve- ne ustanove v regiji pomeni namreč kljub vsem teža- vam velik prestiž, če znaš in ho- češ, pa najbrž tudi donosen posel. Kot vladni pred- stavnik v sve- tu zavoda je si- cer v javnosti vedno izpri- čeval veliko skrb za bolni- šnico in nje- no dobro ime, vse po- teze, ki je vle- kel v ozadju in \ pakti, ki jih sklepal, pa ka-j žejo na en sam cilj - prvo; nadstropje na Gregorčičevi« 5. Še avgusta je z vsemi šti-; rimi zagovarjal spremembe, nove organizacije dela^ zdravnikov, ki jih je pripra-| vil njegov prijatelj in stran- karski soborec, strokovni di-; rektor celjske bolnišnice dr.i Radko Komadina, potem pa; je, kar čez noč, skupaj z njimj postal njihov najbolj gore6 nasprotnik. Najbrž zato,; ker so spremembe, ki so dO' konca razburkale zdravniš-i ko srenjo, postale izvrstni priložnost, da Celjani konč-; no poženejo tečnega in neo-| tesanega (a prekleto sposob-j nega) Trbovelj čana čez prag bolnišnice. j In zakaj bi 42-letnemu di-] plomiranemu ekonomistu sploh bilo do direktorskega; položaja v celjski bolnišni-i ci, kjer se afere vrstijo dru- ga za drugo, in kjer zdravni-j ki zmeljejo vsakogar, ki jim; ni po godu? Poznavalci pra-i vijo, da Celjski borzno-pcH sredniški hiši, kjer je že de-j vet let direktor oziroma pred-i sednik uprave, ne gre več ta-: ko dobro kot včasih. Certi-- fikatov ni več, mali delničarji so tistih nekaj delnic že zdav- naj prodali za skromen pri- boljšek, veliki posli pa se ta- ko ali tako delajo le v Ljub- ljani. Od sredina leta imajo sicer celjski borzniki na pre- stižni lokaciji v prestolnici lastno podružnico, vendar so kljub temu po prometu na lju|ljanski borzi šele na 21. mestu med sedemindvajseti- mi borznimi hišami. Morda bi Zdenko Podlesnik rad dodal le še eno pestižno funkcijo k vsem tistim, ki so se mu nabrale v uspešni, več kot dvajsetletni delovni karie- ri, ki jo je odlično krmaril s [)c)močjo članstva v pravi stranki. Trupel, ki jih je mor- da pustil za sabo, ni sicer nih- če štel, a še danes, ko nanese beseda na pokojna Toper in Metko, kjer je bil sredi osem- desetih kljub mladosti med vo- dilnimi ljudmi, marsikdo v Ce- lju z jezo izgovarja njegovo ime. Da je izredno ambicio- zen in da mu vedno uspeva biti v vrhu, pričajo tudi nje- gove številne funkcije. Je pred- sednik združenja borznih čla- nov, pred- sednik združenja ljubljanske borze, po- memben član v zdru- ženju čla- nov nadzor- nih svetov, podžupan Mestne ob- čine Celje, predsednik Lions cluba K e 1 e - ia....Hotel je kandidirati tudi za pod- predsedni- ka Liberalne demokracije Slovenije, pa je od kandidature odstopil, ker je vedel, da mu ne bo uspelo. Poraz na volitvah bi najbrž škodil njegovi podobi, za ka- tero se vedno trudi, da bi bila popolna. Celo tako, da je, kot pravijo očividci, nekaj dni pred teniškim turnirjem v Ve- lenju izpopolnjeval nabijanje žogice z enim od najboljši slo- venskih teniških rekreativcev. Mnogi v Celju so bili pre- pričani, da bo Zdenko Pod- lesnik letos kandidiral za no- vega celjskega župana, in so biU potem, ko je kot pred- sednik celjskih eldeesovcev predstavil drugega kandida- ta, hudo razočarani. Tistim, ki ga omenjajo kot novega direktorja celjske bolnišni- ce, pa se njegova abstinenca na volitvah zdi popolnoma logična. In če imajo prav, Podlesnik ne bo le ime ted- na, ampak ime novega štiri- letnega mandata. Na odgo- vor, ali imajo prav, bo treba počakati še nekaj časa. Do takrat pa bo Zdenko Podle- snik najbrž še globlje na če- lo potegnil klobuk, za kate- rega ima v svoji pisarni po- sebno stojalce. JANJA INTIHAR Zdenko Podlesnik »Ubil me je zdravniški egofc Bivšemu direktorju celjske bolnišnice ni žal, ker je dregnil v privilegije zdravnikov - Za afero na patologiji krivi pomanjkljivo strokovno vodenje bolnišnice s Samom Fakinom, dr. med., smo se pogovarjali mi- nuli četrtek, le nekaj ur pre- den ga je vlada dokončno razrešila funkcije direktorja celjske bolnišnice. Njegove izjave so bile ostre. Pa ne zato, ker zdaj nima več če- sa izgubiti. Takšen je bil vseh šest let, ki jih je preži- vel med celjskimi bolniki in zdravniki, takšen bo prav gotovo tudi naprej. Kje, za zdaj še ne ve. Morda bo šel na svoje in poskušal (dra- go?) vnovčiti znanje, ki ga ima o zdravstvenem me- nedžmentu. Začeli smo z afero, ki je celj- sko in slovensko javnost bolj pretresla kot tri tedne dolga drama z odstavljanjem. Z ne- dopustnimi napakami, z 2.500 vzorci tkiv, ki so tudi po deset let ležali nepregledani nekje na patološkem oddelku. Glavni krivec je, ker je to ta trenutek pač najbolj prikladno, odstav- ljeni Samo Fakin. Ste krivi za škandal na patologiji? Ne. Krivo je pomanjkanje internih strokovnih nadzorov, saj jih je prvič v zgodovini celjske bolnišnice, tako kot je zakonsko predpisano, šele sredi leta 2001 uvedel prima- rij Vilibald Vengust. Za stro- kovne zadeve je odgovoren strokovni direktor, jaz pri tem nimam nič. Zdaj mi hočejo obesiti, da bi za zaostanke moral vedeti in ukrepati. Kri- vijo me kot človeka, kot Sa- ma Fakina, ki pa je šele 16. januarja izvedel za nepregle- dane vzorce in takoj ukrepal tako, kot mora poslovni di- rektor. Bilo bi dobro, da bi tisti, ki me obtožujejo, že en- krat prebrali statut bolnišni- ce, v katerem je jasno zapisa- na razmejitev poslovne in stro- kovne funkcije. Dolžnost stro- kovnega direktorja je nadzi- rati stroko, moja dolžnost je bil nadzor finančnega poslo- vanja. Avtonomnega funkcio- narja torej nisem mogel pri- siliti, da bi izvajal strokovne nadzore. Lahko sem samo predlagal njegovo razrešitev, kar sem leta 2000 pri Štefanu Tislu tudi naredil, pa je svet zavoda moj predlog zavrnil. V Celju se je zgodilo, kar sem dolgo napovedoval. Interni strokovni nadzor je rak rana bolnišnice. Saj sploh ne ve- mo, kaj se nam dogaja. V ministrstvu za zdravje in v zdravniški zbornici oči- tajo, da je do zaostankov na patologiji prišlo, ker ste za pregledovanje vzorcev tkiv sklepali škodljive komer- cialne pogodbe, zaradi kate- rih naj bi bilo redno delo pa- tologov potisnjeno na stran. Sklenili smo eno samo trž- no pogodbo, julija leta 1996, z Zdravstvom Rogaška Slati- na. Pogodba je trajala do kon- ca leta 1998, količina histo- patoloških preparatov, ki smo jih pregledali v tem času, pa je zanemarljiva. Morda je koga zavedlo dejstvo, da smo leta 2001 s pogodbami uredili sa- nitarne obdukcije za občine. Pogodb prej ni bilo, patologi so do takrat zadeve urejali na čuden način. Treba je pove- dati, da imajo patologi poseb- ne individualne aranžmaje ure- jene tudi s sodiščem za sod- no-medicinske obdukcije, ki jim jih plačuje sodišče in ne bolnišnica. Obducirati hodi- jo tudi v Trbovlje in Topolši- co. Torej so patologi tisti, ki imajo sklenjene komercialne pogodbe, in prav tu se morda skriva bistvo te silne preobre- menjenosti. Po ugotovitvah zdravniške zbornice potrebuje celjska bolnišnica le dva pa- tologa. Mi smo jih ves čas ime- li več, od leta 1997 pa je v bol- nišnici še pet honorarnih so- delavce, ki lahko pogodbeno delajo za patologijo najmanj 8 ur na teden. Po podatkih iz lanskega leta so delali le de- set odstotkov tega časa. Torej so na patološkem oddelku imeli vse možno- sti, da delo teče normalno? Saj pravim, da problem sploh ni v preobremenjeno- sti. Problem je v enem samem človeku, ki ne dela dobro. Ga lahko imenujete? Dr. Boris Kavčič. Vsi so ve- deli, kako je z njim, zdaj sem pa jaz vsega kriv. Hecno. Nek- do nekaj ne naredi, kriv je pa potem direktor, ker ni s pravimi ukrepi omogočil ne vem kaj. Kavčiču se prepro- sto ni ljubilo delati, imel pa je visoko plačo, ker je delal občinske obdukcije in hodil v Trbovlje in Topolšico za ho- norar. Za keš. Koliko nepravilnosti je v celjski bolnišnici še skritih pod preprogo? Kar nekaj jih je še, vendar niso tako hude kot z nepre- gledanimi preparati. Je pa ogromno organizacijskih ne- pravilnosti, ki prav tako za- devajo ljudi. Bolnike. Na pri- mer nizka produktivnost zdravnikov. Nekateri pregle- dajo na leto le po petsto bol- nikov, zato se čakalne vrste podaljšujejo. Koliko ljudem, ki morajo na pregled čakati šest ali še več mesecev, se za- radi tega poslabša zdravstve- no stanje? Da ne govorim o izkoriščenosti aparatur. Če je nek aparat izkoriščen le dve uri na dan, v bolnišnici pa so trije takšni aparati, pomeni, da je bil denar vržen stran, namesto da bi ga uporabili za zdravljenje. Takšnih zgodb je kolikor hočete. Tudi o pre- velikih oddelkih. Ker sem dregnil v to notranjo organi- zacijo, danes nisem več di- rektor. Ampak v tisto, kar zdravnike sicer najbolj boli, je treba dregniti. V njihove plače, v fevdke, zaprte oddel- ke in v ustaljeno organizacj. jo dela. Fiksirati delovni med 8. in 16. uro je čista be- darija. Dela se takrat, ko j{ treba. Ko je delo. Mer ste vi edini med di rektorji bolnišnic videli vse te pomanjkljivosti? Vsi direktorji to vidijo, ven- dar so nemočni. Ni vzvodov da bi v bolnišnicah lahko vla- dali. Meni so očitali menjave predstojnikov na eno leto. Ka ko pa naj bi na oddelkih uva- jali spremembe, če predstoj- niki nočejo ubogati! Kakšen je primeren način vodenja,? katerim bi zdravnike prisilil, da bi na leto pregledali več kot 500 bolnikov? Da bi jim pokazal vrata? Potem pa bi go- vorili, da grozim. S pištolo. Potem, ko vas je svet za voda že razrešil, ste med drugim tudi napovedali, da se bo celjska bolnišnica se^ sula v pol leta. Je bila izja va nekoliko nepremišlje na? Ne. To resno napovedujem Zakaj? Ker v bolnišnici ta hip med zdravniki ne vidim človeka, ki bi bolnišnico znal prevze ti. To je kompleksen gospo- darski subjekt, sestavljen iz 1.400 ljudi, zakonodaje, mi nistrstva, zavarovalnice in vsega ostalega, in to je treba znati voditi. Samo bela ha- lja ne zadošča. Bog pomagaj celjski bolnišnici. Še naprej bo odločala skupina petih ali šestih zdravnikov, ki se že ves čas bori za ohranitev svojih privilegijev. Celjani jih zelo dobro poznajo. Saj ni treba novega direk torja iskati med zdravniki Drugega ne bodo upošte vali. Lahko v prihodnjih me secih pričakujemo še veli ko očitkov na vaš račun? Glede na bujno domišlji- jo, ki smo ji bili priča v mi" nulih tednih, in na sklepe o moji razrešitvi, je mogofc pričakovati še marsikaj. Is kali bodo malenkosti, da bi me očrnili in s tem odtegnili pozornost s sebe. Nekaj namigov že priha ja, ki pa niso malenkosti Trgovina s človeškimi orga ni, na primer. (dolg molk) Nad tem sert zgrožen. Če se je res dogajal' kaj takšnega, jaz o tem ne ven^ ničesar. Sicer pa ne veri^ mem, da bi to lahko bilo res Kaj se bo zgodilo, če b< preiskava ugotovila, da j' zaradi napak na patologi) kdo umrl? Sledili bodo sodni p*^ stopki. Dopuščate možnost, ^' se je to zgodilo? Tega ni mogoče izkljui^' ti. (in prekrije mikrofon ' roko) JANJA INTlHA' Foto: GREGOR KATK St. 43 - 24. oktober 2002 JI TEDNIK TEMA TEDNA 5 Vzorce pospravili videt patologije ^ihče ni nič kriv - Šele izsledki zunanjega strokovnega n upravnega nadzora bodo odkrili resnico - V bolnišnici se ie ne bojijo Na izsledke komisija treh iglednih strokovnjakov, ki d je imenovala Zdravniška j)ornica Slovenije, da pre- leri ustreznost zdravljenja »Inikov, pri katerih več let liso bile opravljene patološ- ke analize tkiv, ne bo treba iolgo čakati. Kot je dejal stro- kovni direktor celjske bolni- šnice doc.dr. Radko Koma- lina, so zaprosih zbornico, la se člani komisije priori- letno posvetijo samo temu de- la, »da čimprej operemo bol- nišnico sumov in namigo- lanj«. To so jim tudi oblju- ili, ugotovitve pa bodo jav- » predstavih v Celju. Neodvisna zunanja strokov- la komisija je doslej v glav- nem že pregledala pisno do- kumentacijo o zdravljenju «eh 77 bolnikov, pri katerih » preiskali odvzeta tkiva z eno do štiriletno zamudo in od- toli nevarna rakava obolenja, tomisija ugotavlja predvsem skladnost histoloških diagnoz (postavljenih na osnovi vzor- cev tkiv) s tistimi v popisih pacientov in seveda ustreznost zdravljenja. Člani si ne bodo ogledali le dokumentacije, temveč bodo obiskali tudi po- samezne oddelke in zdravni- ke, ki so te bolnike zdravili oziroma jih še zdravijo. Ugo- tovitev komisije se v celjski bolnišnici ne bojijo. Na našem oddelku ne! Zdravniki in predstojniki, s katerimi smo se pogovarja- li, so brez izjeme zatrdili, da »na našem oddelku bolniki za- gotovo niso utrpeli škode«. Vsi bolniki, pri katerih niso bili narejeni pregledi tkiv pravo- časno, da so imeli že postav- ljene diagnoze, »pregled od- stranjenega organa ne vpliva na potek zdravljenja«, »bol- niki redno prihajajo na kon- trolne preglede in vse je v re- du«, »izvidov nismo iskali sa- mo za bolnike, ki so zaradi že razširjenega obolenja (me- tastaz) umrli«... Kljub očitkom, da v bol- nišnici nimajo ustreznih evi- denc, da niti ne vedo, koliko vzorcev in kdaj so jih poslali na pregled, na oddelkih tr- dijo, da že sam ustaljen na- čin dela preprečuje, da bi »pozabili« na pomembne iz- vide. Po odvzemu vzorca na- mreč bolnike naročijo na po- novni pregled, pred pregle- dom pa preverijo, če so izvi- di že prišli. Če jih še ni, za- nje poskrbijo (pokličejo, pro- sijo, zahtevajo...). Menda se še ni zgodilo, da res potreb- nega izvida ne bi dobili, se pa kdaj zgodi, da je treba ča- kati nanj dlje, kot je običaj- no. Ampak ne leto, dve, de- set. Po tej logiki so bili na čakanju samo vzorci, pri ka- terih izvid ni bil nujen. Zdravniki se bojijo patologov Kaj se je pravzaprav doga- jajo z nepregledanimi vzorci? Vsi so se kopičili pri enem sa- mem patologu. V desetih le- tih se jih je nabralo 2500. Poz- navalci opisujejo, da ne gre za nevestnost tega patologa, tem- več za njegovo že pregovorno počasnost. Posamezne vzorce si menda ogleduje tudi po več- krat, jih vmes odlaga na mizo ali kavč, spet pregleduje, spet odloži... Ko končno napiše iz- vid, je ta menda brezhiben. Ali so se kopičili res samo nenuj- ni izvidi, bo pokazala preiska- va. Iz dobro obveščenih virov pa smo izvedeli, da je večina z januarskim internim strokov- nim nadzorom odkritih vzor- cev končala v kleti. Kdo jih je umaknil z oči, se ne ve, tudi to ne, če so bili preseljeni sa- mo zaradi prevelike gneče v patologovi pisarni ali zaradi upanja, da jih tako nihče ne bo niti opazil in bodo nanje pozabili. Ali pa samo o njih molčali. Medsebojno ščitenje je namreč med zdravniki na izredno visoki ravni, po drugi strani pa se zdravniki patolo- gov tudi bojijo. Preveč vedo, vse njihove napake poznajo. Prelaganje odgovornosti Nesporna je samo osebna odgovornost posameznega zdravnika za zdravje (zdrav- ljenje) svojih bolnikov. Po- klicna etika mu nalaga, da stori zanj vse, kar je v njegovi mo- či. Če mu ne more zagotoviti ustrezne pomoči zaradi raz- ličnih ovir (zastoj na patolo- giji, pokvarjeni diagnostični aparati...), »mora na problem opozoriti nadrejene, ti pa v primeru lastne nemoči tudi javnost« (minister Keber). Kdo je in kdo ni vedel za kopičenje vzorcev na patolo- giji, je še vedno vprašanje brez odgovora. Zdravniki so tudi v poročilu ministru zapisali, da so na zaostanke opozarja- li vodstvo bolnišnice, ki pa se je kljub temu odločilo še za povečevanje dela s tem, ker je prodajalo storitve patolo- gije tudi drugim, zunanjim na- ročnikom. Bivši direktor bol- nišnice Samo Fakin trdi, da je bilo tega dela zanemarlji- vo malo. Če grobo povzame- mo letna poročila oddelka za patomorfologijo in citologi- jo, tega ni mogoče potrditi. V desetih letih so namreč za celj- sko bolnišnico opravili prib- ližno 160 tisoč histoloških prei- skav, za zunanje naročnike pa več kot 40 tisoč. To pa je kar petina. Zanemarljivo malo? Je do tega prišlo, ker v bol- nišnici do sredine preteklega leta niso opravljali internega strokovnega nadzora? Kdo je bil bolj odgovoren - poslovni direktor ali (v praksi njemu podrejen) strokovni vodja? Na to vprašanje bo odgovorila ko- misija za upravni nadzor mi- nistrstva za zdravje, ki ima za nalogo, da prouči odgovornost vodstva ustanove in posamez- nih oddelkov. Je vodstvo res zvedelo za kopičenje nepre- gledanih vzorcev šele 16. ja- nuarja letos? V letnih poroči- lih patologov tega res ni bilo, bila pa je vrsta opozoril, da le stežka zmorejo delo, da iz- vidi zamujajo, da... Vsekakor dovolj, da težko verjamemo v popolno presenečenje nad odkritjem. Izgovorov ni če bo vsem pričakovanjem navkljub nadzor v celjski bol- nišnici vendarle odkril, da je bilo prizadeto zdravje bolni- kov, da je, bog ne daj, zaradi tega celo kdo umri, za to ne bo nikakršnih izgovorov. Preo- bremenjenost ni izgovor, pa še vprašljiva je. Trije patologi so namreč za celjsko bolnišnico lahko preveč in premalo. Če kdor koli dvomi, da je bilo njegovo zdravljenje pravilno, ima vedno pravi- co do vpogleda v svojo bol- niško dokumentacijo in do pogovora z zdravnikom, ki ga zdravi. Odvisno, kdo to ocenjuje in s kom primerja obreme- njenost celjskih patologov, ki lemo poleg vsega drugega dela pregledajo po 3000 vzorcev tkiv. Standardov in normati- vov namreč v Sloveniji (še) nimamo! Glede na obseg de- la, ki so ga celjski patologi opravili za druge naročnike in glede na hitro rešitev prob- lema v tem letu, ko so v bol- nišnici preusmerili vse vzor- ce, ki jih sami ne morejo pre- gledati v enem tednu, v dru- ge slovenske bolnišnice, je preobremenjenost povsem nesmiseln izgovor. Pa tudi vsi drugi ne bodo imeli pri delu obeh komisij, ki opravljata strokovni in upravni nadzor v celjski bolnišnici, nobene teže. Pomemben bo oziroma je samo bolnik in njegovo zdravje. In tako je prav. MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIC Z dokončno razrešivijo Sama Fakina je delo vršilke dolžnosti direktorice prevzela Štefka Presker: »Moja in naša skupna naloga je reorganizacija dela v bolnišnici, ki lam jo nalaga sprejet sanacijski program. Strokovni svet sem že pozvala, da še ta leden pripravi svoj predlog drugačne organizacije dela, ki vključuje najprej spreme- njen delovni čas, nato pa še organizacijo dežurne službe in sistemske spremembe po ^Zgledu sosednjih držav, kjer je vse večji poudarek na ambulantnem zdravljenju. Predlog stroke bomo finančno ovrednotili in poiskali za večino sprejemljive rešitve.« Via Kosovo Iz prostorov oddelka za nuklearno medicino Splošne bolnišnice Celje so poleti odpeljali tako imenovani gama števec gama žarkov minigama LKB, star okoli 12 let. Gre za aparat za testiranje vzorcev z izoto- pom z majhno radioaktivnostjo. Policiste sta celjska bolnišnica in Okrožno državno tožilstvo o izginotju pisno obvestili sredi septembra letos, aparat pa so v bolnišnici pogrešali že konec julija oziroma v začetku avgusta. Podrobnosti so predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci Policijske uprave Celje. Nabavna cena aparata, ki ne predstavlja nevar- nosti za okolje, je 7,4 milijona tolarjev, dejansko (knji- govodsko) pa je zaradi starosti brez vrednosti (O tolar- jev). V času izginotja ni bil v uporabi, temveč v skladiš- ču. »Po prvih zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, da je aparat iz bolnišnice odpeljal bivši dobavitelj tovrst- ne opreme iz Ljubljane s pomočjo zdravnika zaposle- nega v službi za nuklearno medicino, in sicer v času, ko je bila predstojnica navedene službe odsotna. Ugotov- ljeno je bilo tudi, da je bil omenjeni aparat prodan na območje Kosova,« je povedala Irena Gorenak, pred- stavnica za odnose z javnostmi. Preiskava še ni konča- na. Dokazov, da je šlo za kaznivo dejanje (sporna last- nina aparata), zaenkrat ni. SŠ Št. 43 - 24. oktober 2002 6 AKTUALNO Županski kandidati po sili Kdo se »šali« z lokalnimi volitvami? - Umik nekaj spornih kandidatov z Jurčkove ceste Do volitev nas loči še 17 dni in pričakovati je, da se bo vo- lilna kampanja v zadnjih dneh vse bolj stopnjevala. Na dan bodo prihajale afere in aferice, a zanimivo je^ da se je z eno, prav nič nedolžno, zaključil že sam kandidacij- ski postopek. Med županski- mi kandidati so se našU tudi ljudje, ki so za svojo kandi- daturo izvedeU šele iz medi- jev. So lokalne volitve res ta- ko obrobna stvar, da se ob njih lahko zbijajo šale? Pa bi za nedolžno šalo tež- ko označili poskus stranke Na- prej Slovenija (NPS), ki je po številnih slovenskih občinah vlagala županske kandidature, med kandidati za morebitne prve može v občinah pa so se znašli ljudje, pretežno študen- ti, ki jih politika ne mika naj- bolj. Kot je bilo slišati iz raz- ličnih koncev Slovenije, so bili mladi zavedeni. Največ, na kar so bili pripravljeni staviti v po- litiki, bi bil morda boj za me- sto v občinskem svetu... Županske ambicije ali študentske zafrkancije? »Zadnji čas, da se v Sloveni- ji kaj spremeni«, je bil slogan, s katerim je predsednik stran- ke NPS Blaž Svetek skušal pre- pričati Slovence, da ga podprejo v boju za predsednika države. Ni mu uspelo, prav tako pa mu v celoti tudi ni uspel scenarij, po katerem je NPS vlagala žu- panske kandidature. Kot se je kasneje izkazalo, tudi v imenu ljudi, ki o tem, da bi postali župani, niti razmišljali niso. Za presenečenje je izvenpar- lamentarna NPS poskrbela tu- di na Celjskem, kjer je z žu- panskimi kandidati nastopila v pretežnem delu občin. Pa so se za županski stolček res po- tegovali kandidati v vseh ob- činah, kjer so bile zanje vlo- žene kandidature NPS? Za Laško, Šentjur, Slovenske Ko- njice in Polzelo to zagotovo ne velja! Študent iz Jurkloštra in ne- sojeni laški županski kandi- dat Janko Salobir je jasno po- vedal, da nima županskih am- bicij, da namerava resno štu- dirati, svoje ime med kandi- dati pa označil za posledico študentske zafrkancije, nika- kor pa ne resnega pogovora. Presenečen je bil tudi Dam- jan Ulamec, študent iz Do- brine, ki naj bi kandidiral za župana Občine Šentjur. Po uvodnih pojasnilih, da ne gre za pomoto in je resnično kan- didat, je zatrdil se nikakor ne namerava resno spustiti v boj za županski stolček. Od kod torej njegov podpis na kandi- daturi? Spomnil se je, da so pred časom res nekaj podpi- sovali, vendar je šlo za nekak- šen sestanek, nikakor pa ne za kandidaturo... In ker od na- mere postati župan po izteku roka za vložitev kandidatur ni tako preprosto odstopiti (kandidat ne more sam umak- niti soglasja), sta oba od NPS zahtevala umik kandidature in ju zdaj med županskimi kan- didati ni več. Enako je storil kandidat NPS Damijan Furman v Slo- venskih Konjicah, na Polze- li pa je bila tovrstni »lažni alarm« kandidatura Karmen Rovšnik. Slednja je soglas- je umaknila in v OVK so do nedelje zvečer čakali na po- trditev kandidature, ker pa se v NPS niso odzvali, so kan- didaturo Rovšnikove zavrnili. Precej negotovosti, kako je z resnostjo namer županskih kandidatov NPS je bilo tudi v zgornjesavinjskih občinah. V Lučah so potem, ko je še v sre- do zvečer strankin kandidat Stanko Moličnik iz Konjske- ga Vrha zatrjeval, da ne ve za kandidaturo, v četrtek dokonč- no preizkusili zakonitost vlo- ženih kandidatur. Ker se Mo- ličnik ni več oglasil, so ga v skladu z zakonom potrdili kot županskega kandidata. Tudi v Nazarjah je Janko Štrucelj, vsaj po reakciji sodeč, šele v četrtek zvečer izvedel, da je uradni županski kandidat. Kot je pojasnil, se je s predstavni- ki NPS sicer nekaj pogovarjal, a je stvar vzel bolj za hec. Na- zarska OVK je po preizkusu za- konitosti vloženih kandidatur tudi Štruclja potrdila za župan- skega kandidata. »Da kandidati odstopajo od kan- didatur, je znak. da je slovenski narod ustrahovan in v hudi stiski,« je prepričan predsednik NPS Blaž Svetek. Zavedeni ali ustrahovani? In kaj so na te zaplete s kan- didaturami na Celjskem po- vedali v NPS? Dolgo časa nič, saj je telefon na sedežu stran- ke, v Ljubljani na Jurčkovi cesti, zvonil v prazno. »Mi smo iskali kandidate z neposredno demokracijo, na terenu. Vsakemu smo da- li možnost, njegovo pravico do odločanja, kam gredo sredstva davkoplačevalcev. Da kandidati odstopajo od kandidatur, je znak, da je slo- venski narod ustrahovan in v hudi stiski. Stranka NPS mu bo še naprej stala ob strani in kljub pritiskom se stran- ka vedno bolj krepi, zato na- prošam narod, da se upre tem pritiskom. Ne more biti ta- ko, da pod pritiski kandida- ti odstopajo,« nas je predsed- nik NPS Blaž Svetek hotel na hitro odpraviti, ko smo ga le uspeli priklicati. Na vpra- šanje, zakaj potem nekaj kan- didatov na Celjskem vztraja, da na župansko kandidaturo nikoli niso izrecno pristali in so bili njihovi podpisi zlo- rabljeni, je še dejal: »To ni res. Naš aktivist jih je obi- skal pri njih na domu, jim vse obrazložil in še z vese- ljem so podpisali. Zdaj pa se pod pritiskom drugih, ne vem, kakšnih sil s strani, pol ure kandidira, pol ure pa ne. Zato smo v stranki umaknili njihove kandidature.« IVANA STAMEJČIČ, URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIC, Arhiv časopisa DELO Med 5. in 7. novembrom bodo na sedežih občinskih volilnih komisij omogočili volivcem predčasno j glasovanje. Enako kot pred štirimi leti, le da bo letos še skrinjica za predsedniške glasove. Dobje pred ustavnimi sodniki OVK v Dobju je zavrnila župansko kandidaturo Karla Draga Čadeja in kan- didacijsko listo za štiri svet- nike v občinskem svetu, ki ju je vložila Območna or- ganizacija ZLSD Šentjur. Čadej in svetniški kandida- ti so se pritožili na Uprav- no sodišče RS v Celju, ven- dar neuspešno, zdaj pa ča- kajo na presojo ustavnih sodnikov. Županska kandidatura Karla Draga Čadeja in kan- didacijska lista štirih svetniš- kih kandidatov ZLSD sta bi- li zavrnjeni zaradi procedu- ralnih razlogov. Predsednik območne organizacije Cve- to Florjan Erjavec pojasnju- je, da so v ZLSD župansko kandidaturo in kandidacij- sko listo za občinske svetni- ke v Dobju oblikovali po- vsem po pravilih stranke, ta- ko pa so v ZLSD ravnali tudi drugod po Sloveniji, kjer so organizirani v območne or- ganizacije in ne v občinske odbore. Strankina območna organizacija Šentjur namreč deluje za obe občini; za Šent- jur in Dobje. Po posvetovanju s člani Glavnega odbora ZLSD so se zato odločili, da ustavne sod- nike zaprosijo za presojo od- ločitev OVK Dobje in tudi na Upravnem sodišču RS V Ce- lju zavrnjene pritožbe. Vlo- go na Ustavno sodišče RS so naslovili včeraj (v sredo) zju- traj. V tem trenutku Čadej v Dobju ni županski kandidat, ob kandidacijski listi za ob činske svetnike ZLSD pa je bila zavrnjena tudi kandida tura za enega člana občinske ga sveta, ki jo je vložila SEG, TV IS^ V Vitanju ne gre brez zapletov v Vitanju je dan pred iz- tekom roka za vložitev kan- didatur na lokalnih voli- tvah prišlo do zapletov pri določitvi volilnih enot. Na OVK so se namreč obrnili člani stranke SDS, ki so opozorili, da je brez vedno- sti občinskih svetnikov prišlo do spremembe obmo- čij volilnih enot za letošnje lokalne volitve. Zanimivo, na zaplet je jav- nost opozoril sedanji župan Slavko Krajnc, kateremu je predsednica OVK Irena Ne- čemer ob vložitvi kandida- ture za člana občinskega sve- ta sporočila, da njegovi zbra- ni podpisi podpore niso ve- ljavni, ker niso iz njegove vo- lilne enote. Za neodvisnega kandidata se je zaplet sreč- no končal, saj je v nekaj urah zbral potrebne podpise iz pra- ve enote in se tako uvrstil med kandidate. V Vitanju pa še vedno vre. Po prepričanju Slavka Krajnca je bila za vse kriva geodetska uprava, ki je ob upoštevanju novega ulične- ga sistema v Vitanju pomo- toma (ali po dogovoru, se ne ve s kom) prestavila ne- kaj hiš iz območja ene v ob- močje druge volilne enote, tega pa niso opazile ne stro- kovne službe ne on sam. Ob- činski svet je pred tem ž« sprejel odločitev, da osta nejo območja volilnih eno« enaka, kot so bila pred šti rimi leti. OVK po besedah predsed niče Irene Nečemer s tem ni ma nič, saj so letos sprejel le sklep o določitvi volišč Nečemerjeva je prepričana da je župan za sprememb« vedel oziroma bi vsaj mora' vedeti, da so v neskladju ■ sprejetim odlokom. MBf Kandidat za župana občine Štore Gojmir Klinar (ZLSD) vabi občanke in občane, da se mu ob pečenem kostanju in kozarcih mošta pridružijo na javnih predstavitvah 23.10. ob 16.00 -LAŠKA VAS -igrišče 24.10. ob 15.30 -SVETINA -trgovina 25.10. ob 17.00 - rokometno igrišče LIPA PREDSTAVITEV PROGRAMA + NATALIJA VERBOTEN 26.10. ob 10.00 -SPODNJE ŠTORE -trgovina 27.10. ob 9.30 -KOMPOLE -gostilna Gajšek 4.11. ob 16.30 PROŽINSKA VAS -gostilna Gabre 7.11. ob 17.00 - rokometno igrišče LIPA PREDSTAVITEV PROGRAMA + ŠPORTNO SREČANJE ŠPORTNIKOV OBČINE ŠTORE IN OBČANOV Z NARODNO ZABAVNIM ANSAMBLOM St. 43 - 24. oktober 2002 . I TEDNIK AKTUALNO 7 i Pranje perila na plečih rudarjev Kaj se skriva v ozadju zamenjave direktorja Premogovnika - Politične igre ali gospodarski interes fjadzorni svet Premogov- na Velenje je prejšnji te- n v sredo na seji za no- ga direktorja imenoval fgena Dervariča, ki je bil 10 leto direktor za razvoj- ) področje premogovnika r šest let direktor tehnič- >ga sektorja. Dervarič je ojo funkcijo direktorja radno prevzel v ponede- ;k, 21. oktobra, kot je po- jdal takoj po izvolitvi, pa ;likih sprememb v poslo- inju premogovnika v tem enutku ne namerava uva- iti. Doslej je bil 11 let di- ;ktor premogovnika Franc erdin, ki je v premogov- iku zaposlen od leta 1976. Politična zamenjava? v Velenju je zavrelo že na- iednji dan poimenovanju lovega direktorja. Oglasila se E namreč območna organi- iacija ZLSD Velenje, ki je za- nenjavo direktorja Premo- pvnika označila za politič- 10. »Dr. Dervarič je član iz- ršilnega odbora LDS Vele- e in kandidira na listi LDS svet MO Velenje. Ker za za- lenjavo sedanjega direktorja loc. dr. Franca Žerdina, ki sprav tako kandidiral za di- ektorja premogovnika, ni- 0 bili vodilo strokovni, am- lak politični argumenti, opo- arjamo na posledice in pro- estiramo,« so zapisali v iz- avi, ki jo je podpisal pred- sednik Srečko Meh. Po nji- bvem mnenju postaja očit- no, da Atelšek, član LDS, za interese lobija in z zamenja- vami posega na vsa področja energetike. »Plod teh dejanj so posegi v upravo Termoe- ektrarne Šoštanj (TEŠ) in se- lanja zamenjava direktorja 'remogovnika doc. dr. Fran- ■3 Žerdina. Če k temu pri- štejemo še to, da je Ivan Atel- šek oziroma lobi Ivana Atelš- ^ želel nadomestiti velenj- 'l^i premog v TEŠ z indone- %kim premogom, in smo '^niu odločno nasprotovali si (tudi doc. dr. Franc Žer- din), ki smo razumeli, kako hude in dolgoročne posledi- ce bi nestrokovno zmanjše- vanje proizvodnje premoga imelo za nezaposlenost (eko- nomičnost) in prestrukturi- ranje Premogovnika Velenje in njegovih hčerinskih družb, je skrb za posledice, ki jih ima direktno vmešavanje po- litike (LDS) v gospodarstvo, še večja.« V območni organi- zaciji ZLSD tudi menijo, da politična zamenjava direktorja Premogovnika ustreza pred- vsem »indonezijskim« intere- som. Po njihovem mnenju po- staja tako lažje razumljivo, kaj je nacionalni interes in kaj in- teres lobija, kar je pripeljalo k odstopu zdaj že bivšega dr- žavnega sekretarja za energe- tiko. Zato je LDS, ker je pred- vsem zaradi političnih inte- resov neposredno zamenjala strankarsko neopredeljenega kandidata za svojega zveste- ga privrženca, prevzela tudi odgovornost za prestrukturi- ranje Premogovnika in njego- vih hčerinskih družb. Ker dejstvo, da zaposleni v Pre- mogovniku nasprotujejo po- litični zamenjavi direktorja, očitno ni vplivalo na odloči- tev LDS, v območni organi- zaciji ZLSD smatrajo, da ni pomembno, kakšen je seda- nji ali bodoči direktor, po- membno je le, da je njihov, torej LDS-ov. Za oba icandidata Na izjavo ZLSD je že na- slednji dan reagiral predsed- nik nadzornega sveta premo- govnika in član uprave Hol- dinga Slovenskih elektrarn Lado Tomšič: »Podtikanja te vrste me ne zanimajo. Tak- šne politične igrice se lahko gredo tisti, ki se jim zdi, da morajo pred volitvami nape- njati in razkazovati svoje mi- šice. Če prav vem, gospod Žer- din niti ni član te stranke. Pri imenovanju novega direktor- ja Premogovnika Velenje smo se odločali izrazito strokov- no. Prevladale so daljnosež- nejše vizije razvoja premo- govnika, kot jih je predsta- vil dr. Evgen Dervarič. Nad- zorni svet bi bil najbolj za- dovoljen, če bi lahko imeno- val oba kandidata. Uvedbo dvočlanske uprave smo tudi predlagali, vendar pa dr. Franc Žerdin do te pobude ni kazal prevelike koopera- tivnosti. Politika pri tem ni- ma nič, sam sem prepričan, da je skrajni čas, da izgine iz podjetij. Sam nisem politič- no opredeljen, drugi član sve- ta tudi ne, za tretjega, ki je v svetu predstavnik zaposlenih, pa ne vem, kakšna je njego- va politična opredelitev,« je povedal. Ateišeiczaniica vpletenost Zanimivo je da dosedanji direktor Premogovnika dr. Žerdin kar nekaj časa ni bil dosegljiv za medije, zato pa je svojo vpletenost v zame- njavo odločno zanikal Ivan Atelšek. »Moje vloge ni. Vseeno mislim, da je prav, da so v Premogovniku zame- njali direktorja, čeprav oseb- no proti dr. Žerdinu nimam nič. Menim, da je dr. Derva- rič najmanj toliko ali še bolj sposoben kot dr. Žerdin, ki mu ne odrekam nobene spo- sobnosti. Njega nikoli nisem napadel, je pa res, da je on prvi začel,« je dajal Atelšek. Napovedi o uvozu indonezij- skega premoga pa označuje kot banalne. »Da bomo premog v Vele- nje oziroma Šoštanj vozili iz Indonezije, duševno zdrav človek ne bi govoril, saj je to nemogoče. Glede Atelškove- ga lobija: ni lobi, če človek sodeluje z ljudmi, ki so pri- pravljeni sodelovati in ki že- lijo imeti moje nasvete in so- delovanje. To je koristno delo za vsakogar. Sem pa odprt člo- vek in ljudje prihajajo k me- ni z veseljem in z namenom, da se dogovorimo, me vpra- šajo, kako bi to ali ono, pa tudi sam imam določene pri- jatelje, ki se obračajo name in mi določene stvari svetu- jejo... To je značilno spošto- vanje človeka, drugega ne mo- rem reči. Da Gorenje Trgo- vina, ki sicer opravlja več de- javnosti in je skladno s tem tudi registrirano, uvaža indo- nezijski premog, je res moja zasluga. Sam se ne strinjam, da bi morali na rudniku go- niti samo kramp in lopate, prav tako pa menim, da v Go- renju ni treba delati samo šte- dilnikov oziroma gospodinj- skih aparatov.« Mnogi izjavo ZLSD jemlje- jo kot predvohlni boj, hkra- ti pa je seveda omenjeno tu- di dejstvo, da Ivana Atelška kljub predlogu in kasnejše- mu nasprotovanju LDS niso izbrali za častnega občana Ve- lenja. »Velenjski župan Sreč- ko Meh v minuUh letih ni nič naredil, edini razvoj je bilo pometanje cest. Če so s tem zadovoljni občani Velenja, potem žal... Velenje je eden največjih industrijskih cen- trov v celjski regiji, kar pa se nikjer ne vidi. Glede neime- novanja za častnega občana nisem užaljen. Medalj in vse- ga tega imam dovolj. Bil bi užaljen, če me pošteni ljud- je ne bi spoštovali. Pustim lju- di pri miru, pa tudi drugi naj mene pustijo. Nikomur ne želim slabega - če mu ne mo- rem pomagati, mu tudi sla- bega ne bom storil. Te mani- re imam že od mladih let.« Spregovori tudi Žerdin Javnost je v torek končno dočakala tudi mnenje bivše- ga direktorja Premogovnika. Po oceni dr. Žerdina pri tej zadevi ne gre za trenutni spo- pad med LDS in ZLSD, pač pa za izjemno odkrite več- letne namere LDS, da prev- zame vodenje rudnika. Dr. Žerdin tudi meni, da ZLSD v to ni posebej vpletena, le to- liko, kolikor je župan Sreč- ko Meh kot član ZLSD na če- lu občine proti zamenjavi pro- testiral. V intervjuju, ki ga je objavil Dnevnik, pa je tudi nakazal, kdo naj bi stal v ozadju njegove zamenjave: »Leta 1998 me je gospod Atel- šek povabil na pogovor k se- bi domov, prisoten je bil tu- di direktor njegovega avstrij- skega partnerja Met Rohstoffe. Ponudila sta mi, da bi sode- loval pri uvozu 300.000 ton premoga v Velenje. Sodelo- vanje z Ivanom Atelškom sam odklonil in takrat so se zače- le moje težave,« je dejal. Premogovnik Velenje tre- nutno zaposluje več kot pet tisoč delavcev. Nekateri pra- vijo, da bi ga bilo potrebno zapreti v roku desetih let. Dr. Franc Žerdin si je skupaj s sodelavci prizadeval, da bi rudnik kakovostno živel ta- ko dolgo, dokler bodo v Šo- štanju obratovali ekološko sanirani termoenergetski objekti, to je do leta 2025. Kaj se bo s Premogovnikom dogajalo naprej, pa bo po- kazal čas. URŠKA SELIŠNIK PETER RAKAR GZS-Območna zbornica Celje, Ljubljanska cesta 14, Celje v skladu s Pravilnikom o podeljeva- nju priznanj in diplom za inovacije Objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM ZA INOVACIJE NA CELJSKEM OBMOČJU ZA LETO 2002 1. V želji, da pospešuje inovacijsko dejavnost v družbi, kar po- večuje konkurenčno sposobnost gospodarstva in istočasno javno vzpodbuja in predstavlja ustvarjalnost mnogih strokov- nih kadrov-inovatorjev, omogoča Območna gospodarska zbornica Celje vsem zainteresiranim gospodarskim družbam ali podjetnikom, posameznim inovatorjem ali drugim institu- cijam predstavitev inovacijskih dosežkov za leto 2002, ki so rezultat domačega znanja. S tem namenom objavlja razpis za podelitev priznanj in diplom za najboljše inovacijske do- sežke v letu 2002. 2. Razpis objavlja Območna gospodarska zbornica Celje na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 15.10.2002. Pra- vico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji ali druge oblike gospodarskih združenj. 3. Prijava na razpis mora vsebovati: - ime in priimek ter popolni naslov inovatorja oz. gospodar- ske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen - naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2002 z na- vedbo značilnosti inovacije po naslednjih kriterijih: inovativnost ko sezono. I Kot je znano, sta ponesre- |tena delavca opravljala dela a napenjalni uteži, pri če- iler je utež iz nepojasnjene- a vzroka padla približno isem metrov v globino, ^'zrok nesreče pristojni orga- ni še raziskujejo. Dostavo in fiontažo vrvi je prevzelo av- strijsko podjetje Teufelber- Ser, v podjetju RTC Golte pa vedno ocenjujejo nastalo ^kodo in napovedujejo, da se ''odo prihodnji teden odlo- mili glede začetka zimske se- zone na smučišču nad Mo- zirjem. »Sodelavci ponesre- čencev smo še vedno močno Pretreseni zaradi tega žalost- nega dogodka, toda kljub te- •^u bomo storili vse, kar bo ^ naši moči, da pomagamo ''ružinama ponesrečenih,« je ^izjavi za javnost zapisal Pe- 'er Sevnik. US Soteska Zelenjak je prevozna Spor med Občino Bistrica ob Sotli in Kozjanskim parkom zaradi urejevanja javne poti oz. ceste skozi Sotesko Zele- njak, ki je v zavarovanem območju, je vse hujši, V Bistrici ob Sodi so uresničili namero po obnovitvi zaraščene javne poti skozi So- tesko Zelenjak, pri tem pa so celo na črno odprli kamnolom za bližjo dobavo mate- riala. Na zadnji seji občinskega sveta so po- drobneje govorili o odnosih s Kozjanskim parkom ter napovedali anketo med občani, ki jo bodo izvedli na dan volitev. V anketi naj bi ljudje odgovorili, kaj menijo o sode- lovanju med občino in parkom. V Kozjanskem parku so nad takim odno- som presenečeni, bodo pa s svojim delom nadaljevali. V ponedeljek so si predstavniki Kozjanskega parka poskušali ogledati in fo- tografirati opravljena dela, vendar so jim de- lavci onemogočih delo in jih skušali preg- nati z delovišča. TV 14 VOLITVE 2002 KANDIDATI ZA VOLITVE V MESTNI OBČINI CELJE Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94,61/95,70/95,20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila naslednji SEZNAM ICANDIDATOV ZA ZUPANA Kandidati so: 1. BORUT ALUJEVIČ roj. 16.05.1942 naslov: CEUE, NA ZELENICI 11 poklic: UNIV.DRAMSKI IGRALEC, delo: UPRAVNIK GLEDALIŠČA predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE 2. JANJA ROMIH roj. 26.08.1962 naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 24 poklic: UNIV.DIPL.POLITOLOGINJA, delo: PROGRAMSKA MANAGERKA predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZLSD VOLILNA KONVENCIJA 3. DRAGO BORNŠEK roj. 26.11.1953 naslov: CEUE, BRODARJEVA 2 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST predlagatelj: KONGRES STRANKE NAPREJ SLOVENIJA 4. PETER THALER roj. 29.06.1953 naslov: CEUE, ADAMIČEVA 7 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj: PREDSEDSTVO MESTNEGA ODBORA SNS CEUE 5. BOJAN ŠROT roj. 09.02.1960 naslov: CEUE, ZAGRAD 56 poklic: UNIV.DIPL.PRAVNIK, delo: ŽUPAN MOC predlagatelj: SLS MO CEUE, SDS MO CEUE, ZELENI SLOVENUE 10 CEUE 6. TOMAŽ RAZNOŽNIK roj. 28.12.1965 naslov: CEUE, ZOISOVA 1 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.KEM.PROC.INŽ., delo: SAMOSTOJNI TEHNOLOG predlagatelj: NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA (N.SI) - MO CEUE Volitve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002 Številka: 00607-00002/2002 Celje, 23. oktober 2002 Občinska volilna komisija Mestne občine Celje Trg celjskih knezov 9, Celje Predsednik: Matevž Žugelj Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94,33/94,61/95, 70/95,20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95), je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila naslednji SEZNAM list icandidatov za volitve članov mestnega sveta v volilnih enotah številka 1,2 in 3 VOLILNA ENOTA ST.1 obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ljubečna, Ostrožno, Lava, Hudinja, Trnovlje in Teharje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. SMS-STRANKA MLADIH SLOVENIJE L URBAN MAJCEN roj.07.01.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, GORIŠKA 6 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: VODJA MARKETINGA 2. UROŠLESJAKroj.20.08.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, VALVAZORJEVA 4 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PREDAVATEU RAČUNALNIŠTVA 3. VESNA ŠIMEK roj.19.01.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, SAMOVA 6 poklic: UNIV.DIPL.MIKROB., delo: VODJA MARKETINGA 4. DAMIJAN ŽEKARroj.0Z09.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, GORIŠKA 4 poklic: GOSTINSKI TEHNIK, delo: ŠTUDENT HOTELIRSTVA IN TURIZMA 5. UROŠ GRUBER roj.13.11.1977 občina: CEUE naslov: CEUE, LOPATA 10 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: ŠTUDENT RAČUNALNIŠTVA 6. IGOR PLAHUTA roj.31.071978 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 51D poklic: DIPL.GRAFIČNI OBLIKOVALEC, delo: NEZAPOSLEN Z DAMIRURLEP roj.16.09.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, PUCOVA 5 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: NEZAPOSLEN 8. GREGOR KNEZ roj.10.10.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA OSTROŽNO 87 poklic: TEHNIK, delo: ŠTUDENT 9. BOŠTJAN MARZIDOVŠEK roj.15.12.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, ALME KARLINOVE 8 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: ŠTUDENT GOSPODAR. INŽENIRINGA 10. MITJA KOŠTOMAJ roj.23.071980 občina: CEUE naslov: CEUE, IRŠIČEVA 18 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: ŠTUDENT EKONOMUE 2. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE L RADKO KOMADINA roj.08.11.1957 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, MURNOVA 16 poklic: DR.MED.SPEC.KRG., delo: STROKOVNI DIREKTOR 2. MARIJAN KRAJNC roj.08.04.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, HEROJA ROJŠKA 28 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST delo: DIREKTOR 3. ROBERT HOSTNIK roj.18.02.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV DOBROTINŠKOV 3 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: ORGANIZACIJA IN NADZOR 4. IVAN ERŽEN roj.23.06.1957 občina: CEUE naslov: CEUE, CVETLIČNA 29 poklic: ZDRAVNIK SPECIALIST delo: DIREKTOR 5. TATJANA HREN roj.0701.1961 občina: CEUE naslov: CEUE, CVETLIČNA 3 poklic: DIPL.INŽ.GRADBENIŠTVA, delo: VODJA GOSPODARJENJA 6. NUŠKA SMEH MAČEK roj.08.01.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, ZOFKE KVEDROVE 18 poklic: UNIVDIPL.PRAVNICA, delo: ODVETNICA 7 DRAGICA POKLŠEKroj.30.11.1956 občina: CEUE naslov: CEUE, DOLHARJEVA 4 poklic: UPRAVNA TEHNICA, delo: TAJNICA 8. ANA LESJAK roj.19.071934 občina: CEUE naslov: CEUE, MARJANA JERINA 7 poklic: ADMINISTRATIVNA TEHNICA, delo: UPOKOJENKA 9. IRENA KOVAČIČ roj.29.09.1971 občina: CEUE naslov: PREKORJE, PREKORJE 72 poklic: UNIVDIPL.EKONOMISTKA, delo: UPRAVUALKA PREMOŽENJA 10. JANKO TROBIŠ roj.18.06.1962 občina: CEUE naslov: PREKORJE, PREKORJE 66 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: REF.ZA ODKUP IN PRIPR.STZEM. 11. VALENTIN RIMCroj.23.01.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, PUCOVA 5 poklic: ORGANIZATOR DELA, delo: V D. DIREKTORJA 3. UUBEČANSKA LISTA L MARTIN GROSEK roj.10.12.1957 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, ZAČRET 28A poklic: PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE, delo: RAVNATEU OSNOVNE ŠOLE 2. MAKSIMIUAN NAGLIC roj.01.09.1938 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, ROŽNA ULICA 7 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 3. JURU KERŠ roj.12.04.1957 občina: CEUE naslov: ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI, ŠMIKLAVŽ 18 poklic: DIRINŽ.STROJNIŠTVA, delo: VODJA TEHNIČNE PRIPRAVE DELA 4. GORAZDŽELEZNIKroj.13.11.1959 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, MURNOVA 13 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: POSLOVODJA 5. IVAN KOLAR roj.22.08.1953 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, OBRTNIŠKA 12 poklic: GOSTINEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. MILENA PEPERKO roj.09.01.1957 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, ŠMIKLAVŽ 2A poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: KNJIGOVODJA 7 SIMON KUŽNER roj.18.10.1966 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, ZAČRET 33 poklic: INŽ.STROJNIŠTVA, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 8. JOŽE KOŠTOMAJroj.24.02.1931 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, 15. JUNIJA 3 poklic: STROJNI KUUČAVNIČAR, delo: UPOKOJENEC 9. ANA MLINARIC roj.0703.1951 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, LESKOVEC 8 poklic: KROJAČICA, delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 10. ANTON NAGLIC roj.30.11.1941 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, ŽEPINA 14A poklic: ŠOFER, delo: UPOKOJENEC 11. MARJAN MIRNIK roj.15.07.1949 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, LESKOVEC 24A poklic: REZKALEC, delo: REZKALEC 4. VSE ZA NOVA DELOVNA MESTA 1. ROMAN ŠUMAK roj.16.10.1962 občina: CEUE naslov: CEUE, ŽAGARJEVA 5 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: DIREKTOR 2. ZORAN POTEKOroj.02.06.1964 občina: CEUE naslov: UUBEČNA, NOVAČANOVA 6 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: DIREKTOR 3. BOGDAN BEVC roj.10.01.1957 občina: CEUE naslov: CEUE, ULICA FRANKOLOVSKlI^ ŽRTEV 84 poklic: EKONOMIST delo: DIREKTOR 4. EMIL SREDENŠEK roj.31.071955 občina: CEUE St. 43 - 24. oktober 2002 IVI TEDNIK VOLITVE 2002 15 naslov: CEUE, HEROJA ROJŠKA 61 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK VINKO ERJAVEC roj.25.03.1957 občina: CEUE naslov: CEUE, IRŠIČEVA 5 poklic: PRAVNIK, delo: VODJA SLUŽBE ZA KAKOVOST BOŽIDAR BRATINA roj.30.07.1956 občina: CEUE naslov: CEUE, ZG. HUDINJA 71 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: DIREKTOR BOJAN ZAVŠEKroj.06.06.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 80 poklic: TRGOVEC, delo: DIREKTOR MATJAŽ ŽAGAR roj.01.04.1973 občina: CEUE naslov: TEHARJE, TEHARJE 17 poklic: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, delo: DIREKTOR IGORGORŠIČ roj.28.03.1955 občina: CEUE naslov: ZAČRET, ZAČRET 58 poklic: PROFESOR, delo: UČITEU ROBERT STEPIŠNIK roj.27.071967 občina: CEUE naslov: CEUE, VAUAVČEVA 8 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK IVAN ANDRU KRBAVAC roj. 11.05.1948 občina: CEUE naslov: GORICA PRI ŠMARTNEM, GORICA PRI ŠMARTNEM 57/C poklic: PRAVNIK, delo: DIREKTOR SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, SLS MARKO ZIDANŠEK roj. 11.11.1968 občina: CEUE naslov: TRNOVUE PRI CEUU, PLINARNIŠKA 10 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK, ABSOLVENT PETER PIŠEK roj.16.09.1967 občina: CEUE naslov: LOPATA, LOPATA 17 poklic: STROJNI KUUČAVNIČAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK KARL GRAD roj.27.10.1944 občina: CEUE naslov: RUNTOLE, RUNTOLE 3A poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: KMETOVALEC FRANC KAČ roj. 11.02.1942 občina: CEUE naslov: BUKOVŽLAK, BUKOVŽLAK 3 poklic: VOZNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK ROMAN KRAMER roj.10.09.1958 občina: CEUE naslov: CEUE, OB KOPRIVNICI 53 poklic: UNIVDIPL.INŽ.GRAD., delo: VODJA PROJEKTA RADO BUŽAN roj.28.02.1931 občina: CEUE naslov: TRNOVUE PRI CEUU, OBRTNA CESTA 31 poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC MITJA DIMEC roj.10.01.1963 občina: CEUE naslov: ROŽNI VRH, ROŽNI VRH 1 poklic: INŽ.KMETUSTVA, delo: VODJA IZPOSTAVE LEA KUŽAR roj.09.01.1964 občina: CEUE naslov: TRNOVUE PRI CEUU, OBRTNA CESTA 31 poklic: DR.VETMED., delo: URADNA VETERINARKA MARKO GOMILŠEK roj.21.08.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, ALME KARLINOVE 28 poklic: INŽ.AGRONOMUE, delo: VODJA ODKUPA IVAN HROVATroj.02.11.1962 občina: CEUE naslov: CEUE, IRŠIČEVA 8 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC FRANC PLANINŠEK roj.05.02.1930 občina: CEUE naslov: CEUE, ZGORNJA HUDINJA 17 poklic: KMET, delo: KMETOVALEC NAPREJ SLOVENIJA - NPS JASNA PLAVČAK roj.03.08.I982 občina: CEUE naslov: LOPATA, LOPATA 14 poklic: ZDRAVSTVENA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA DELOVNE TERAPUE 7. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA, NSi L MARTA MIKŠAroj.13.02.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 17/B poklic: UPRAVNA TEHNICA, delo: TAJNICA 2. OSKAR KOCIJANroj.06.02.1968 občina: CEUE naslov: CEUE, MEŠKOVA 2 poklic: DIPL.EKONOMIST, delo: DIREKTOR 3. ROMAN KRAJNC roj.l4.11.I965 občina: CEUE naslov: CEUE, MEŠKOVA 5 poklic: UNIVDIPL.INŽ., delo: PREDAVATEU 4. PETER ČETINA roj.07.06.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, ZOFKE KVEDROVE 2/B poklic: UNIVDIPL.INŽ.STOJNIŠTVA, delo: PREDAVATEU 5. ZVONIMIR GRŽAN roj.05.04.1930 občina: CEUE naslov: ŠENTJUNGERT; ŠENTJUNGERT 23/B poklic: POSLOVODJA, delo: UPOKOJENEC 6. STANISLAV LORGERroj.14.02.1931 občina: CEUE naslov: CEUE, IRŠIČEVA 17 poklic: UNIVDIPL.PROFMATEMATIKE, delo: UPOKOJENEC 7. JOŽEF BREZNIK roj.25.10.1941 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA OSTROŽNO 150/A poklic: KLEPAR, delo: AVTOKLEPAR . 8. VINKO RAMŠAKroj.25.03.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, JANŠEVA 15 poklic: KOMERCIALIST, delo: UPOKOJENEC 9., ANTON VOLASKOroj.23.04.1937 občina: CEUE naslov: TRNOVUE PRI CEUU, KOTNA ULICA 4 poklic: KOMERCIALIST, delo: UPOKOJENEC 10. MARIJAN LEBERroj.08.12.1939 občina: CEUE naslov: ZADOBROVA, ZADOBROVAll/B poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC n. MARTIN ČETINA roj.10.09.1934 občina: CEUE naslov: CEUE, ZOFKE KVEDROVE 2/B poklic: ŠOFER, delo: UPOKOJENEC 8. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZLSD 1. FRANC KNAFELC roj.08.02.1934 občina: CEUE naslov: PREKORJE, PREKORJE 36/A poklic: MAG.UNIVDIPL.PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 2. MARIJANA KOLENKO roj.22.09.1961 občina: CEUE naslov: CEUE, LEVČEVA 10 poklic: UNIVEHPL.PEDAGOGINJA, delo: VODJA JAVNEGA SKLADA 3. VIDKO GRADIŠNIK roj.12.04.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, CVETLIČNA 12 poklic: EKONOMIST, delo: DIREKTOR 4. ALOJZ FORŠTNERroj.08.02.1942 občina: CEUE naslov: GORICA PRI ŠMARTNEM, GORICA PRI ŠMARTNEM 22/B poklic: INŽ.ORG.DELA, delo: UPOKOJENEC 5. JASMINA FILUroj.23.04.1979 občina: CEUE naslov: LIPOVEC PRI ŠKOFJI VASI, LIPOVEC l/A poklic: VZGOJITEUICA PREDŠ.OTROK, delo: POMOČNICA VZGOJITEUA 6. ZORKO JOŽEF MEŠLroj.01.03.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 53 poklic: OBRATOVODJA, delo: UPOKOJENEC 7 STANISLAV MELE roj.16.05.1945 občina: CEUE naslov: CEUE, PRVOMAJSKA 28/B poklic: UNIV.DIPL.INŽ.ŽIVILSKE TEHNOL., delo: UPOKOJENEC 8. BOŽIDAR PUNGARŠEK roj.22.12.1955 občina: CEUE naslov: CEUE, BEZENŠKOVA 31 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: TAJNIK MESTNE ČETRTI 9. PETRA MAUERroj.04.06.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, BEVKOVA 17 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: ŠTUDENTKA KOMUNIKOLOGUE 10. DUŠAN CAFUTAroj.09.05.1959 občina: CEUE naslov: TRNOVUE PRI CEUU, TRNOVEUSKA CESTA 52 poklic: GRAFIK, delo: DODELOVALEC TISKOVIN 11. LUDVIK STEPANČIČ roj.03.07.1954 občina: CEUE naslov: CEUE, PUCOVA 1 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.KEMUSKE TEHNOL, delo: POMOČNIK GLAVNEGA DIREKTORJA 9. NESTRANKARSKA LISTA CEUA 1. FRIC KRAJNC roj.03.08.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, HEROJA ROJŠKA 70 poklic: GRAFIČNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 2. MICHAELŽURU roj.14.08.1964 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 75/A poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA, delo: ANALITIK 3. ADAM FRANC KOŽUH roj.28.09.1940 občina: CEUE naslov: TRNOVUE PRI CEUU, LOČJE 9 poklic: KMETUSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 4. NIKOLAJ GAJSER roj.05.12.1958 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAČRET 68 poklic: KUHAR, delo: IMPREGNATOR PREMAZOV 5. ZVONKO REBERNIK roj.08.06.I957 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, PREKORJE 18 poklic: VK AVTOMEHANIK, delo: VODJA AVTOPARKA 6. SANDRA SAMEC roj.23.03.1970 občina: CEUE naslov: CEUE, SKALETOVA l/A poklic: GOSTINKA-NATAKARICA, delo: BREZPOSELNA 7. MIHAEL KUGLER roj.12.09.1965 občina: CEUE naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 43 poklic: KOMERCIALIST, delo: KOMERCIALIST 8. ZVONIMIR MRATINKOVIČ roj.24.05.1948 občina: CEUE naslov: CEUE, UL. HEROJA ROJŠKA 15 poklic: GRAFIČNI TEHNIK, delo: ODDELKOVODJA SITOTISK 9. ANTON JAGERroj.27.I0.1943 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA OSTROŽNO 19 poklic: INŽENIR PROMETA, delo: UPOKOJENEC 10. BOJAN TOČAJroj.01.05.1955 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 39/A poklic: STROJNI TEHNIK, delo: DELOVODJA 11. VINCENC SENTOČNIK roj.13.12.1942 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 8 poklic: STROJNI DELOVODJA, delo: STROJNI DELOVODJA 10. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS L EMIL KOLENC roj.09.04.1937 občina: CEUE naslov: CEUE, ULICA HEROJA ROJŠKA 13 poklic: UNIV.DIPL.EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC 2. STANISLAV SENIČARroj.0I.04.I942 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, TUMOVA 33 poklic: SOCIOLOG, delo: UPOKOJENEC 3. BERNARD KRIVEC roj.25.07I928 občina: CEUE naslov: CEUE, ROKA DROFENIKA 5 poklic: UNIV.DIPL.EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC 4. DANICA HOMANroj.05.03.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, KLAJNŠKOVA 7 poklic: DR.STOMATOLOGUE, delo: UPOKOJENKA 5. IVAN BRATANIČ roj.25.02.1941 občina: CEUE naslov: CEUE, MENCINGERJEVA 14 poklic: UNIVDIPL.ELEKTRO INŽ., delo: DIREKTOR 6. DUŠAN-FRANC BURNIK roj.06.08.I934 občina: CEUE naslov: CEUE, MILKE KERINOVE 10 poklic: UNIVDIPL.ING.METALURGUE, delo: UPOKOJENEC 7. DRAGICA MARČIČ roj.27.I0.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 27 poklic: UČITEUICA, delo: UPOKOJENKA 8. ANICA VITANCroj.25.01.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, HEROJA ŠARHA 7 poklic: EKONOMISTKA, delo: UPOKOJENKA 9. BRIGITAVOLMUTroj.04.06.1950 občina: CEUE naslov: BUKOVŽLAK, BUKOVŽLAK 57 poklic: UNIV.DIPL.DEFEKTOLOGINJA, delo: UPOKOJENKA 11. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 1. BRANKO JANČIČ roj.25.02.1949 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA V LOKROVEC 39 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. ALEŠ PIRŠ roj.18.03.1975 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 37/C poklic: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, delo: NAMESTNIK POSLOVODJE 3. MAJA ČREPINŠEK roj.30.05.1977 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 46 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: NEZAPOSLENA 12. STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, SEG L MILAN BRECL roj.03.08.1947 občina: CEUE naslov: LESKOVEC, LESKOVEC 20 poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: DIREKTOR 2. TJAŠA PECARSKI roj.20.09.1972 občina: CEUE naslov: CEUE, BEVKOVA 7 poklic: KEMUSKA TEHNICA, delo: RAZISKOVALKA 3. ALBIN APOTEKARroj.20.11.1967 občina: CEUE naslov: PEPELNO, PEPELNO 6 poklic: INŽ.LESARSTVA, delo: TEHNIČNI VODJA 13. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS L FRANČIŠKA VODOPIVEC roj.25.11.I938 občina: CEUE naslov: LOPATA, LOPATA 201 poklic: UČITEUICA, delo: UPOKOJENKA 2. JANEZ ČAKŠroj.28.05.1938 občina: CEUE naslov: CEUE, M. JERINA 2 poklic: INŽ. ORG. DELA, delo: UPOKOJENEC 3. MILAN PUSTINEK roj.10.09.1947 občina: CEUE naslov: CEUE, VALVAZORJEVA 6 poklic: KLINIČNI PSIHOLOG, delo: KLINIČNI PSIHOLOG 4. DUAN KOKAU roj.19.02.1969 občina: CEUE naslov: CEUE, JERETINOVA 14 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: DAVČNI IZTERJEVALEC 5. ANTON APLENC roj.15.04.1952 občina: CEUE naslov: PREKORJE, PREKORJE 29A poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. STANISLAV JAKOProj.2710.I938 občina: CEUE naslov: CEUE, HEROJA LACKA 9 poklic: TRGOVEC, delo: UPOKOJENEC Št. 43 - 24. oktober 2002 16 VOLITVE 2002 7. DANIEL HRIBERŠEK roj.25.06.1927 občina: CEUE naslov: CEUE, HEROJA ROJŠKA 18 poklic: PROFESOR, delo: UPOKOJENEC 8. JOŽICA DOLENŠEK roj.12.10.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, PUCOVA 5 poklic: PROFESORICA, delo: UPOKOJENKA 9. ALBERT LESKOŠEK roj.10.06.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, I. ŠTAJERSKEGA BATAUONA 10 poklic: STEKLAR, delo: UPOKOJENEC 10. MILAN LEVEČ roj.07.05.1954 občina: CEUE naslov: ZAČRET ZAČRET 19 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: VODJA STROJNEGA VZDRŽEVANJA 11. ZORA KOREN roj.03.08.1945 občina: CEUE naslov: CEUE, BERKSOVA ULICA 3 poklic: PROMETNA TEHNICA, delo: UPOKOJENKA 14. CEUSKA NEODVISNA LISTA L IVAN FERME roj.08.09.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, VALVAZORJEVA 24 poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: DIREKTOR 2. MILAN ZUPANČIČ roj.23.02.1931 občina: CEUE naslov: CEUE, MILKE KERINOVE 11 poklic: UNIV.DIPL.ING., delo: UPOKOJENEC 3. IVAN HRASTNIK roj.10.02.1937 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA OSTROŽNO 81 poklic: INŽ.STROJNIŠTVA, delo: DIREKTOR 4. GOJKOSTRAJNIČroj.20.10.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠTAJERSKEGA BATAUONA 7 poklic: KOMERCIALIST, delo: UPOKOJENEC 5. ALEKSANDER KNEZ roj.04.10.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA II. GRUPE ODREDOV 4 poklic: KOMERCIALIST delo: VODJA SLUŽBE 6. RAFAEL BRANCE roj.29.10.1949 občina: CEUE naslov: CEUE, TRNOVEUSKA 100 poklic: PEKOVSKI MOJSTER, delo: DIREKTOR - PODJETNIK 7 ŽEUKO VRANKIČ roj.25.071951 občina: CEUE naslov: CEUE, DOBOJSKA 27 poklic: DR. STOMATOLOGUE, delo: ZOBOZDRAVNIK 8. LEOPOLD DRAME roj.30.06.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA OSTROŽNO 2 poklic: STROJNI KUUČAVNIČAR - MOJSTER, delo: PODJETNIK 9. MARJAN MESARIC roj.0708.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, PUCOVA 1 poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: VODJA AGENCUE 10. MAJDA JANAČKOVIČ roj.1704.1960 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAČRET 53 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: PISARNIŠKA REFERENTKA 11. STANISLAV PEŠEC roj.23.05.1947 občina: CEUE naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 55D poklic: PROMETNI INŽ., delo: ORGANIZACIJA DELA 15. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI L HARALDFLISroj.03.05.1943 občina: CEUE naslov: CEUE, ULICA MILKE KERIN 3 poklic: KOVINAR, delo: UPOKOJENEC 2. JANEZ-PAVEL MARIN roj.2706.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, NJEGOŠEVA 12 poklic: DIPL. INŽ., delo: UPOKOJENEC 3. DOMINIK BREZOVŠEK roj.07071948 občina: CEUE naslov: LOKROVEC, LOKROVEC 59 poklic: ELEKTRIČAR, delo: NEZAPOSLEN 4. IVAN KORENAK roj.22.12.1949 občina: CEUE naslov: LOPATA, LOPATA 71 poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: BIOENERGETIK-RADIESTEZIST 5. MARCEL KATIC roj.29.05.1971 občina: CEUE naslov: CEUE, GRADNIKOVA 1 poklic: DIPL. INŽ. KEMUE, delo: MERILEC DIMNIH PARAMETROV 16. MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST 1. TANJA ČREPINŠEK roj.01.08.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, DUŠANA KVEDRA 21 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: SAMOSTOJNA KOMERCIALISTKA 2. ANDRUROJNIK roj.12.10.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, ZOFKE KVEDROVE 9A poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: ŠTUDENT MEDICINE 3. NADJAPIRTOVŠEKroj.25.09.1970 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA OSTROŽNO 150B poklic: EKONOMISTKA, delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA V volilni enoti se voli 11 članov mestnega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. VOLILNA ENOTA ST.2 obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Center, Aljažev hrib, Gaberje, Nova vas in Dečkovo naselje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. ZDENKO PODLESNIK roj.28.06.1960 občina: CEUE naslov: CEUE, GOSPOSKA 19 poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: PREDSEDNIK UPRAVE 2. PRIMOŽ POSINEKroj.02.05.1965 občina: CEUE naslov: CEUE, POD GABRI 21 poklic: DIPL.INŽ.STROJNIŠTVA, delo: VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA 3. SUZIKVASroj.22.04.1971 občina: CEUE naslov: CEUE, MILČINSKEGA 12 poklic: PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA, delo: VIŠJA STROKOVNA SODELAVKA 4. JOŽEF ZIMŠEK roj.11.03.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, CELOVŠKA 9 poklic: UNIVDIPL.ING.GRADBENIŠTVA, delo: ČLAN UPRAVE 5. ZVONKOUTROŠAroj.0705.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, MILČINSKEGA 8 poklic: UNIVDIPL.NOVINAR, delo: UČITEU SOCIOLOGUE IN FILOZ. 6. DANIELA KOZEL roj.06.01.1928 občina: CEUE naslov: CEUE, DRAPŠINOVA 5A poklic: REFERENTKA ZA PREHRANO, delo: UPOKOJENKA 7 JANEZ GORŠIČroj.21.05.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, OPEKARNIŠKA 12D poklic: VULKANIZER, delo: BREZPOSELN 8. JOŽE SPEVANroj.0703.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, STANETOVA 32 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: DIREKTOR 9. JUDITA KRIŽNIK roj.08.03.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, KRAIGHERJEVA 7 poklic: EKONOMSKO KOMERCIALNA TEHNICA, delo: TAJNICA 10. JOŽEF DOMJANroj.21.08.1926 občina: CEUE naslov: CEUE, HOHKRAUTOVA 6 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: UPOKOJENEC n. IGOR GOBEC roj.03.09.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, KRAIGHERJEVA 7 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: DIREKTOR 2. MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST L TINA GRIL roj.30.09.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, SPOMINSKA 8 poklic: UNIVDIPL.PRAVNICA, delo: DIREKTORICA 2. ŠPELA FLORJANIČ roj.05.071981 občina: CEUE naslov: CEUE, POD KOSTANJI 6 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT delo: ŠTUDENTKA GLASBENE PEDAGOGIKE 3. IRENA AŠIČroj.16.03.1968 občina: CEUE naslov: CEUE, GLEDALIŠKI TRG 8 poklic: UNIV DIPL. INŽ. AGR., delo: VODJA PROJEKTIVE 4. JERNU SMODILA roj.06.06.1977 občina: CEUE naslov: CEUE, OGROGARJEVA 7 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: ŠTUDENT ABSOLVENT 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENUE, DeSUS 1. FRANC PETAUER roj.14.11.1927 občina: CEUE naslov: CEUE, MIKLOŠIČEVA 4 poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC 2. FRANC KERK roj.22.04.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, ZVEZNA 6 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC 3. NIKOLAJ PIRTOŠEK roj.06.12.1938 občina: CEUE naslov: CEUE, MILČINSKEGA 11 poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 4. KARLSTOKAVNIKroj.31.071944 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: STROJNI DELOVODJA, delo: UPOKOJENEC 5. DARKO POPOVIČroj.01.10.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 15 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: TEHNIČNI VODJA 6. EMILPEPELNJAKroj.15.04.1930 občina: CEUE naslov: CEUE, CELESTINOVA 13 poklic: ING.ORG.DELA, delo: UPOKOJENEC 7 EMIL HEDŽET roj.28.08.1937 občina: CEUE naslov: CEUE, POD GABRI 3 poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 8. MARIJAN SNEDIČroj.21.02.1934 občina: CEUE naslov: CEUE, GRUNOVA 13 poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: UPOKOJENEC 9. MARIJA KRPAN roj.03.01.1932 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 1 poklic: POSLOVODJA, delo: UPOKOJENKA 10. IGOR POUANŠEK roj.12.03.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, TRAVNIŠKA 5 poklic: STROJNI INŽ., delo: SEKRETAR RK 11. MIHAEL VODEBroj.09.08.1928 občina: CEUE naslov: CEUE, HOCHKRAUTOVA 2/B poklic: KROJAŠKI MOJSTER, delo: UPOKOJENEC 4. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI L JANKO ŽLIČARroj.31.01.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, KRAIGHERJEVA 11 poklic: ORGANIZATOR DELA, delo: PREDMETNI UČITEU EKONOMIKE 2. ALENKA AVGUŠTIN roj.10.04.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, GLAVNI TRG 17 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: VODJA PROJEKTNE PISARNE 3. IVAN ŠUNJEVARIČ roj.14.09.1973 občina: CEUE naslov: CEUE, NUŠIČEVA 26 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: ŠTUDENT 4. BRANKO SRŠEroj.20.04.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, DEČKOVA 50 poklic: PRAVNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. VANJA GRIVIČ roj.02.09.1971 občina: CEUE naslov: CEUE, OKROGARJEVA 12 poklic: MEDICINSKA SESTRA, delo: MEDICINSKA SESTRA 5. VSE ZA NOVA DELOVNA MESTA 1. STANKO ESIH roj.0708.1956 občina: CEUE naslov: CEUE, PLEČNIKOVA 19/A ^ poklic: PRAVNIK, delo: DIREKTOR 2. MILOŠ SENICAroj.07071974 ■ občina: CEUE naslov: CEUE, DROBNIČEVA 1 poklic: UNIVDIPL.GOSPINŽ., ' delo: TEHNIČNI DIREKTOR 3. LUDVIK PESTIVŠEK roj.05.06.1954 občina: CEUE naslov: CEUE, GLEDALIŠKI TRG 8 poklic: TRGOVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. KLEMEN TERBOVCroj.25.02.1976 ? občina: CEUE naslov: CEUE, GLAVNI TRG 14 poklic: DIPL.ORG.DELA, delo: VODJA SISTEMA KAKOVOSTI 5. JANKO KRAMERroj.26.01.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, KREKOV TRG 5 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: NABAVNI REFERENT 6. KSENJAPODPEČANroj.15.12.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 14 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: RAČUNOVODJA 7 STINAGORŠIČ roj.19.05.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, OPEKARNIŠKA 12D poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: NEZAPOSLENA 8. SEBASTJANROVANroj.10.02.1977 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 1 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT delo: ŠTUDENT 9. BOŠTJAN GOLEŽroj.30.04.1970 občina: CEUE naslov: CEUE, GOSPOSKA 2 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 10. NIKOLAJ KRIVEC roj.09.11.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, KOCBEKOVA 4 poklic: DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, delo: UPOKOJENEC 11. PATRICIJA FRAS roj.12.06.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 8 poklic: DIPL.EKONOMISTKA, delo: VODJA SALDAKONTOV 6. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, SLS 1. MIROSLAV TERBOVC roj.06.02.1943 občina: CEUE naslov: CEUE, MILČINSKEGA 11 poklic: UNIV.DIPL.ORG., delo: DRŽAVNI PODSEKRETAR 2. BRANKO NEZMANroj.26.04.1961 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: INŽ.RADIOLOGUE, delo: INŽ.RADIOLOGUE 3 MELITA ŠENDLINGER roj.2704.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: EKONOMISTKA, delo: ZAVAROVALNA KOMERCIALISTKA 4. DARKO POLŠAKroj.24.09.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, POD LIPAMI 26 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PROKURIST 5. BOJAN SEDLAR roj.28.12.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, GRČARJEVA 1 poklic: INŽ.METALURGUE, delo: KOORDINATOR KKR 6. NADJAMIRKOVIČroj.31.01.1981 občina: CEUE naslov: CEUE, DRAPŠINOVA 7 poklic: TEHNIK TRGOVSKE AKADEMIJE- delo: ŠTUDENTKA 7 MAJDA SLATENŠEKroj.31.03.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: VARILKA, delo: UPOKOJENKA 8. ANA KOLAR roj.14.06.1949 občina: CEUE naslov: CEUE, CELOVŠKA 2 St. 43 - 24. oktober 2002 VOLITVE 2002 17 poklic: UNIV.DIPL.EKONOMISTKA, delo: SVETOVALKA VODJE - RAČUNOVODJA JOŽEF PANGERLroj.12.01.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, MIKLOŠIČEVA 1 poklic: ŽIVINOZDRAVNIK, delo: URADNI VETERINAR MARIJA SAJOVIC roj.29.03.1965 občina: CEUE naslov: CEUE, POD GABRI 17 poklic: UPRAVA TEHNICA, delo: TAJNICA . ERVINOCVIRKroj.21.09.1961 občina: CEUE naslov: CEUE, MIKLOŠIČEVA 5 poklic: DIPL.UPR.ORG., delo: NADZORNIK SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS CVETO KAVKA roj.09.04.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, SERNČEVA 10 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK PETER THALER roj.29.06.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, ADAMIČEVA 7 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK I. DAMIJAN KRUŠIČ roj.12.02.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, OPEKARNIŠKA 12/C poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: BREZPOSELN (. BARBARA KAČIČNIK roj.29.12.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, OKROGARJEVA 7 poklic: ZDRAVSTVENA TEHNICA, delo: MEDICINSKA SESTRA J. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZLSD L STANISLAV ROZMAN roj.04.01.1960 občina: CEUE naslov: CEUE, MIRNA POT 4 poklic: UNIV.PROF.ZGOD. IN SOC, delo: PROFESOR ZGODOVINE 1. PRIMOŽ BRVAR roj.11.12.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 7 poklic: DIPL.ZDRAVSTVENIK, delo: KOORDINATOR DELA Z MLADIMI i MOJCA JEREB-KOSI roj.24.09.1956 občina: CEUE naslov: CEUE, GLAVNI TRG 3 poklic: ZDRAVNICA SPEC. PEDIATRINJA, delo: VODJA OTROŠKEGA DISPANZERJA i ROKKREMŽARroj.01.07.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, KRAIGHERJEVA 13 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: ŠTUDENT 5. ANAŠPATroj.08.10.1939 občina: CEUE naslov: CEUE, JAMOVA 2/B poklic: UNIVDIPL.SOC, delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA i NINA HUREMOVIČ roj.27.08.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 4 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: ŠTUDENTKA FDV - SOCIOLOGIJA ROMANO SLAVA LEBIČ roj.04.02.1957 občina: CEUE naslov: CEUE, MILČINSKEGA 13 poklic: SPEC. PEDAGOGINJA, delo: RAVNATEUICA ŠOLE 8. GREGOR PEČOVNIKroj.03.11.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 8 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: ŠTUDENT FAKULTETE ZA ŠPORT J MAKSIMIUAN KLEMEN roj.23.09.I944 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 2 poklic: UNIVPROFESOR MATEMATIN FIZ., delo: PROFMATEMATIKE MARKO MELIKroj.I8.I0.I962 občina: CEUE naslov: CEUE, KRAIGHERJEVA II poklic: GRAFIČNI INŽ., delo: VODJA INŽENIRINGA ANDRUA RIHTER roj.25.08.1957 občina: CEUE naslov: CEUE. SPOMINSKA 12 poklic: UNIV.PROFZGODOVINE, delo: MINISTRICA ZA KULTURO 9. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 1. STANISLAV HREN roj.09.04.I947 občina: CEUE naslov: CEUE, ZVEZNA ULICA II poklic: OEC, delo: S.R 2. JANEZ BROMŠE roj.13.04.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA ULICA 8 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: VODJA NOVOGRADENJ 3. IVANKOVAČECroj.02.01.1951 občina: CEUE naslov: CEUE, GOSPOSKA 3 poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 4. FRANČIŠEK GRIL roj.13.04.1948 občina: CEUE naslov: CEUE, SPOMINSKA 8 poklic: ZDRAVNIK, delo: ZDRAVNIK 5. FRIC MIRKO ŠKORC roj.22.09.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA DOBROVO 60A poklic: GRAFIK, delo: UPOKOJENEC 6. DENIS PADJANroj.24.04.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, RAZLAGOVA 6 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: OPERATER 7. BRANKO ROPIČ roj.11.07.1958 občina: CEUE naslov: CEUE, POD LIPAMI 32 poklic: LESARSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 8. GVIDO KRUŠIČ roj.2I.02.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, DELAVSKA ULICA 18 poklic: KOMERCIALIST, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 9. JANEZ ČERNUroj.21.05.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, PLEČNIKOVA ULICA 25 poklic: DR. VETERINARSKE MEDICINE, delo: UPOKOJENEC 10. SILVO DOBRAJC roj.06.11.1957 občina: CEUE naslov: CEUE, POD GRADOM 2C poklic: KUUČAVNIČAR, delo: SKLADIŠČNIK 11. MITJA LAKNER BEVC roj.10.07.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, POD LIPAMI 34 poklic: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT 10. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA, NSi L SREČKO MAČEK roj.04.12.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, SLOMŠKOV TRG 5 poklic: PROFSLOVENSKEGA JEZIKA, delo: BIBLIOTEKAR 2. PAVEL BLAGOTINŠEK roj.02.06.I959 občina: CEUE naslov: CEUE, POD KOSTANJI 10 poklic: MAG. TEHNIŠKIH ZNANOSTI, delo: NAMESTNIK VODJE RAZVOJA 3. ALENKA BLAGOTINŠEK roj.1703.1961 občina: CEUE naslov: CEUE, POD KOSTANJI 10 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA, delo: BREZPOSELNA 4. DUŠAN HUSroj.05.08.I929 občina: CEUE naslov: CEUE, MIKLOŠIČEVA 11 poklic: UNIVDIPL.INŽ.LESARSTVA, delo: UPOKOJENEC 5. BOŽENA KOVAČIČ roj.23.03.1962 občina: CEUE naslov: CEUE, POD LIPAMI 10 poklic: FIZIOTERAPEVTKA, delo: FIZIOTERAPEVTKA 6. JURU KOVAČIČ roj.22.12.1962 občina: CEUE naslov: CEUE, POD LIPAMI 10 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: MERILEC 7 JOŽE KOVAČIČ roj.1703.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, OKROGARJEVA 3 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.STROJNIŠTVA, delo: PROJEKTANT 8. FRANČIŠEK KINKroj.01.il.1932 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGATA 1 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: UPOKOJENEC 11. STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, SEG L MANJARAJHroj.06.10.1955 občina: CEUE naslov: CEUE, POD LIPAMI 22 poklic: UNIVDIPL.PRAVNICA, delo: PRAVNICA 2. SREČKO BRCE roj.18.04.1959 občina: CEUE naslov: CEUE, GOSPOSKA ULICA 2 poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: TISKAR 12. SMS-STRANKA MLADIH SLOVENUE 1. ŠPELA BOŽINOVIČ roj.17.09.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, GLEDALIŠKI TRG 6 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: ŠTUDENTKA KOMUNIKOLOGUE 2. ROK KOVAČIČ roj.18.11.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, POKOPALIŠKA 4 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: VARSTVO PRI DELU 3. HARIS KONJIČ roj.22.03.1981 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 11 poklic: FINOMEHANIK, delo: NEZAPOSLEN 4. LEJLA KONJIČ roj.25.01.1980 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA 11 poklic: GOSTINSKA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA HOTELIRSTVA IN TUR. 5. JADRANKA MIHOVUANEC roj.30.09.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, POD GABRI 3 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: PROIZVODNJA TAPETNIŠTVA 6. EVA KOLARroj.01.01.1982 občina: CEUE naslov: CEUE, KERSNIKOVA 46A poklic: ZDRAVSTVENA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA JAVNE UPRAVE 7. LEA KOLAR roj.12.11.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, KERSNIKOVA 46A poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA EKONOMUE 8. ALEŠ POUANŠEK roj.13.04.1980 občina: CEUE naslov: CEUE, TRAVNIŠKA 5 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: ŠTUDENT TELEKOMUNIKACU 13. NAPRU SLOVENIJA-NPS L TADUABEVCroj.23.05.1973 občina: CEUE naslov: CEUE, GALLUSOVA ULICA 4 poklic: UPRAVNA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA 2. MILAN ALAŠEVIČ roj.15.09.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, OSOJNA ULICA 9 poklic: KARIKATURIST SLIKAR, delo: UMETNIK 3. BOJANA BOŽIČEK roj.24.02.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, OKROGARJEVA 7 poklic: ZDRAVSTVENA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA 14. NESTRANKARSKA LISTA CEUA L FRANC KANDORFERroj.0I.06.I944 občina: CEUE naslov: CEUE, JAMOVA I poklic: OBLIKOVALEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. LIDIJA JELENA KRUMPAK roj.28.06.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, HOHKRAUTOVA 4 poklic: VIŠJA UPRAVNA DELAVKA, delo: UPOKOJENKA 3. MATJAŽ PINTERroj.02.05.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, POD KOSTANJI 16 poklic: KUHAR, delo: UPOKOJENEC 4. MILAN FARTEU roj.03.I2.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, SAVINOVA ULICA 9 poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. TATJANA VRABL roj.12.12.1947 občina: CEUE naslov: CEUE, DRAPŠINOVA ULICA 15 poklic: UČITEUICA, delo: UPOKOJENKA 6. MARIJA MRAK roj.07.10.1928 občina: CEUE naslov: CEUE, PLEČNIKOVA ULICA 13 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: UPOKOJENKA 7. BOJAN EKSELENSKIroj.29.06.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠARANOVIČEVA ULICA 9 poklic: KEMUSKI TEHNIK, delo: IZMENOVODJA 8. STANISLAV FIDERŠEK roj.28.09.1955 občina: CEUE naslov: CEUE, SLOMŠKOV TRG 4 poklic: SOBOSLIKAR, delo: SKUPINOVODJA 9. JOŽEF FIDERŠEK roj.05.02.1951 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKAPINOVA ULICA 2 poklic: FINOMEHANIK, delo: UPOKOJENEC 10. MARIJA ZATLERroj.24.04.1972 občina: CEUE naslov: CEUE, CINKARNIŠKA POT 2 poklic: TRGOVKA, delo: BREZPOSELNA 11. BRANKO BREZNIK roj.29.05.1960 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: ČEVUAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 15. CEUSKA NEODVISNA LISTA 1. MIRAN GRACER roj.29.03.1956 občina: CEUE naslov: CEUE, OKROGARJEVA 2 poklic: TEHNIK, delo: DIREKTOR - PODJETNIK 2. ROMAN GRACER roj.08.02.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, OKROGARJEVA 4 poklic: TEHNIK, delo: DIREKTOR - PODJETNIK 3. KAREL SENEGAČNIK roj.31.10.I954 občina: CEUE naslov: CEUE, SMREKARJEVA 2 poklic: DIPL.PROM.INŽ., delo: VODJA PRODAJE 4. MILOŠ KOSANOVIČ roj.14.09.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, SPOMINSKA 2 poklic: DOKTOR KIRURGUE, delo: VODJA ODDELKA 5. BOJANA ZORKO roj.27.07.1961 občina: CEUE naslov: CEUE, RAZLAGOVA 17 poklic: UČITEUICA, delo: PREDMETNA UČITEUICA 6. MARJAN RAVNJAK roj.14.02.1949 občina: CEUE naslov: CEUE, KREKOV TRG 5 poklic: PROMETNI INŽ., delo: VODJA ODDELKA 7. BRANKO FLORJANIČ roj.13.03.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, POD KOSTANJI 6 poklic: EKONOMIST, delo: DIREKTOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA 8. BOGDAN POVALEJ roj.15.05.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, PLEČNIKOVA 12 poklic: UČITEU TELOVADBE, delo: SEKRETAR ŠPORTNE ZVEZE 9. JOSIP CVEKroj.24.01.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, BRATOV VOŠNJAKOV 3 poklic: TEHNIK, delo: DIREKTOR 10. ALEKSANDER GRAJŽL roj.19.01.1971 občina: CEUE naslov: CEUE, KOVINARSKA 16 poklic: AVTOELEKTRIČAR, delo: OBRTNIK 11. EDVARD VENGUST roj.14.03.1948 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA GRAD 66A poklic: PREVOZNIK, delo: DIREKTOR V volilni enoti se voli 11 članov mestnega sveta. Glasuje se samo za eno (I) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Št. 43 - 24. oktober 2002 18 VOLITVE 2002 VOLILNA ENOTA ST.3 obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosd: Savinja, Karel Destovnik- Kajuh, Slavko Šlander, Medlog, Dolgo polje in Pod gradom. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. CEUSKA NEODVISNA LISTA L ŠTEFAN JUG roj.0L06.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, IPAVČEVA 2 poklic: VIŠJI ORG.ŠPORTNE REKREACUE, delo: UPOKOJENEC 2. ALOJZU ZUPANC roj.22.05.1939 občina: CEUE naslov: CEUE, KAMNIŠKA 7 poklic: DIPL.INŽ., delo: UPOKOJENEC 3. MLADEN-JOSIP JAZBEC roj.15.03.1938 občina: CEUE naslov: CEUE, STRITARJEVA 13 poklic: UNIVDIPL.INŽ., delo: VODJA SLUŽBE 4. JOŽEF-KONRAD RATEJ roj.05.05.1943 občina: CEUE naslov: CEUE, NUŠIČEVA 8 poklic: UNIVDIPL.INŽ., delo: SVETOVALEC VLADE 5. BOŽOŠTUCLroj.16.01.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, VESELOVA 12 poklic: KOMERCIALIST delo: PODJETNIK 6. MARTA PETEK roj.29.09.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 79 poklic: ADMINISTRATORKA, delo: TAJNICA 7 UROŠ SKALE roj.20.02.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 48 poklic: TEHNIK, delo: POMOČNIK POSLOVODJE 8. MARJAN PANTNER roj.10.04.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA V LAŠKO 9 poklic: GRAD.INŽ., delo: VODJA PROJEKTA 9. MATUAFELICIJAN roj.02.10.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 48 poklic: TRGOVKA, delo: BLAGAJNIČARKA 10. TADUA KOPAČ roj.2706.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, ZVODNO 25F poklic: MAG.EKONOMUE, delo: VODJA ODDELKA 2. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. BORUT ALUJEVIČ roj.16.05.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 11 poklic: UNIV DRAMSKI IGRALEC, delo: UPRAVNIK GLEDALIŠČA 2. VLADIMIRA SKALE roj.23.01.1972 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 14 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: VODJA AGENCUE 3. JOŽEF TURNŠEK roj.24.04.1938 občina: CEUE naslov: CEUE, VOJKOVA 2 poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC 4. IGOR TOPOLE roj.1701.1958 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠERCERJEVA 4 poklic: PROR ŠPORTNE VZGOJE, delo: RAVNATEU 5. SIMON ERJAVEC roj.12.12.1964 občina: CEUE naslov: CEUE, LOŽNICA PRI CEUU 4 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.STROJNIŠTVA, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. MILAN SKOK roj.04.05.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, DEČKOVA CESTA 35 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST delo: DIREKTOR 7 MARKO BREZIGAR roj.19.04.1949 občina: CEUE naslov: CEUE, JAPUEVA ULICA 2 poklic: UNIVDIPL.PRAVNIK, delo: DIREKTOR 8. BOŠTJAN VOLF roj.13.01.1965 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 56 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: DIREKTOR 9. ALOJZ MELAVC roj.24.12.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠKVARČEVA ULICA 6 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: UPOKOJENEC 10. GABER MAROLTroj.0704.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, ČOPOVA ULICA 23 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: DIREKTOR n. MATJAŽ PAVČIČroj.l 1.04.1971 občina: CEUE naslov: CEUE, OB ŽELEZNICI 2 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST delo: PREDSEDNIK UPRAVE 3. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZLSD 1. JANJA ROMIH roj.26.08.1962 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 24 poklic: UNIV.DIPL.POLITOLOGINJA, delo: PROGRAMSKA MANAGERKA 2. DAMIR IVANČIČ roj.03.12.1980 občina: CEUE naslov: CEUE, V PREKOMORSKE BRIGADE 6 poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: ŠTUDENT PRAVNE FAKULTETE 3. HINKO JORDAN roj.16.03.1934 občina: CEUE naslov: CEUE, ŠERCERJEVA 20 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 4. FRANC RAMŠAKroj.24.03.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 60 poklic: POLITOLOG, delo: PROKURIST 5. SABINA JEREB roj.30.06.1965 občina: CEUE naslov: MEDLOG, MEDLOG 32 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: DISPONENT 6. ROKDOBOVIČNIKroj.19.09.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, TONČKE ČEČEVE 5/A poklic: GIMNAZUSKI MATURANT delo: ABSOLVENT EKONOMSKE FAKULTETE 7 ADEMJAHJEFENDIČroj.11.04.1939 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 8 poklic: PROFESOR - SLAVIST, delo: TAJNIK DRUŠTVA 8. MARKO TUKARIČ roj.05.05.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 62 poklic: UNIVDIPL.INŽ. KEMUSKE TEHN., delo: VODJA RAZVOJNE SLUŽBE 9. DRAGOMIR HORVAT roj.0712.1948 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 24 poklic: UPRAVNI PRAVNIK, delo: SVETOVALEC UPRAVE 10. FRANC SINTIČ roj.29.05.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 64 poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: VODJA ODD.ZA FIN. IN RAČUNOV 11. BOJAN STOJANOVIČ roj.15.05.1979 občina: CEUE naslov: CEUE, JENKOVA 8/A poklic: GIMNAZUSKI MATURANT, delo: ŠTUDENT FAKULTETE ZA DR.VEDE 4. STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, SEG L RIHARDMLEKUŽroj.06.09.1951 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 40 poklic: FOTOGRAF, delo: LABORANT 2. LENART ULAGA roj.0712.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, KERSNIKOVA 32 poklic: VOZNIK MOTORNIH VOZIL, delo: UPOKOJENEC 5. DEMOKRATIČNA STRANKA UPO- KOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS L JOŽEF BUČERroj.20.03.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, VEGOVA 12B poklic: UNIVDIPL.EKONOMIST, delo: UPOKOJENEC 2. ŽEUKAVOVKroj.24.05.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 15 poklic: VIŠJA FIZIOTERAPEVTKA, delo: UPOKOJENKA 3. JANKO CVETKO roj.30.09.1946 nhčin;?: CRIJF. naslov: CEUE, MALGAJEVA 4 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: VODJA ZAVAROVODDELKA 4. FRANC ČEVNIKroj.21.09.1927 občina: CEUE naslov: CEUE, TAVČARJEVA 4 poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 5. MILAN KOLAR roj.24.12.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 53B poklic: AVTOMEHANIK, delo: UPOKOJENEC 6. ANTON JURKOŠEK roj.13.01.1941 občina: CEUE naslov: KOŠNICA PRI CEUU 23A poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC 7 FRIDERIK ŽABERL roj.13.06.1934 občina: CEUE naslov: CEUE, V PREKOM. B. 12 poklic: UNIV.DIPL.PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 8. SONJA TURKroj.05.071937 občina: CEUE naslov: CEUE, VIPAVSKA 13 poklic: EKONOMISTKA, delo: UPOKOJENKA 6. VSE ZA NOVA DELOVNA MESTA L MILAN KOS roj.23.12.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 59 poklic: TRGOVEC, delo: DIREKTOR 2. ANDRU KRIVEC roj.24.10.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, VOJKOVA 17 poklic: DIPL.INŽ.STROJNIŠTVA, delo: DIREKTOR 3. BOŠTJAN KRANJEC roj.03.11.1965 občina: CEUE naslov: CEUE, GRUDNOVA 1 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. BOŽIDAR ZLATEČAN roj.10.01.1970 občina: CEUE naslov: MEDLOG, MEDLOG 28 poklic: GRAFIK, delo: GRAFIK 5. STANISLAV ŠPIUAK roj.08.04.1955 občina: CEUE naslov: CEUE, LISCE 29/A poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: DIREKTOR 6. ALEKSANDRA KOVAČIČ roj.01.09.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 28 poklic: DIPL. EKONOMISTKA, delo: DIREKTORICA PRODAJE 7 BOŠTJAN BRENČIČ roj.0708.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, MALGAJEVA 16 poklic: INŽ. RAČUNALNIŠTVA, delo: DIREKTOR INFORMATIKE 8. ROBERT KLAKOČER roj.23.04.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA 54 poklic: DIPL.INŽ.STROJNIŠTVA, delo: DIREKTOR PROIZVODNJE 9. NATALIJA JENKO roj.14.05.1971 občina: CEUE naslov: CEUE, VOJKOVA 17 poklic: PROFESORICA, delo: UČITEUICA 10. FRANC BEVC roj.28.04.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 3 poklic: GEODETSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR 11. NATALIJA BEVC roj.16.071946 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 3 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: UPOKOJENKA 7. SMS-STRANKA MLADIH SLOVENUE L CITA MAJCEN roj.14.10.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, BREG 3 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: ŠTUDENTKA KOMUNIKOLOGUE 2. EVAGUČEKroj.18.04.1978 občina: CEUE naslov: CEUE, VOJKOVA 1 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: ADMINISTRATIVNA DELAVKA 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENUE, SDS L FRANCI FILIPČIČ roj.18.03.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 78 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: VODJA PROIZVODNJE 2. VLADKOSTOJNŠEK roj.15.06.1956 občina: CEUE naslov: CEUE, KERSNIKOVA ULICA 2i poklic: PROMETNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 3. MATU TOMAŽIČ roj. 18.06.1974 občina: CEUE naslov: CEUE, NA OTOKU 12 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: MONTER 4. ZLATKO LUKAŠČIK roj.08.12.1934 občina: CEUE naslov: CEUE, STRITARJEVA ULICA poklic: INŽ. METALURGUE, delo: UPOKOJENEC 5. HERTA KOŠTOMAJ roj.0708.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 2»' poklic: KEMIČARKA, delo: UPOKOJENK^ 6. BOŽIDAR VIRANTroj.21.10.1925 občina: CEUE naslov: CEUE, PARTIZANSKA CESTA 43 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: UPOKOJENEC 7 DANILO KRAJNC roj.28.11.1970 občina: CEUE naslov: CEUE, UUBUANSKA CESTA 78 poklic: ENERGETIK, delo: STROJNIK KOTLA 8. SILVESTRA PUNTAR roj.29.12.1925 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 53B poklic: PROFESORICA, delo: UPOKOJENKA 9. DARINKA KUNU roj.27.01.1935 občina: CEUE naslov: CEUE, KAJUHOVA ULICA 9 poklic: TRGOVKA, delo: UPOKOJENKA 10. DUŠAN JUG roj.2709.1963 občina: CEUE naslov: CEUE, BRODARJEVA 29 poklic: UČITEU, delo: UČITEU 11. IVAN PLAHUTA roj.11.05.1929 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA ULICA 36 poklic: ČEVUAR, delo: UPOKOJENEC 9. NESTRANKARSKA LISTA CEUA L DIMITRUČERNEroj.1703.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 36 poklic: DIPL.INŽ.KEMUE, delo: UPOKOJENEC 2. PETER OSET roj.12.071944 občina: CEUE naslov: CEUE, PREŽIHOVA 1 poklic: INŽ. GRAFIK, delo: UPOKOJENEC 3. JOŽEF PETAUER roj.14.02.1938 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 8 poklic: INŽ. ELEKTRONIKE, delo: UPOKOJENEC 4. GORAZD LUDVIG roj.2702.1955 občina: CEUE naslov: CEUE, CESTA NA GRAD 45 poklic: GOSTINEC, delo: DIREKTOR 5.. ZVONIMIRDIMECroj.08.10.1929 občina: CEUE naslov: CEUE, MEDLOG 68 poklic: ELEKTRIKAR, delo: UPOKOJENEC 6. VIKTOR VOLK roj.29.08.1941 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 12A poklic: STEKLAR, delo: UPOKOJENEC 7 FRANC KARNER roj.26.071933 občina: CEUE naslov: CEUE, VIPAVSKA 11 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 8. IVAN MIRNIK roj.0711.1941 občina: CEUE naslov: CEUE, MEDLOG 63 poklic: KUUČAVNIČAR, delo: UPOKOJENEC 9. IVAN VALENČAK roj.04.03.1947 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 23/A poklic: LESNI TEHNIK, delo: REFERENC 10. IVAN ČATER roj.08.05.1941 občina: CEUE naslov: CEUE, BABNO 16/A poklic: LESNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 11. VOJKO PILIH roj.14.09.1952 občina: CEUE naslov: CEUE, VRUNČEVA UL. 25/A poklic: GRADBENIK, delo: UPOKOJENE^ 10. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI L MILAN KOVAČIČ roj.08.03.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, NA OTOKU 17 St. 43 - 24. oktober 2002 VOLITVE 2002 19 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK IVAN PODERGAJS roj.22.05.I948 občina: CELJE naslov: CEUE, ZAGRAD 62/D poklic: UNIV.DIPL.INŽ., delo: VODJA KOMERCIALE JOŽEUMEKroj.OI.11.1942 občina: CEUE naslov: CEUE, RONKOVA 14 poklic: UNIV.DIPL.SOC, delo: UPOKOJENEC URŠA DRUGOVIČ roj.01.02.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, NA OTOKU 13 poklic: UNIV.DIPL.BIOLOGINJA, delo: STROKOVNA SODELAVKA ALICA JAVŠNIK roj.17.02.1946 občina: CEUE naslov: CEUE, MALGAJEVA 12 poklic: ZDRAVSTVENA ADMINISTRATORKA, delo: UPOKOJENKA JOŽEF ŠTABUS roj.02.06.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, KOŠNICA pri CEUU 51/g poklic: TEHNIČNI RISAR, delo: UPOKOJENEC 1. NAPREJ SLOVENIJA-NPS DRAGO BORNŠEKroj.26.11.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, BRODARJEVA ULICA 2 poklic: KEMIJSKI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST - DIREKTOR STJEPAN MUDRI roj.12.07.1949 občina: CEUE naslov: MEDLOG, MEDLOG 23 poklic: DELAVEC, delo: UPOKOJENEC • MIRAN SCHNEEBERGER roj.23.03.1958 občina: CEUE naslov: CEUE, OB ŽELEZNICI 3 poklic: PROMETNO TRANSPORTNI DELAVEC, delo: PROMETNIK_ p. MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST PETRA KODELA roj.25.12.1972 I občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 46 poklic: DIPL.UPR.ORG., delo: SVETOVALKA GREGOR KRAMER roj.20.12.1980 I občina: CEUE naslov: BABNO, BABNO 26 poklic: ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK, delo: ŠTUDENT ELEKTROTEHNIKE i IRISKRAGOLNIK roj.11.05.1981 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 1 poklic: GIMNAZUSKA MATURANTKA, delo: ŠTUDENTKA TURIZMA 1. NATAŠA GAJŠEK roj.02.12.1977 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 69 poklic: KMETUSKA TEHNICA, delo: ŠTUDENTKA JAVNE UPRAVE 13. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA, NSi L TOMAŽ RAZNOŽNIKroj.28.12.1965 občina: CEUE naslov: CEUE, ZOISOVA 1 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.KEM.PROC.INŽ., delo: SAMOSTOJNI TEHNOLOG I JANEZ LAMPRETroj.21.12.1932 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 55/A poklic: UNIV.DIPL.PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC i FRANC LEMUTroj.09.01.1937 občina: CEUE naslov: KOŠNICA PRI CEUU, KOŠNICA PRI CEUU 2 poklic: DR.VETERINARSKE MEDICINE, delo: UPOKOJENEC ZVONIMIR KOKAU roj.Ol.OI.1933 občina: CEUE naslov: CEUE, VRUNČEVA ULICA 30 poklic: ŠOFER, delo: UPOKOJENEC 5- DANUELPOLUTNIKroj.22.I0.1950 občina: CEUE naslov: CEUE, ČOPOVA 17 poklic: KUHAR, delo: NEZAPOSLEN JOŽEF TOMBAC roj.28.06.1931 občina: CEUE naslov: CEUE, ČOPOVA ULICA 25 poklic: VIŠJI DENTIST, delo: UPOKOJENEC JOŽEFANTONKASTELICroj.03.I1.1936 občina: CEUE naslov: CEUE, NUŠIČEVA ULICA 4 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC ZOFIJA SLAMNIK roj.16.04.1949 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 34/C poklic: TRGOVKA, delo: UPOKOJENKA 9. ALEKSANDRA SELINŠEK roj.0708.1940 občina: CEUE naslov: CEUE, KERSNIKOVA ULICA 28 poklic: TRGOVKA, delo: UPOKOJENKA 10. TOMAŽ KASTELICroj.09.06.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, NUŠIČEVA ULICA 4 poklic: STROJNI TEHNIK, ZDRAV. TEHNIK, delo: ZDRAVSTVENI TEHNIK 11. MARIJA BERKroj.01.09.1924 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA ULICA 23 poklic: KNJIŽNIČARKA, delo: UPOKOJENKA 14. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, SLS L BOJAN ŠROT roj.-09.02.1960 občina: CEUE naslov: CEUE, ZAGRAD 56 poklic: UNIV.DIPL.PRAVNIK, delo: ŽUPAN 2. BORISLAV JAGODIC roj.05.03.1944 občina: CEUE naslov: CEUE, KOPITARJEVA 5 poklic: MAG.FRAMACUE, delo: FARMACEVT 3. BOJAN KRAJNC roj.14.09.1966 občina: CEUE naslov: CEUE, NA ZELENICI 10 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PODJETNIK 4. dr.ALEKSANDER JEZERNIK roj.01.08.1925 občina: CEUE naslov: CEUE, VRUNČEVA 10 poklic: DOKTOR ZNANOSTI, delo: UPOKOJENEC 5. ANDREJ PIŠEK roj.22.04.1964 občina: CEUE naslov: MEDLOG, MEDLOG 67 . poklic: AVTOMEHANIK, delo: KMETOVALEC 6. ALOJZ OCVIRK roj.14.09.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, JAPUEVA 21 poklic: CVETLIČAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 7. IGOR PRAZNIK roj.1.1.05.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, NA OTOKU 11 poklic: DOKTOR MEDICINE, delo: ZDRAVNIK, SPEC.SPL.MEDICINE 8. GORAZD VERTOVŠEKroj.23.01.1975 občina: CEUE naslov: CEUE, VOJKOVA 16 poklic: UNIV.DIPL.INŽ., UNIV. DIPL. EKONOMIST, delo: DIREKTOR 9. ROBERT VODUŠEKroj.23.03.1976 občina: CEUE naslov: CEUE, VEGOVA 5 poklic: ELEKROTEHNIK, delo: TV SNEMALEC 10. JERNUOSOLEroj.24.09.1953 občina: CEUE naslov: CEUE, MAISTROVA 8 poklic: UNIV.DIPL.EKONOMIST, delo: DIREKTOR 11. DARKO KRAJNC roj.31.05.1967 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 48 poklic: KMETUSKI TEHNIK, delo: POSLOVODJA 15. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 1. SREČKO ERJAVEC roj.09.01.1960 občina: CEUE naslov: CEUE, HRAŠOVČEVA ULICA 4 poklic: GRAFIČNI TEHNIK, delo: DIREKTOR 2. ALENKA GARIBOVIČ roj.14.II.1974 občina: CEUE naslov: CEUE, TRUBARJEVA 44 poklic: EKONOMISTKA, delo: REFERENTKA RAČUNOVODSTVA V volilni enoti se voli 11 članov mestnega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Številka: 00607-00002/2002 Celje, 23. oktober 2002 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MESTNE OBČINE CEUE Trg Celjskih knezov 9 ;i^j*=^C~ -i Predsednik Matevž Žugelj Na podlagi 4.člena in drugega odstavka 74.člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur.list RS, št. 44/92 in 60/95) je Občinska volilna komisija Občine Dobrna, na podlagi žreba, sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBRNA Kandidati za člane Občinskega sveta Občine Dobrna so naslednji: VVOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 1 1. MATEJA KOS, roj. 18.09.1965, naslov: DOBRNA 38/A, 3204 DOBRNA poklic: DIPLOMIRANA VZGOJITEUICA PREDŠOLSKIH OTROK, delo: VZGOJITEUlCA-SVETOVALKA Predlagatelj: ZLSD CEUE 2. IVAN ŽEMVA, roj. 20.09.1949, naslov: DOBRNA 2, 3204 DOBRNA poklic: PRAVNIK, delo: DIREKTOR Predlagatelj: ZLSD CEUE 3. ANTON MOGU, roj. 01.01.1928, naslov: DOBRNA 28/A, 3204 DOBRNA poklic: GOZDARSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC Predlagatelj: DeSUS 00 DOBRNA 4. MARKO ŠTEGER, roj. 28.04.1964, naslov: DOBRNA 8, 3204 DOBRNA poklic: UČITEU, delo: RAVNATEU OSNOVNE ŠOLE Predlagatelj: SLS 00 DOBRNA 5. UROŠ STROPNIK, roj. 02.10.1979, naslov: DOBRNA 5, 3204 DOBRNA Poklic: DIPLOMIRANI ORGANIZATOR-MANAGER, delo: VIŠJI KADROVIK Predlagatelj: LDS 00 DOBRNA 6. BOGOMIL ŠIBANC, roj. 19.03.1949, naslov: DOBRNA 32, 3204 DOBRNA poklic: STROJNI DELOVODJA, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SDS 00 DOBRNA 7. MARIJA DEU-VREČER, roj. 30.01.1954, naslov: DOBRNA 7/B, 3204 DOBRNA poklic: EKONOMIST delo: DIREKTORICA Predlagatelj: LDS 00 DOBRNA 8. LEOPOLD ŠLAVS, roj. 08.10.1945, naslov: DOBRNA 33/E, 3204 DOBRNA poklic: MIZAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SLS 00 DOBRNA Volita se 2 člana občinskega sveta. V VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 2 1. ŠTEFAN POHAJAČ, roj 16 08 1949, naslov: LOKOVINA 33, 3204 DOBRNA poklic: PRODAJALEC, delo: VODJA POSLOVNE ENOTE Predlagatelj: LDS 00 DOBRNA 2. ŠTEFAN BOŽNIK, roj. 25.11.1955, naslov: LOKOVINA 22, 3204 DOBRNA poklic: KUUČAVNIČAR, delo: NABAVNA SLUŽBA Predlagatelj: SDS 00 DOBRNA Voli se 1 član občinskega sveta. V VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 3 1. JOŽEF MAJER, roj. 13.06.1942, naslov: PRISTOVA 5/A, 3204 DOBRNA poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: VZDRŽEVANJE TOPLOTNO-TEH. NAPRAV Predlagatelj: SDS 00 DOBRNA 2. ANDREJ FARKAŠ, roj. 13.09.1973, naslov: PRISTOVA 5/B, 3204 DOBRNA poklic: STROJNI MEHANIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: LDS 00 DOBRNA S.SIMONA KODRIČ, roj. 02.09.1960, naslov: VINSKA GORICA 45, 3204 DOBRNA poklic: MEDICINSKA SESTRA, delo: ZOBNA ASISTENTKA Predlagatelj: ZLSD CEUE Voli se 1 član občinskega sveta. V VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 4 1. JOŽEF POLENEK, roj. 18 03.1959, naslov: KU\NC 13/A, 3204 DOBRNA poklic: LESNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC Predlagatelj: RUDOLF SKUTNIK, KU\NC 19, 3204 DOBRNA IN SKUPINA VOLIVCEV IZ VOLILNE ENOTE ŠT4 2. BRANKO DOBOVIČNIK, roj. 26.09.1955, naslov; KLANC 40, 3204 DOBRNA poklic; RUDAR, delo: PREVZEMALEC MATERIALA Predlagatelj: LDS 00 DOBRNA 3. MATEVŽ ŠVENT, roj. 06.08.1954, naslov: KLANC 29, 3204 DOBRNA poklic: ELEKTOINSTALATER, delo: VZDRŽEVALEC Predlagatelj: SLS 00 DOBRNA 4. MILAN GROBELNIK, roj. 14.05.1954, naslov: KLANC 64, 3204 DOBRNA poklic: VOZNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SDS 00 DOBRNA Voli se 1 član občinskega sveta. V VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 5 1. IRENA ARTANK, roj. 12.04.1948, naslov: ZAVRH NAD DOBRNO 3/A, 3204 DOBRNA poklic: SPECIALNA PEDAGOGINJA, delo: DIREKTORICA Predlagatelj: SDS 00 DOBRNA 2. BRANKO BRECL, roj. 13.12.1953, naslov; BRDCE NAD DOBRNO 2/A, 3204 DOBRNA poklic: MESAR, delo: KMETOVALEC Predlagatelj: SLS 00 DOBRNA 3. ALEKSANDER PODPEČAN, roj. 15.10.1961, naslov: ZAVRH NAD DOBRNO 32/A, 3204 DOBRNA poklic: ZIDAR, delo; RUDAR Predlagatelj; LDS 00 DOBRNA Voli se 1 član občinskega sveta. VVOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 6 1. STANISLAV BOŽNIK, roj. 04.02.1959, naslov; VRBA 13, 3204 DOBRNA poklic: RTV MEHANIK, delo; TEHNOLOG Predlagatelj; LDS 00 DOBRNA 2. JANEZ PINTER, roj. 13.04.1965, naslov; VRBA 21/B, 3204 DOBRNA poklic; LESNI TEHNIK, delo; MIZAR Predlagatelj; SLS 00 DOBRNA Voli se 1 član občinskega sveta. VVOLILNI ENOTI ŠTEVILKA: 7 1. JANEZ ČERENAK, roj. 31.05.1956, naslov; PAROŽ 13/B, 3204 DOBRNA poklic: AVTOKLEPAR, delo: SKUPINOVODJA Predlagatelj: SLS 00 DOBRNA 2. BRANKO RAMŠAK, roj. 25.05.1955, naslov: STRMEC NAD DOBRNO 4, 3204 DOBRNA poklic: STROJNIK, delo; SLUŽBA VAROVANJA Predlagatelj; LDS 00 DOBRNA Voli se 1 član občinskega sveta. SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ZA ŽUPANA OBČINE DOBRNA Kandidata za Župana sta: 1. MARTIN BRECL, roj.15.10.1957, naslov: ZAVRH NAD DOBRNO 3/D, 3204 DOBRNA poklic: INŽENIR GRADBENIŠTVA, delo: ŽUPAN Predlagatelj: KU\VDIJAROVAN, DOBRNA 7/B, 3204 DOBRNA IN SKUPINA VOLIVCEV IZ OBMOČJA OBČINE DOBRNA 2. IVAN ZEMVA, roj. 20.09.1949, naslov: DOBRNA 2, 3204 DOBRNA poklic: PRAVNIK, delo: DIREKTOR Predlagatelj: ZLSD CEUE Volitve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Štev.: 74-10/2002-OVK Dobrna, 18.10.2002 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOBRNA - Št. 43 - 24. oktober 2002j ŠPORT 21 Padel je tudi Ljudski vrt CMC Publikum prvič zmagal v Mariboru - Era previdna, a tudi Olimpija - Marjanovičevega odstopa niso sprejeli Uvod v drugo tretjino li- i Simobil je bil fantastičen, eljsko moštvo je že v pe- ik namreč gostovalo v judskem vrtu in deklasi- ilo Maribor Pivovarno Laš- 0. Zmaga s 3:0 je bila pr- a doslej v štajerski prestol- ici za celjsko moštvo, ki o nizu štirih zmag v ligi imobil le še za pet točk zao- taja za dvojcem na vrhu izpredelnice. Šmarčani so e drugič zapored vodilne- lu moštvu »odvzeli« dve jčki, kar gre najbolj na ro- ,0 prav Publikumu. Velenj- ane tarejo skrbi glede ob- tanka, alarm pa je sprožil rener, ki je predlagal svoj idhod. Odstop Marjana Marjano- iča je bil zavrnjen. Ob jeze- u so strpni ob njegovih po- ikusih uvajanja mlajših igral- ;ev. Vzor ni daleč, oddaljen e le 25 kilometrov. Nepozabna zmaga Pubiikuma Celjsko moštvo se je prvič v državnem prvenstvu vrni- lo iz Maribora s tremi točka- mi. Veselje na travniku je bi- lo podobno otroškemu, med igralce, trenerje in ostale spremljevalce je s tribune pri- tekel kapetan Sebastjan Go- bec (trak je namesto njega no- sil Marko Križnik), ki tako kot Domen Beršnjak ni na- stopil zaradi rumenih karto- nov. Novinarska konferenca je minila brez vprašanj, ta- ko osupli so bili mariborski kolegi, saj je domači trener Matjaž Kek svojemu moš- tvu pripisal neborbenost, celj- skemu pa natrosil kompli- mentov. Marijan Pušnik je čestital svojim varovancem za sijajno predstavo, potem pa zajel bistvo v nekaj stav- kih: »Glede na veliko število naših zelo zrelih priložnosti, bi zmaga lahko bila še mno- go višja. Žoga je pri obram- bnih in veznih igralcih poto- vala hitro, žal pa so bili na- padalci neučinkoviti. A zma- gi v Ljudskem vrtu se ne sme gledati v zobe. Vesel sem, da se naše dobre igre nadaljuje- jo. Fantom sporočam, naj zaupajo vase in naj nadalju- jejo v takšnem ritmu!« Tempo so stopnjevali v pet- kovi noči, ko so »zavzeli« priljubljeni celjski lokal Ma- verick, vzhičeni celjski žu- pan Bojan Šrot pa jim je dal »za rundo« v Evergreenu. Pu- šnik jim je sicer prej pred- lagal proslavo, a skupni tre- ning ukazal v soboto ob 10. uri. Včeraj so se uvrstili v polfinale pokala NZS, v ne- deljo pa bodo pričakali Ljub- ljano, ki je v Šiški (1:1) ni- so uspeli premagati. Raču- ne bo potrebno poravnati, tu- di kasneje z Gorico in pred- vsem z Rudarjem. Olimpija seje opekla že drugič v Šmartnem ob Paki je dve točki ponovno »izgubilo« vo- dilno moštvo lige Simobil. A tako kot proti Kopru so bi- li tudi z Olimpijo bližje zmagi Šmarčani, ki so si pravzaprav priigrali edini resni prilož- nosti za zmago. V nezanimi- vem prvem polčasu bi »bo- ječa« Vega Olimpija lahko za- detek prejela že v uvodu sre- čanja, vendar je strel Danija Repovža odlično zaustavil Borut Mavric. Od vodilne- ga moštva DP, ki je sicer na- stopilo brez poškodovanega Robija Prosinečkega, je več pričakovalo tudi 1000 gledal- cev. V sončnem nedeljskem popoldnevu so pravi obraz Ljubljančani pokazali šele v drugem polčasu, ko so ustvar- jali pritisk pred domačimi vrati, vendar s streh od da- leč niso resneje ogrozili Ro- berta Srage. »Če spremljate naše tekme veste, da jih do- bivamo v drugem polčasu. Takrat ustvarjamo pritisk nad nasprotnikom,« je »obram- bni« prvi polčas pojasnil go- stujoči trener Brane Oblak. Edini Erin igralec v konici napada Ramiz Smajlovič je v začetku drugega polčasa z glavo streljal za las mimo go- la, najlepšo priložnost na tek- mi pa je v 70. minuti zapra- vil Jernej Javornik, ko je v kazenskem prostoru predol- go čakal na zaključni strel, Borut Mavric pa se je ponov- no izkazal. Srečanje ekip, ki čakata na napaki nasprotnikov in skrbno čuvata svoja vrata, zagotovo ni navdušilo nikogar. Domači trener Borut Jarc je pomanjkljivosti opravičeval s težavami pri sestavi moštva, saj sta manjkala kaznovana Sa- mir Balagič in Nedžad Aliba- bič, medtem ko so imeli Ante Šimundža, Goran Ristič in Gregor Bunc virozo. Obe ekipi sta se že drugič morali zadovoljiti z medse- bojno delitvijo dveh točk. Eri očitno ustrezajo tekme pro- ti vodilnim. Čeprav ima tri točke več od Korotana, bo vlo- go favorita na Prevaljah pre- pustila gostiteljem. Remi bi bil dobrodošel. Marjanovič ostaja Po porazu v Ljubljani je bil trener Rudarja Marjan Mar- janovič tako razočaran nad pristopom posameznih igral- cev, da je ponudil odstop vodstvu kluba. »Razočarali so me predvsem izkušeni igral- ci, od katerih pričakujemo največ, saj so tudi najbolje plačani. Mislim predvsem na obrambno vrsto, ki ne poka- že pravega pristopa,« je od- ločitev pojasnil Marjanovič, ki je iz obstoječega kadra na- redil največ, kar se je dalo. Zato je bil mnenja, da je po- trebno nekaj spremeniti, saj sam ne more narediti niče- sar več. V klubu so njegov od- stop zavrnili, tako da doma- či strokovnjak ostaja na ve- lenjski klopi. Vodstvo kluba namreč še vedno podpira Mar- janovičev načrt za delo z mla- dimi in gradnjo ekipe za na- slednje sezone. Rudarji že štiri kroge ni- so okusili slasti zmage. To- krat so izgubili zaradi last- nih napak. Ljubljančani so sicer hitro povedli, vendar so Velenjčani z zadetkom Alena Mujanoviča še pra- vočasno izenačili, proti kon- cu srečanja pa so predvsem zaradi napak obrambe (Kam- berovič, Jeseničnik) prejeli dva zadetka v treh minutah in tako Ljubljani prepustih vse tri točke. Z zmago bi se »knapi« zasidrali na sredini lestvice, kar je njihov cilj, sedaj pa jih čaka težko delo do konca jesenskega dela pr- venstva, da ne potonejo še globlje. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Ljubljančan MIlan Mitrovič je bil tokrat po celjskem okusu To je bila šele tretja zmaga CMC Pubiikuma v 34. štajer- skem derbiju. Najprej je bil na klopi uspešen Stanko Po- depovič, kasneje pa dvakrat Marijan Pušnik. V Ljudskem Ttu so igrali: Šeliga, Križnik, Helbl, Budimir, Sulejmano- fič, Sešlar, Lungu, Brulc (Jožef), Kvas (Plastovski), Ko- ren, Čadikovski (Vidovič). Kje se bo zaustavil fenomenalni Robert Koren? Igralec kroga Robert Koren (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum) Dejali so po štajerskem derbiju Robert Koren: »Po iz- ključitvi Vuksanoviča smo kmalu dosegli zadetek, po- tem pa spretno nadzorovali potek tekme. Po šolskih na- pakah obrambe in neučin- kovitosti napadalcev v uvo- du DP smo strnili vrste, po- stali smo »klapa«, kar je prišlo na površje. Premor zaradi reprezentančne tek- me mi jč prišel prav, saj sem zacelil poškodbo. Do kon- ca sezone bo še zelo nape- to.« Andrej Kvas: »Na stadio- nu mojega otroštva, kjer so se me prehitro odrekli, sem igral s posebnim navdihom. Bili smo zelo zreli, doma- čim nismo dopustili resnej- še priložnosti. Presrečen sem. Že poldrugi mesec tra- ja naš izjemni niz, saj smo zadnji poraz doživeli 30. avgusta za Bežigradom. Ve- lika kvahteta ekipe je dejs- tvo, da se odsotnost kape- tana ter člana mlade repre- zentance sploh ni pozna- la. Niti v najlepših sanjah ni bilo zmage s 3:0. A mi bi lahko zmagali še višje, vendar »šenkanemu« konju se ne gleda v zobe. Ko mi je ob menjavi zaploskalo mariborsko občinstvo, me je spreletel srh. Lahko se nadejamo super uvrstitve ob koncu jesenskega dela DP. Morda bomo Olimpi- jo ali Kopra celo dohiteU.« Simon Sešlar: »Prišli smo v Maribor z željo, da ne izgubimo. Vsem fantom vsa čast. Prevlado smo nad- gradili s tremi goli.« Vladislav Lungu: »Že nekaj časa igramo zelo ko- lektivno. Prikazali smo pra- vi karakter. Hvala vsem soi- gralcem za borbenost v 95 minutah. Za podaljšanje pogodbe se z vodstvom klu- ba še nismo dogovarjah.« Mitja Brulc: »Prikazali smo fenomenalno igro, s katero smo dokazali, da so- dimo v sam vrh lestvice. To je bil morda naš maksi- mum, a še imamo rezerve. Ko se je po Kvasovem stre- lu žoga odbila od vratni- ce, sem streljal »na polno«, kajti vratar Murko je bil od- daljen od leve vratnice.« Aleksander Šeliga: »Igralci v polju so se ime- nitno odrezali, neverjetno profesionalno. Imeli so še pet stoodstotnih priložno- sti. Če bi jih izkoristili, bi bilo super, a nič zato. Če- prav sta Sebastjan in Do- men izjemna igralca, so ju drugi tako nadomestili, da se njuna odsotnost skoraj- da ni poznala.« Ermin Rakovič: »Skoraj nimam besed. Celjanom čestitam za učno uro no- gometa.« Št. 43 - 24. oktober 2002 22 ŠPORT Novirar Veliki derbi 13. novembra Dunajski ogledniki v Celju - Poškodba Dejana Perica - Štiri zmage mlajših Celjski klub je v torek v spremstvu Leona in Leopol- da Kalina, direktorja orga- nizacijskega komiteja Eu- ra 2004 in generalnega se- kretarja RZS, obiskala de- legacija Evropske rokomet- ne zveze na čelu z general- nim sekretarjem Michaelom VViedererjem. Na sestanku v klubskih prostorih roko- metnega kluba Celje Pivo- varna Laško so ji predsta- vili projekt izgradnje nove dvorane. Jamstva, da bo polovico sredstev za izgradnjo prispe- vala država, sicer še ni, v Ce- lju pa upajo, da bo odgovor znan kmalu, kajti časa za iz- vedbo je vedno manj. Dele- gacija EHF, v kateri so bili Helmut Horitsch, koordina- tor evropskih prvenstev, Jan Tuik, zastopnik tekmovalne komisije ter predstavnika marketinga in Telesporta, si je ogledala tudi nastavitvene zmogljivosti Celja in okoli- ce, obisk pa so zaključili z večerjo na gradu Tabor v Laš- kem. Prule popustile v tekmovalnem koledarju je razrešena še zadnja neja- snost. Gre za derbi jesenske- ga dela prvenstva med Celjem Pivovarno Laško in Prulami, ki bi moral biti odigran v sre- do, 6. novembra. Za prelo- žitev srečanja so zaprosili v celjskem taboru, saj bo v ted- nu pred tem datumom moš- tvo ostalo brez jugoslovan- skih reprezentantov in brez Rusa Edvarda Kokšarova, ki bodo nastopili na evropskem superpokalu. V Celje se bo- do vrnili šele 5. novembra in jasno je, da bi bili pivovarji zaradi tega v derbiju oslab- ljeni. Prav tako bosta obe moštvi še teden dni prej brez slovenskih reprezentantov, ki bodo na pripravah v BiH. V taboru aktualnega državne- ga prvaka so vztrajali pri pr- votnem terminu, na koncu pa so ob želji Celja, da bi bila tekma 20. novembra, ponu- dili rezervni termin 13. no- vembra, ki je primeren tudi zaradi napovedanega televi- zijskega prenosa. Dosežen je že ustni dogovor, urediti je treba le še »papirologijo«. Celjani iz dolgoletnih iz- kušenj nastopanja v ligi pr- vakov vedo, da je za Prulča- ne sedanji termin boljši, saj morajo 8. novembra potovati na naporno gostovanje k češ- kemu prvaku. Ugoden izid v Karvini bi vsekakor težje do- segli, če bi pred tem Odigrali derbi s Celjem. Vseeno pa sta vodstvi klubov dokazali, da sta sposobni sklepati vsaj tak- šne kompromise, ki ne bo- do v škodo nobenemu klu- bu. Poškodba Dejana Perica Medtem ko povsod v Evro- pi igrajo že najmanj šesti ali že tudi osmi krog državnih prvenstev, je bil četrti krog domačega prvenstva šele vče- raj. Po krajšem premoru za- radi reprezentančne akcije je celjski klub v Ligi Siol gostil ekipo Rudarja, brez kapeta- na Dejana Perica, ki si je na treningu pri padcu poškodo- val ramo. Slikanja so poka- zala, da ne gre za zlom, pač pa zgolj za nateg ramenskih vezi. Celjski kapetan bo po- čival 14 dni, v vratih pa ga bosta nadomestila Lorger in Kisovec. Predvsem prvi je že dobil precej priložnosti in se izkazal z dobro formo. Sicer pa je bil ponedeljkov program običajen: dopoldne trening na atletskem stadionu, po- poldne ogled videokasete, na- to thai bo in thai chi ter še pol ure treninga v Golovcu. Igralci so nato nazdravili še trenerju Miru Požunu in doktorju Rudiju Čajavcu, ki sta jih pogostila v gostišču Ste- gu. Rojstnodnevna druženja so v celjskem klubu stalna, s tem da je bilo namesto uza- konjene pizze na mizi nekaj bolj »konkretnega«. Mlade ekipe Celja Pivovar- ne Laško tudi v zadnjem vi- kendu niso doživele poraza. Mladinci so s 43:22 premaga- li Dobovo, ko je Dragan Ga- jič dosegel 9 golov. Tudi ka- deti so igrali v Golovcu in bili boljši od Gorišnice s 34:28. Sašo Mikanovič je zadel de- setkrat. Starejši dečki A so na Ptuju z več kot štirikratno raz- liko, 45:11 premagali Dravo, starejši dečki B pa v Slovenj Gradcu Preventa s 34:16. DŠ Kapetan Dejan Peric bo zaradi poškodbe 14 dni počival. Miladin Kozlina MLADI SAMPIONI Diico v čiansici reprezentanci Miladin Kozlina, ki ga prijatelji in tudi soigralci kličejo Diko, je še eden iz- med mladih upov celjske- ga rokometa, ki jih je vods- tvo rokometnega kluba Ce- lja Pivovarne Laško letos vključilo v člansko moštvo. Le dva centimetra mu manj- kata do dveh metrov viši- ne, z 19 leti pa je prvič zai- gral tudi v članski reprezen- tanci Slovenije. Kdaj si se začel ukvarja- ti z rokometom? Pri devetih letih sem tako kot večina celjskih rokome- tašev svoje prve športne ko- rake storil v rokometni šoli Toneta Goršiča in nato v celj- skem klubu igral za vse mlaj- še selekcije. V lanski sezoni sem kot posojeni igralec na- stopal za Sevnico, kjer sem dobil več priložnosti, v letoš- nji sezoni pa sem prvič zai- gral za člansko moštvo svo- jega kluba. V mlajših selekcijah ste že dosegali lepe uspehe. S kadetsko ekipo Celja Pi- vovarne Laško sem bil dva- krat državni prvak in po en- krat s starejšimi dečki in mla- dinci. V turnirskem sistemu državnega prvenstva Celjani nismo imeli prave konkuren- ce, zato smo tekme večino- ma zlahka dobivali. Zato pa bo veliko bolj za- nimivo v letošnjem držav- nem prvenstvu. Igraš na mestu levega zunanjega na- padalca, tako kot Aleš Pa- jovič. Njegova odsotnost je velik hendikep za vašo eki- po, zate pa bržkone dodat- na priložnost? Pajo je nedvomno najbolj- ši slovenski igralec in nje- gova odsotnost se bo v naši ekipi zelo poznala. Pred za- četkom sezone nisem priča- koval, da bom dobil toliko priložnosti, kot mi jo trenut- no namenja naš trener Miro Požun. V Celje so pripeljaU pravega človeka za delo z mladimi, saj nam vsem da- je veliko priložnosti za do- kazovanje. Torej si s svojim deležem v dosedanjem delu prvens tva zadovoljen? V članskem moštvu Celja Pivovarne Laško dobivam pri ložnost v igri v obrambi. Mo) učinek je bil največji na do- mači tekmi s Trebnjem, na kateri mi igralci, ki sem jih pokrival niso dali nobenega gola. In kako bi ocenil svoj de lež v članski reprezentan ci? Zelo vesel sem bil poziva slovenskega selektorja, zato prve tekme proti Madžarom verjetno ne bom nikoli poza- bil. Na obeh tekmah sem igral po 20 minut, tako v napadu kot obrambi. Niko Markovif je želel preizkusiti moje spo- sobnosti. Na prvi tekmi sem dosegel enega, na drugi pa dva zadetka. Z reprezentanco bom odšel tudi na turnir v Bo- sno in Hercegovino. Kaj pa na svetovno pr- venstvo? Tega zaenkrat še ne priča- kujem. To je bil namreč moj debi v reprezentanci. Upam, da se bom uvrstil v ekipo za prihajajoče evropsko prvens- tvo, ki bo v Sloveniji. In kakšni so tvoji cilji, kje se vidiš v prihodnosti? Zaenkrat želim le čimvei! priložnosti v celjskem moš- tvu. Ambicije so trenutno ve- zane le na domače okolje. V Celju želimo ponovno osvo- jiti naslov državnih in pokal- nih prvakov. O tujini zaen- krat še ne razmišljam. Če bi lahko izbiral, bi najraje igra' v španski ali nemški ligi. Šola, prosti čas? Trenutno obiskujem sred- njo trgovsko šolo po izred- nem programu na Abituri ^ Celju. Poleg rokometa s pr'' jatelji igram košarko in bi- ljard. In kateri so tvoji vzorni ki? Moj idol je Nenad Peruni- čič, v Sloveniji je, kot sen^ že omenil, najboljši Aleš P^' jovič. PETRA ŠAFRAN Pelikani še šestič Kralji malonogometne scene - Počasi v veteransko ligo Drugo sezono zapored so igralci malega nogometa pri ŠD Pelikan prvaki I. celjske lige in najboljši v fair-playu. Petkrat so zma- gali v zimski ligi, naslov prvaka v letni ligi, ki pote- ka spomladi in jeseni po dvokrožnem sistemu, pa so si priigrali že šestič. Počasi jim tekmeci uspe- hov več ne zavidajo, kajti Pelikani so prava druščina, ki že spominja na legendar- no zasedbo ekipe Aškerče- va. Idejni vodja Andrej Do- bovičnik napoveduje od- hod večine v veteransko li- go (nad 35 let), čeprav je ekipa še vedno zelo kako- vostna, saj si je prvo mesto tudi teoretično zagotovila že tri kroge pred koncem. V sezoni 1999/2000 pa je bila tudi državni prvak. Na sliki stojijo z leve: trener Alen Benkoč, tehnični vod- ja Mladen Tešnjak, Zoran Lazič, Niko Bračič, tehnič- ni vodja Sandi Brglez, An- drej Dobovičnik, Andrej Ei- senbacher,, čepijo, Aleš Hrastnik, Milan Berko, Go- ran Stegu, Vladislav Breč- ko. Drago Adamič, vodja ekipe Miro Brglez in Andrej Kolar, manjka pa Denis De- lamea. Dobovičnik, Lazič, Brečko in Hrastnik zelo us- pešno igrajo tudi v 1. državni ligi za Dobovec, kjer je tre- ner Benkoč. DŠ St. 43 - 24. oktober 2002 OVI TEDNIK ŠPORT 23 Elektri in Hopsom zmagi v gosteii Odkritje Vladimir Popovič - Matjaž Tovornik se ne da Manj kot polovično je bil ipešen minuli košarkar- j vikend petih ekip, ki celj- [0 področje predstavljajo najvišjih tekmovanjih, ije porazi pa so nekako jdomeščeni s pomembni- la gostujočima zmagama lektre in Hopsov. Laščani brez ^ pravega odpora Prvi slovenski dvoboj v li- iGoodyear je v Novem me- [u minil proti pričakova- jem. Laščani, ki so v lanski ezoni obakrat premagali lolenjce, so namreč »padli« rez pravega odpora doma- inom, ki se niti niso na vso aoč trudili za tretjo zmago, e Kenyan Weaks je bil na- nreč premalo za pravi boj, i ga je bilo kaj kmalu ko- lec. Vse je bilo v znamenju jomačih, predvsem Ameri- iana Arnolda in bivšega pi- (ovarja Duščaka, ki sta s se- lijo trojk v drugem delu na- ledila odločilno razliko (Kr- ajih je zadela kar dvanajst). Ivovarna Laško ostaja po šti- ih krogih z eno zmago pri inu lestvice, vendar je po- trebno dodati, da je trikrat ostovala, tudi pri Giboni in rki, ki nedvomno sodita Jed glavne kandidate za za- Ijučni turnir. V 5. krogu bo ;ost Treh lilij Split. Šoštanjčani presenetili tudi sami sebe Pravi podvig je uspel Elek- tri v Zagorju, odkoder je od- nesla točki brez dveh ključ- nih igralcev Saše Belanovi- ča in Bojana Kovača. Trda obramba moštva Miloša Sa- gadina je bila ključ uspeha. Po daljši stagnaciji se je konč- no prebudil Dagmar Dražo- vič (20 točk, ob metu 6:9 za dve točki), odUčno pa je odi- gral tudi Damir Latovič, ki mu je uspel prvi dvojni dvoj- ček v sezoni (12 točk, 10 sko- kov) . Pohvaliti velja pravza- prav vse igralce, saj so imeli tekmo vseskozi v svojih ro- kah, ob koncu pa z mirno igro zadržali prednost dese- tih točk, priborjenih dve mi- nuti pred koncem. Uspešni so bili tudi Hopsi na gosto- vanju v Ljubljani pri novin- cu v ligi. Ponovno je bil v os- predju odlični Matjaž Tovor- nik, ki je v 27 minutah dose- gel 29 točk in zbral še pet sko- kov. Izkazal se je tudi Jasmin Čatovič, solidno pa je odi- gral novinec Jadranko Čo- vič, ki je velika okrepitev ekipi Ranka Mandiča. Sled- njemu je očitno po začetnem slabem startu uspelo zložiti mozaik ekipe. Polom Šentjurčanov Trener Alposa Kemoplasta Igor Pucko se je upravičeno bal ekipe Borisa Zrinskega. Šentjursko moštvo je zajela še trebušna gripa. Koper ga je enostavno povozil in mu zadal enega najvišjih pora- zov, odkar nastopa v prvi li- gi. Brez pravega odpora so se predali Šentjurčani že krep- ko pred koncem tekme, kaj- ti enostavno so uvideli, da to ni njihov večer oziroma, »če bi igrali še tri ure, se ne bi približali odličnim gostom«, kot je po tekmi dejal Pucko. Nezadovoljen je bil tudi stra- teg Rogle Memi Bečirovič, kajti njegova ekipa je doži- vela še drugi poraz, tokrat v Sežani. S slabim metom iz igre (Rogla 38-odstotnim, domači 53) in brez prave obrambe za Jokiča, Klepa in predvsembranilca Juriča, se v Sežani ni dalo uspeti. A Ro- gla je po tridesetih minutah imela deset točk prednosti, v zadnji četrtini pa dosegla vsega 12, prejela pa kar 33 točk, saj obrambe enostav- no več ni bilo. Naslednji krog prinaša pr- vi lokalni derbi - na Polzeli bodo gostovali ranjeni Šent- jurčani. Elektra bo gostila močni HeUos, Rogla pa bo domačin Birokratu. JANEZ TERBOVC Peterka kroga: Dražovič, Latovič (oba Elektra), Čato- vič, Tovornik (oba Savinjski Hopsi), Weaks (Pivovarna Laško). Igralec kroga: Matjaž Tovornik Trener kroga: Miloš Sagadin Pivovarna Laško je v 2. krogu skupine B pokala ULEB v Treh lilijah izgubila s špansko Pameso z 78:83. Pri zaostan- ku za 16 točk v 29. minuti ni kazalo na presenečenje, a so borbeni Laščani z razpoloženima, dirigentom Vladimirjem Popovičem (njegovo moč je napovedoval trener Predrag Kruščič) in Smiljanom Pavičem izid izenačili na 69 in v 38. minuti še na 74, več pa jim proti favoritom iz Valencie ni uspelo. Strelci za domače: Pavič 25 (11 skokov), Weaks 15, Popovič 14, Kuqo 12, Memčič 6, Nečas 4, Kobale 2. Dolcumenti v Beogradu v soboto je bil na Ljubeč- ni zadnji krog DP v judu. Celjani so bili pred tem kro- gom na visokem tretjem me- stu in so za nastop v konč- nici prvenstva potrebovali le eno zmago na domačih Mazinah. Žal pa je prišlo do zaple-, la, saj se Celjani na kontrol- i Bem tehtanju niso moglii predstaviti z dokumenti, ki' iih je eden od mlajših tekmo- valcev pomotoma odnesel na 'ekmo mlade reprezentance v Beograd. Zaplet so izkori- stili judoisti mariborskega branika, ki so zahtevali zma- So brez boja in se kot četrti "Vrstili v končnico prvenstva. "Napravili smo napako. Ma- riborčani, ki bi bili sicer pe- 'i. so pregovorili tudi kranj- sl^ega Triglava, ki je bil kljub riašemu spodrsljaju priprav- 'ien nastopiti proti nam, in "iosegli, da smo oba dvoboja 'zgubili s 7:0. Tako smo že 'Irugo leto ostali brez konč- ■^ice na 6. mestu z 8 osvoje- 1'rni točkami,« je zadevo po- '^omentiral najstarejši celjski l^doist Oto Seles, ki bo v so- boto prejel najvišje prizna- % Judo zveze Slovenije za življenjsko delo. Finalisti dr- žavnega prvenstva so tako Im- pol (16 točk), Drava (12),Tri- glav (11) in Branik (10). JOŽE KUZMA ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 26.10. NOGOMET 13. krog, Prevalje: Koro- tan - Era Šmartno (14), Vele- nje: Rudar - Gorica (17). 3. SNL - sever, 12. krog: Vransko - Hajdina, Fužinar - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - Kozjak Radlje, Ma- lečnik - Šoštanj (15). MČL - Celje, 9. krog: Ro- gaška SŠ - Zreče, Oplotnica - Odred Kozje, Laško - Kovi- nar, Vojnik - Šentjur 2001 (15). KOŠARKA Liga Goodyear, 5. krog. Laško: Pivovarna Laško - Split (18.30). 1. SKL, 5. krog. Polzela: Savinjski Hopsi - Alpos Ke- moplast (20), Zreče: Rogla - Birokrat (19), Šoštanj: Elek- tra - Helios (19). Liga Trocal, 4. krog, Gos- pič: Gospič - Merkur. NEDEUA 27. 10. NOGOMET 1. SNL, 13.krog, Celje: CMC Publikum - Ljubljana (14). 2. SNL, 12. krog, Bela kra- jina: Bela krajina - Dravinja (14). TOREK 29. 10. KOŠARKA Pokal Uleb, 3. krog. Laš- ko: Pivovarna Laško - Opel Skyliners (18.30). SREDA 30. 10. ROKOMET 1. DRL - ženske, 6. krog, Celje: Celeia - Sava, Žalec: Žalec - Gramiz (18). PANORAMA NOGOMET 1.SNL 12. krog: Maribor Pivovar- na Laško - CMC Publikum 0:3 (0:1); Koren (44, 90), Brulc (52). Era Šmartno - Ve- ga Olimpija 0:0. Ljubljana - Rudar 3:1 (1:0); Kitic (10), Žeželj (78, 81); Mujanovič (53). Vrstni red: Olimpija, Koper 25, CMC Publikum 20, Maribor Pivovarna Laško 17, Dravograd, Era Šmartno 16, Gorica 15, Korotan 13, Ru- dar, Ljubljana 12, Primorje 11, Mura 9. 2. SNL 11. krog: Dravinja - Kri- ževci 0:1 (0:1); Ulen (45). Vrstni red: Domžale 27, Gro- suplje, Aluminij 24, Goriš- ka brda 17, Križevci 16, Dra- va, Jadran, Izola, Livar 15, Nafta, Dravinja 13, Zagorje, Krško 12, Bela krajina 11, Tri- glav 9, Železničar 4. 3. SNL - sever 11. krog: Središče - Vran- sko 1:1, Šoštanj - Paloma 0:0, Krško Posavje - Šmarje pri Jel- šah 2:2, Mons Claudius - Haj- dina 3:3. Vrstni red: Pohor- je, Bistrica 23, Šoštanj, Pa- loma 21, Šmarje 20, Kizjak, Krško 15, Stojnci, Hajdina 14, Vransko, Središče 12, Maleč- nik 11, Fužinar 9, Mons Clau- dius 5. MČL - Celje 8. krog: Kovinar - Vojnik 4:1, Odred Kozje - Laško 0:1, Rogaška SŠ - Oplotnica 2:1. Vrstni red: Zreče 17, Oplot- nica 15, Laško 14, Kovinar 12, Rogaška SŠ 10, Odred Kozje 6, Vojnik 3, Šentjur 2001 2. MALI NOGOMET 1. SL, 5. krog: Dobovec - Metropol 9:2; Brečko 3, Stres, Poredski 2, Vrečko, Lazič 1. Vrstni red: Svea Lesna, Be- ton MTO 15, Dobovec, Pun- tar 9, Metropol 7, Napoli 6, Tomaž 4, Grafis, Kix, Sevni- ca 3. 1. celjska liga, 25. krog: Pelikan - VefIon 3:3, Prija- telji - Telsim 4:4, Maček tisk - Skavti 1:6, SS&Sun - Cosmos 1:2, Adriatic - Klateži 6:3, Frangros - Robocom 4:1. Vrst- ni red: Pelikan 56, Skavti 46, Adriatic 44, Maček 41, Ro- bocom 34, Frangros, Cosmos 33, Klateži 32, Prijatelji 26, Veflon 23, Telsim 21, Šmart- no 20, SS&Sun 13. 1. liga občine Štore, zad- nji krog: Laška vas - Pečovje 6:4, Gadi - Kovinar 2:5, Ka- narčki - Almin dom 2:2, Li- pa - Inexa 3:2, zaostala Cene Sokoli - Almin dom 6:4. Končni vrstni red: Cens So- koli 39, Laška vas 38, Lipa 36, Pečovje 31, Almin dom 22, Inexa 18, Gadi 12, Kovi- nar 11, Kanarčki 1. KOŠARKA GOODVEAR LIGA 4. krog: Krka - Pivovarna Laško 83:69 (68:50, 36:29, 15:14); Weaks 29, Kuqo 15, Pavič 9, Dojčin 7, Brolih 4, Nečas 3, Daniels 2. Vrstni red: Krka, Maccabi, Union Olimpija, Zagreb 7, Gibona, Zadar, Crvena zvezda. Širo- ki brijeg, Split 6, Pivovarna Laško, Borac 5, Bosna 4. 1. SKL - moški 4. krog: Alpos Kemoplast - Koper 67:95 (57:71, 39:44, 12:20); Novakovič 18, No- vak 13, Petrovič 10, Kahve- džič 7, Jovanovič 5, Kočar, Ribezi 4, P. Maček, A. Ma- ček 2. Kraški zidar - Rogla 85:74 (52:62 , 30:39, 14:19); Meško 18, Dundovič 16, Sivka 15, Strnad 8, Mihajlovič 7, Benič, Brolih 5. Zagorje - Elektra 72:74 (50:55, 28:39, 12:19); Dražovič 20, Latovi- č 12, Goršek 11, Čustič 9, Div- jak 8, Nuhanovič 7, Tajnik 5, Rupreht 2. Birokrat - Sa- vinjski Hopsi 84:93 (61:66, 39:45, 15:17); Tovornik 27, Čatovič 23, Cizej 12, Čovič 11, Gržina 6, Arčan, Kadič 5, Skok 4. Vrstni red: Geo- pHn Slovan, Koper, Hehos 7, Rogla, Savinjski Hopsi, Kraš- ki zidar 6, Elektra, Alpos Ke- moplast, Zagorje 5, Triglav, Birokrat 3. LIGA TROCAL 3. krog: Merkur Celje - Že- Ijezničar 62:51 (52:37, 35:26, 12:12); Temnik 16, Jereb 12, Erkič 11, Jocič 7, Tratsiak 6, Markovič 5, Per- lič 3, Potočnik 2. Vrstni red: Merkur 6, Gospič, Montmon- taža 5, Jezica 4, Šibenik 3, Jedinstvo 2, Wels, Željezni- čar 1. ROKOMET 1. DRL - ženske 5. krog: Olimpija - Celeia 26:26 (12^12); Strmšek 7, Novak 5, Čerenjak, Kikano- vič 4, Sotler 3, BiUč 2, Jeri- ček 1. Piran - Žalec 30:22 (12:6); Potočnik 8, Irman, Sa- vič 3, Randl, Stevanovič, V. Dolar 2, T Dolar, Jukič 1. Vrstni red: Krim, Piran 10, Ohmpija 7, Izola, Burja 5, Gramiz 4, Celeia 3, Žalec 2, Loka kava, Sava 1. ODBOJKA 1. DOL - moški 3. krog: SIP Šempeter - Po- murje 1:3, Šoštanj Topolšica - Svit 3:2. Vrstni red: Salo- nit 9, Svit 7, Calcit, Fužinar, Pomurje 6, Šoštanj Topolši- ca 5, Bled, Triglav 3, Stav- bar, SIP Šempeter 0. P NA KRATKO Popolno razočaranje Hunedoara: Kegljavke celjskega Miroteksa so na ekipnem svetovnem pokalu osvojile sedmo mesto. Ce- Ijanke so skupaj podrle 2667 kegljev (Seško 435, Strelec 451, Kardinar 432, Fidel 472, Petak 440, Razlag 437), kar je bilo premalo za uvrstitev v finale in tako sedaj ostaja- jo v čakalnici za nastop v evroligi. Cinkarna najboljša Celje: Prvaki občinskega tekmovanja v tenisu so po- stali igralci Cinkarne. Vrstni red v 1. ligi: Cinkarna 24, Kli- ma, Merkur 18, Top Line 15, Vafra 14. V 2. ligi je zmagal Mat Celje. (J.K.) Obetaven začetek Lendava: V prvem krogu državne lige v streljanju z zračno pištolo in zračno stan- dardno puško je z našega ob- močja nastopilo pet moštev. Z manjšim orožjem so bili strelci SD Dušan Poženel dru- gi, z večjim pa tekmovalci SD Celje peti. (J.K.) Žalčana peta Reka: Drugega sredozem- skega prvenstva v karateju se je udeležilo 11 reprezentanc z 250 tekmovalci. Vil član- ski slovenski reprezentanci sta se solidno odrezala tudi žalska karateista Luka Maric in Mladen Stojnic. Maric je nastopil v kategoriji športnih borb do 60 kg. Stojnic pa v odprti kategoriji, oba pa sta Sloveniji priborila peti me- sti. Med veterani domačini Šentrupert: Sekcija za mo- to šport Športnega kluba Šen- trupert nad Laškim je na 800 m dolgi stezi »Mačkovec« us- pešno pripravila drugo med- društveno tekmo v motokrosu za pokal Šentruperta. Pome- riU so se tudi veterani, kjer so prva tri mesta osvojili do- mačini. Prvi je bil Vinko Hor- jak pred bratom Ivanom in Jožetom Žafranom. V Storah Sokoli V tretji sezoni prve lige malega nogometa občine Štore je zmagala ekipa Cene Sokoli pred Laško vasjo (najbolj disci- plinirana ekipa, z najboljšim strelcem lige Patrikom God- cem) in Lipo. Zadnjeuvrščeni moštvi Kovinarja in Kanarčke bosta zamenjala dosedanja drugoligaša Marinero in Stopar LB design. Moštvo Sokolov je vodil Matjaž Štancar, na sliki pa stojijo z leve Matevž Čater, Urban Leskovšek, Simon Roz- man, Andrej Hladin in Timotej Klinar, čepijo pa Boštjan Šla- tau, Matjaž Drobne, Matej Maček in Primož Urlep. Podobni so apokaliptičnim prizij iz Norega Maxa, na pol razpadli k( ski brenčači, ki podivjano drvijo! blato, treskajo eden v drugega, d jih ne odreši zamah belo-črnega Iz njih prilezejo blatni, a nasmejem niki, navržejo dva, tri stavke o dirki; pa se lotijo bolj krpanja kot pa po| Ijanja svojih vozil. Podlog pri Šempetru je že tretje leti zorišče enega najbolj nenavadnih špi v Savinjski dolini - rallyja na pol ods nih vozil po razoranem vaškem tm Okoliški fantje tekmujejo v dveh razr v enem so zbrani pičipokiji, v druge njihovi večji bratje, od jugov, autob hijev, celo citroenov AX drsi med i Držijo se le nekaj osnovnih pravil (npi dra zastava pomeni, da mora zaost; pustiti prednost vozilu, ki ga prebite' krog), srčika dogajanja pa je gladial boj, med katerim se para pločevina, jo obese, prevračajo avtomobili, curki Igajo daleč naokoli, včasih tudi po I želj ni publiki. Te se zbere prese- li veliko, pa čeprav dirke ne pote- urniku, ampak ob naključnih ne- to imajo vozniki pač čas. Med nji- tlo voznice, ki nič manj srčno dr- blatnem ringu, lani pa je najbolj- njimi premagovala tudi svoje moške mike. Vozil je toliko, da se najprej ijo v izločilnih bojih, vsaka je dol- jst krogov, nato pa v zadnji, odlo- ižnji nekdo postane junak tiste ne- male je ponavadi neusmiljeno os- !niki drvijo na nož, publika pa vzdi- spremlja divjanje skozi tesne ovin- bolj zanimiva je improvizatorska ika, s katero popravljajo ranjene like, tako smo bili to nedeljo priča ju zadka z zaletavanjem v najbliž- 0. Nedeljski rally je tako nalezljiv, odobne proge začele rasti tudi dru- Savinjski. Tako se nam morda kmalu :elo prvenstvo doline... 26 KULTURA Brez subverzivnosti Cankarjeva satira Za narodov blagor v SLG v aktualni predvolilni čas je celjsko SLG poseglo z uprizoritvijo klasične sati- rične komedije Ivana Can- karja Za narodov blagor. Njeno peto odrsko interpre- tacijo na celjskem odru je ob sodelovanju dramatur- ginje Tine Kosi pripravil gost iz Hrvaške, režiser Želimir Mesaric. Prav v celjskem gledališču smo videli v preteklih deset- letjih nekaj nepozabnih odr- skih interpretacij Cankarjevih besedil, posebej v režijah nje- govega najvztrajnejšega in naj- prodornejšega odrskega inter- preta, režiserja Mileta Kom- na. V primerjavi z njimi je naj- novejša postavitev bistveno manj avtorsko ambiciozna, provokativna ter usmerjena v analizo tukajšnjega in današ- njega sedanjika, zaradi česar ostaja med prizoriščem in av- ditorijem ves čas dogajanja presenetljivo opazna razdalja. Videti je, kot da Cankarjeva satira ne bi bila več aktualna in subverzivna, kar ne more biti res. Režiserjeva usmeritev v uprizarjanje besedila, kakr- šno se ponuja tako rekoč sa- mo po sebi, pa ima vsaj dva pozitivna nasledka. Mogoče je pohvaliti opaznejšo splo- šno skrb za govorno interpre- tacijo in izreko (Cankarjevih skrbno stiliziranih) replik, kot smo je bili deležni v bliž- nji preteklosti (za kar si ob igralcih zasluži pohvalo lek- tor Simon Šerbinek), in za bolj ubrano ansambelsko igro. Pretirano raznorodnost je mogoče očitati režiserjevi iz- biri glasbe (od pihalnih ko- račnic iz časov socialistične Jugoslavije, mimo avstro-ogr- skega Straussovega Radetzky- jevega marša, romantično usodnosmega Wagnerja, do za- ključnega ironičnega akcen- ta z Zdravljico, odigrano z ust- no harmoniko). Nepotrebno ilustrativnost in celo vsebin- sko podvajanje pa nememu sanjskemu prizoru Grozdove- ga plezanja v sami srajci, ki ga potem slišimo še po Can- karjevo ubesedenega. Med se- boj neusklajeni sta videti tu- di scenografija Jožeta Logar- ja in kostumografija Diane Ko- sec Bourek. Scena, sestavlje- na iz premičnih polkrožno de- formiranih temnih kovinskih sten z množico okenskih od- prtin, napoveduje groteskno stilizacijo v smeri Grumove Goge, kjer so akterji ves čas drug drugemu na očeh in je vsakršen beg nemogoč. Lepo krojeni in skrbno barvno ubra- ni zgodovinsko stilizirani ko- stumi pa spominjajo na ak- terje iz znamenitih Krleževih meščanskih dram. Vsekakor pa se je za pre- skus umetniške »kondicije« posameznikov in ansambla v celoti izkazal Cankar tudi tokrat za nadvse primerne- ga. Tako je Bojan Umek po- kazal mogočno podobo bre- zobzirno povzpetniškega in obenem s podzavestjo in sa- njami načetega šentflorjan- skega politika Grozda, Renato Jenček pa njegovega manj us- pešnega in od ženine preme- tenosti odvisnega tekmeca Grudna. Njegovo bistroum- nejšo in ženskih orožij veš- čo Heleno je rafinirano izde- lala Jagoda. Damjan Trbovc pa je Gorniku lepo odmeril negotovo lovljenje ravnotež- ja na meji med prostodušno deško naivnostjo in zrelo uto- pijo po ohranitvi »čistih rok«, kar je prišlo najlepše do izraza v duhovitem Heleninem pri- zoru zapeljevanja (z belo kri- zantemo). Z jasnovidnostjo ukročenega upornika Ščuko je zanesljivo odigral Rastko Krošl, smešno vihravega Ka- divca Miha Nemec in prila- godljivo koketo Matildo Manca Ogorevc. Ostale vlo- ge so prispevali Simona K. Ličen, Miro Podjed, Drago Kastelic, Anica Kumer, Zvo- ne Agrež, Stane Potisk, Bo- rut Alujevič in Hana Komar. _ .... SLAVKO, PEZD1R_ Plakat za predstavo Za narodov blagor. Vitez na obisku v SLG Celje nova premiera v veselje najmlajših Miroslav Košuta je av- tor igre Vitez na obisku, za katero velja, da je ena izmed najboljših sloven- skih gledaliških iger. Do- bra dva meseca je nasta- jala gledališka postavitev te zgodba o dečku, ki ve- liko bere in se mu nekega dne zgodi, da ga obišče vi- tez iz knjige. Jutri (v pe- tek) ob 17. uri jo bodo pre- mierno predstavili mladim gledalcem. Ti bodo skozi različne do- godivščine vstopali v svet poln humorja, zapletov, za- bave in se stapljali z juna- ki. »Predstava je v dobršni meri narejena kot sodobni mladinski mjuzikl,« pravi režiser, Celjan Miha Alu- jevič, ki se po šestih letih, potem ko je uspešno posta- vil na oder Trnuljčico (za- njo je ansambel na festiva- lu otroških predstav v Ljub- ljani dobil kar pet »zlatih paličic«) z režijo znova vra- ča v celjsko gledališče. »To ni predstava, ki bi bi- la namenjena najmlajšim otrokom, ampak tistim od sedmih let naprej,« pravi re- žiser, ki je uspel pritegniti k delu same odlične umet- nike in sodelavce. »Še po- sebej sem vesel, da se je mo- jemu povabilu ljubeznivo odzvala upokojena igralka Nada Božičeva, ki je bila pr- va poklicna igralka tega gle- dališča. V tokratni predsta- vi bo igrala babico.« Ob njej pa cela vrsta mladih igral- cev: Neva Flajs in Primož Ranik (debitanta), Mario Šelih (vitez), David Čeh, Ti- na Gorenjak, Igor Žužek, Ta- rek Rashid in Igor Sancin. Dramaturg predstave je bil Primož Jesenko, lektor Si- mon Šerbinek, sceno je ob- likovala Dinka Jeričevič, kostume Ivona Stanič, ko- reografinja je bila Mojca Horvat. Avtor glasbe je Pa- trik Greblo, video projek- cije je oblikoval Igor Ber- ginc. MP Kralj po meri otroic Mjuzikl za otroke iz pravljične dežele Milibaja V Plesnem forumu bodo jutri (petek) ob 18. uri z av- torskim projektom zaplesa- li in zapeli v novo sezono. Ob ogledu plesno-gledališ- ke predstave Kralj Urban bodo na svoj račun prišli najmlajši. Dinamična, slikovita in duhovito narejena predsta- va je mjuzikl s poučno zgod- bo o kralju Urbanu in do- mišljijske dežele Milibaja, po meri otrok. »Vezni tekst in scenarij, ki ga je posebej za to scensko uprizoritev pri- pravila Damjana Kenda Hus- su, daje nastopajočim dobra vsebinska izhodišča za po- vezavo songov, ki predstavo zaokrožijo v dramaturško in scensko celoto«, napovedu- je dogodek Gordana Stefa- novič Erjavec, ki je koreo- grafinja in režiserka te pred- stave. Zgodba bo otroke popeljala v prijazno deželo, v katero pa se vtihotapita tolovaja z nečednimi nameni: kako si napolniti mošnje s cekini. Skozi songe spoznavata de- želo Milibaja in kraljevo dru- žino. Vse skozi glasbo, ki sta jo prispevala Besim Spasič in Vojko Sfiligoj. Kostume je kreirala Stansilava Vauda Ben- čevič. Pleše pa kar 20-član- ski otroški ansambel Plesne- ga foruma. Projekt je bil na- rejen v glasbeni predlogi s ce- dejem. Songe, ki jih bodo otroci radi prepevali tudi ko bodo zapustili dvorano, pre- pevajo znani pevci, kot so: Anja Rupel, Darja Švajger, Mia Žnidarič Klink, Marta Zo- re, Janez Bončina Benč, Mat- jaž Jelen, Vojo Djuran, Mag- nifico in drugi. MP Kuhinja v salonu v Likovnem salonu Ce- lje bodo jutri (petek) ob 19. uri spet poskrbeli za zani- mivo postavitev. Odprli bo- do razstavo Boruta Koroš- ca in Primoža Seliškarja z naslovom Kuhinja. Kiparja Borut Korošec in Primož Seliškar se poleg sa- mostojnega razstavljanja ob- časno odločata tudi za skup- ne projekte, kot je bila na pri- mer njuna razstava Dober konj se zgane že ob senci bi- ča, na Gradu Slovenska Bi- strica 2001. Tudi tokratna raz- stava v Likovnem salonu na- staja kot proces skupnega dela in razmišljanja. Projekt Kuhinja, ki se bo dokončno izoblikoval v pro- storu galerije zadnje dni pred otvoritvijo, je bil izpeljan iz pojma kuhinje, na videz sa- moumevnega in neproblema- tičnega prostora, ki ga vsi do- bro poznamo in ga na zelo različne načine živimo. Korošec in Seliškar bosta v prostor Likovnega salona postavila kuhinjo iz gline, ki bo neuporabna, pomanjšana kuhinja ali kot pojasnjujeta umetnik^ »Občutek imava, da bova zg^adila nekakšen pa- radoks, totalno neuporabno kuhinjo, viden otipljiv glinen paradoks, za katerega je pre- cej verjetno, da je natančna zrcalna slika tega, kako ku- hinja funkcionira v realno- sti, samo da tega ne vidimo, ker nam je preblizu.« MP Zvornik gre v Sarajevo! Ansambel SLG Celje je bil s predstavo bosanskega avtorja Abdulaha Sidrana, Moje srce je v Zvorniku ostalo, ki so jo kot prvo slovensko uprizoritev postavili na oder 7. decembra lani, povabljen na fe- stival Male eksperimentalne scene v Sa- rajevo. Ker gledališče nima dovolj denar- ja za predstavo v tujini, je pomoč v višini 500 tisoč tolarjev obljubilo ministrstvo za kulturo. »Ostalo tretjino denarja, kolikor ga potre- bujemo za gostovanje, bomo skušali nano- vačiti pri dobrotnikih in če ne bo šlo druga- če, si ga bomo morali dobesedno odtrgati od ust,« pravi upravnik gledališča Borut Alu- jevič in dodaja, da gre jemati povabilo v Sa- rajevo tudi s širšega vidika, saj je to prilož- nost za širitev interesov in ponovnega nave- zovanja stikov dveh nekdaj bratskih držav. Bosna in Hercegovina, ki se obnavlja po bal- kanski moriji, išče stike za sodelovanje prav na vseh področjih. Celjski gledališčniki bodo v Sarajevo od- potovali v soboto zjutraj. Z zgodbo o za- nesenjaškem učitelju glasbene vzgoje, ki vse življenje sanjari in upa, da bo po vzo- ru Smetanove Vltave napisal simfonijo o Drini, pade pa v balkansko morijo, bodo na festivalu nastopili v nedeljo zvečer. Pri- čakujejo dober odziv občinstva in seveda tudi stroke. MATEJA PODJED Čopove nagrada Društvo bibliotekarjev Ce3' Ije, ki mu predseduje Sre^,, ko Maček, ter vodja šmar-' ske knjižnice in nepoklicJ ni šmarski župan Jože ČakJ' [ sta za poseben prispevek \^ ^ razvoju stroke prejela naj-'' višje stanovsko odhčje - Čo-" povo diplomo. ^ Celjsko strokovno združ« nje knjižničarjev in bibliot J karjev je prvo od osmih v dj žavi, ki je prejelo to odličje^ Društvena organiziranost knjižničarjev na Celjskem s& ga v leto 1957, ko je pričel delovati Podružnica Društv bibliotekarjev Slovenij« Predsednik podružnice je h prof. Vlado Novak. 5. maj 1976 je bilo ustanovljen Društvo knjižničarjev Celj« S ponudbo in organizacijo izc braževanj je društvo prisp« valo k strokovni rasti knjii ničarskih kadrov in seznanjč nju z novostmi v stroki. P( membno vlogo pa je društv opravilo v povezovanju knjii ničarjev na svojem podroi ju. 25-letnico delovanja si obeležili z izdajo zbornika. Jože Čakš pa je začel z d« lom v knjižničarstvu leta 197^ v takratni 40 kvadratnih im trov veliki krajevni knjižic Leta 1977 se je zaposlil v Ljut ski univerzi Rogaška Slatina pod okriljem katere je delt vala Občinska matična knjii niča Šmarje pri Jelšah. Ves ča se je prizadeval za uredite osnovnih prostorskih pog( jev za razvoj knjižničarstv Z izgradnjo kulturnega don v Šmarju se je knjižnica m širila na 200 kvadramih m trov površine, v času njeg vega dela so bile ustanovi}« ne podružnice v vseh sedmi KS na področju tedanje oU ne Šmarje pri Jelšah. Spon ladi so obnovili knjižnico, d( gradili prizidek h knjižnici i s tem pridobili dodatnih 40 kvadratnih metrov. Tako s prebivalci Šmarja in okolic dobili eno izmed najsodol nejših splošnih knjižnic in ii formacijski center na Cel skem. BS Št. 43 - 24. oktober 2002 REPORTAŽA 27 Med vitezi vina Dobrna je slovela kot vinogradniški krajj Toplice Dobrna so nekoč )vele tudi kot vinograd- §ki kraj. S sončnih obron- iv Paškega Kozjaka so na majskem dvoru častili vi- I klancberger, imenovano I Klancu. Vinogradnik Mi- lel Švent s Klanca nad Do- no in drugi se trudijo za nitev stare vinogradniš- I slave. Resnično zgodbo o klanc- irgerju je povedal Šventu, služnemu za obuditev vi- igradniške tradicije v ob- al Dobrna, vinski vitez Fe- »r Pirkmajer. V zdraviliš- I Dobrna so namreč priha- i na oddih člani cesarske iižine, ki so se seznanili s etjo enega od hotelirjev, na lancu seveda. Vino je bilo absburžanom tako všeč, da I vzeli na Dunaj kar polni |d. Dno soda, z napisom ^ncberger, je danes v cesar- lem muzeju. Slava je minljiva, celo vin- [3. Tod je pustošila trsna uš I pod Paškim Kozjakom so stala od vinogradništva le še Bena Vinska gorica, Šent- |nž na Vinski gori in podob- i Za obuditev slave si da- prizadeva kakšen ducat pogradnikov. Omenjeni Švent s Klanca je iejel za osebna prizadevanja toživitev vinogradništva ter entorstvo mladim vinograd- Kom letošnjo Zlato plaketo čine Dobrna. Lani so ga na /esnosti evropskega reda vi- ov vina-konzulata za Slo- nijo sprejeli tudi v svoj red [mu izročili listino gosta vi- škega omizja. Med osmeri- ) prejemnikov je bil skupaj Lojzetom Slakom in televi- jcem Aleksom Štakulom. Sicer pa je Mihael Švent delavni upokojenec, pred tem zaposlen kot kmet koo- perant na srednje veliki kme- tiji. V najstniških letih si je zelo želel v kmetijsko šolo, vendar je načrte prekrižala vojna. Takoj po nacistični okupaciji so zavednega oče- ta aretirali ter vso družino izg- naU v ustaško NDH. Tam so njegovega brata ustrehli, Mi- hael je bil kot mladoletnik zaprt v zagrebških zaporih, sestra pa je umrla zaradi po- sledic vojne kmalu po vrni- tvi na Klanec. O Trnovi poti mladega življenja je napisal rokopisne spomine, v spomin sinu in hčerki. Kmetijo je tako prevzel Mi- hael, ki je uredil doma pred dvajsetimi leti sodobni vino- grad. Ta meri četrt hektarja, veliko za pokrajino pod Paš- kim Kozjakom. Med tisoč tri- sto trsi prevladuje chardon- nay, precej je modre franki- nje ter nekaj sauvignona. Le- tos je posadil še dišeči tra- minec in rumeni muškat. »Vi- nograd mi podaljšuje življe- nje,« je prepričan vinograd- nik Švent, ki mu je vinograd- ništvo v veliko veselje. Poti med vrstami v njegovem vi- nogradu pa so urejene kot, da bi vodile po parku. Zlata modra frankinja Skupaj z nekaterimi vino- gradniki z Dobrne je vklju- čen v Vinogradniško-vinarsko društvo Slovenske Konjice ter preverja kakovost vina na društvenih ocenjevanjih. Tam je med rdečimi vini Šventova modra frankinja zadnja tri leta vsakič prejela zlato medaljo, enkrat jo je prejel še za sauvignon. Vino steklenici ter je znano tudi v krogih največjih vinskih poz- navalcev. Tako so njegovo modro frankinjo med drugi- mi pili pomembneži v Vih Herberstein, zbrani po otvo- ritvi nove Gorenjeve hale. Sicer pa se je Švent odločil za trgatev sredi oktobra, saj računa na padajočo kislino ter večjo vsebnost sladkorja in cvetice. Pri delu mu pomaga predvsem soproga, ki prav ta- ko uživa pri delu s trto. Vinograd je največji okras domačije Šventovih, ki živi- jo v lepih krajih. Zato je bil Mihael Švent, dejaven tudi v turističnem društvu, pobud- nik pred nekaj meseci slove- sno odprte Vinsko turistične poti po občini Dobrna. Mno- gi turisti in drugi obiskoval- ci Dobrne so privlačno pot že spoznali. BRANE JERANKO Vinogradnik Mihael Švent s Klanca nad Dobrno, pobudnik oživitve vinogradništva ter vinsko turistične poti. MODRI TELEFON Kako do dokazila o plačilu? Bralko iz Rifengozda za- nima, kako lahko na celj- ski pošti preveri, kdaj je pla- čala položnico. To naj bi sto- rila že pred nekaj meseci, odrezek pa je pred kratkim vrgla stran. Sedaj bi ga nuj- no potrebovala za dokazi- lo. Na Pošti Slovenije so nam odgovorili, da je plačane zne- ske položnic mogoče preve- riti na vplačilni pošti na os- novi dnevnika, v katerem so zabeležena vsa vplačila do- ločenega dne. »Če je stranka plačala položnico na glavni pošti v Celju (predvidevamo, da gre za Pošto 3101 Celje), lahko na tej pošti tudi preve- ri, ali je bil znesek dejansko plačan. Pošta na osnovi da- tuma vplačila in vplačanega zneska (ta podatka mora po- šti priskrbeti stranka) preveri vplačilo. Dokumente, ki so vplačani na poštah, hrani Poštna banka Slovenije, d.d., ROGS, Trg OF 5, Ljubljana. Za pridobitev potrdila se mora stranka obrniti na ta naslov, pri čemer mora razpolagati z natančnimi podatki o vseh elementih položnice (datum vplačila na pošti, številka vplačilne pošte, vplačani zne- sek, račun, na katerega je vplačala znesek, podatki o prejemniku).« Vpis V zemljiško knjigo »že pred leti smo stano- valci upravljavcu našega bloka, podjetju Sipro iz Žal- ca, plačali 23 tisočakov za vpis v zemljiško knjigo, vendar tega še do sedaj ni- so storili. Zanima me zakaj ne in kdaj nameravajo to urediti,« je zanimalo bral- ko iz Polzele, ki nas je pred časom poklicala na Modri telefon. Odgovor na zastavljeno vprašanje je posredoval teh- nični direktor stanovanjske- ga podjetja Sipro iz Žalca Zlatko Prislan, ki je poja- snil, da je podjetje na osnovi pooblastil prevzelo izvajanje vpisa etažne lastnine v zem- ljiško knjigo že leta 1998, po- tem, ko so se v občini dogo- vorili o načinu postopkov vpi- sa tudi pripadajočih funkcio- nalnih zemljišč ob večstano- vanjskih objektih. »Etažni lastniki so strošek vpisa poravnali preko naše- ga podjetja v več mesečnih obrokih. Cena jim je bila za- gotovljena na ključ brez ka- kršnihkoli razlik v ceni ne glede na čas trajanja vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vso zahtevano vpisno dokumentacijo smo v vložiš- če Zemljiške knjige v Žalcu predložili že januarja 2001, vendar pa nam zaradi po- manjkanja prostora na Zem- ljiški knjigi del dokumenta- cije niso prevzeli. Obseg opra- vil in zahtevanih postopkov pri vpisu je vzrok, da še niso izvedeni vsi vpisi po predlo- ženi dokumentaciji. Takoj po Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Marjela Agrež. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. prejetju odločb za vpis etaž- ne lastnine s strani Zemljiš- ke knjige, pozovemo posa- meznega lastnika stanovanja na podpis zemljiškoknjižnega predloga. Na osnovi doseda- njega poteka vpisa etažne last- nine na zemljiški knjigi me- nimo, da bo možen vpis etaž- ne lastnine v večstanovanj- skih objektih na Polzeli v le- tu 2003, 2004. Na sam po- tek postopkov vpisa na Zem- ljiški knjigi nimamo nikakr- šnega vpliva,« je še dodal Pri- slan. Brez komercialnih programov Bralka iz okolice Laške- ga pravi, da pri njih nima- jo kabelske TV (kabelske- ga sistema namreč ni da- leč naokrog), zato so pred časom plačali približno 60 tisočakov za ojačevalec, da bi lahko sprejemali tudi Kanal A in POP TV. Kana- la A od nedavnega ne do- bijo več, sedaj pa se jim je podobno zgodilo še s POP TV-jem. Bralka je menda že večkrat poskušala govori- ti s pristojnimi na POP TV- ju, vendar neuspešno. Obrnili smo se na Nino To- mažin, ki skrbi za odnose z javnostmi na POP TV-ju in A kanalu. V odgovoru, ki nam ga je posredovala, pravi, da je okolica Laškega s signalo- ma Kanala A in POP TV sla- bo pokrita, vendar so pri Agenciji za radiodifuzijo in telekomunikacije že vložili pobudo za javni razpis pro- stega kanala. »Žal pa so po- stopki dolgotrajni. Tudi z ob- čino Laško, ki ima vplivno besedo pri dodelitvi proste frekvence, so že stekh prvi pogovori. Tisti, ki lahko vi- dijo naša programa na tem območju, sprejemajo signal Kanala A preko oddajnika Boč, POP TV pa preko od- dajnika Pohorje ali Sveti Križ nad Topolšico. Da bi vedeli, kakšno je točno stanje spre- jema signalov, bi morali poz- nati natančni naslov vaše bral- ke, razlogi za slab sprejem pa so lahko tudi vremenski ali vegetacijski pogoji. Gle- de na to, da je vaša bralka nekomu plačala za ojačeval- nik, pa bi bilo najbolje, da se obrne nanj, saj je od tam prišla obljuba, da bo lahko spremljala programa POP TV in Kanal A.« BoJ Zlatorog; zmeraj zmerno Petnajst let kluba ljubiteljev laškega piva Klub ljubiteljev laškega iva iz Laškega je v soboto faznoval 15. obletnico ob- 'oja. Ustanovljen je bil na )budo Pivovarne Laško in že takrat imel okoli 30 iriov. Namen ustanavljanja klu- »V je ob prijetnem druže- či predvsem v tem, da bi ili pivu, zlasti Laškemu, ojo vrednost in poudarja- l^uliuro pitja piva, je pou- iril eden od članov Toni 'rovnik. V klubu Ijubite- v laškega piva želijo ob- 'Ovati pivsko kulturo in '§aiati poznavalce piva nas- oh. Pivsko kulturo predstav- ' splet vsaj štirih vidikov; '§iene, vrste piva, estetike družabnosti. V klubu pou- 'Hojo, da je treba točiti pi- čiste steklene kozarce, "Prav v zadnjem času ugo- '^'jajo, da se na vseh malo j^jih prireditvah uporablja ^siika, kar jemlje čar zla- '■^^meni tekočini. Člani ['ozarjajo tudi gostince, da ,'očenje piva v vrčke ali ke- v resnih pivskih okoljih ena od specialnosti gostin- ske stroke. Člani kluba so proti mešanju piva z žgani- mi pijačami, saj so takšna dejanja, kot pravijo, pona- vadi znak prikritega alkoho- lizma, kar je nezdružljivo s hotenji članov ljubiteljev laškega piva. Člani kluba ljubiteljev laš- kega piva se sestajajo vsak prvi petek v mesecu po 15. uri ter ob različnih prireditvah in iz- letih, ki jih je bilo v njiho- vem 15-letnem delovanju kar veliko. Njihov sedež je v go- stišču Čater, kjer imajo na vo- ljo posebno sobo z omaro, v kateri ima vsak član svoj ko- zarec z vgraviranim imenom. Ob letošnjem jubileju so jim čestitali tudi sorodni klubi. za 10-letno zvestobo klubu v Laškem pa so nagradili Ani- co Obrovnik, Jožo Penič, Franca Peniča, Martina Ko- kotca in Lojzeta Korošca. Predsednik kluba ljubiteljev laškega piva Gabriel Leben je vsem zbranim nazdravil po njihovo: »Zlatorog - zmeraj zmerno.« SIMONA BRGLEZ St. 43 - 24. oktober 2002 s kolesom na čeirapčiče v Sarajevo Zanimiva kolesarska izkušnja Žalčana, ki je na poti do Sarajeva srečal vrst( prijaznih ljudi Iztok Sanda iz Žalca je pred dobrimi osmimi leti tehtal preko 100 kilogra- mov, bil pa je tudi velik prijatelj alkohola. Odločil se je, da temu »neredu« na- redi konec. Začel se je uk- varjati z rekreacijo, pred- vsem s tekom v naravi. V začetku je bilo težko in velikokrat je bil tik pred tem, da popusti in se vr- ne tja, od koder je bežal. Vztrajal je in rezultati so bili vsak dan boljši. Vsak dan je zmogel več kilome- trov, tako da se je začel udeleževati tudi tekmo- vanj v tekaških marato- nih. Potem je staknil poškod- bo kolena in teku se je mo- ral odpovedati. Ni pa se od- povedal rekreaciji. Presedlal je na kolo. To mu je postalo pravi prijatelj: vozil se je na Mrzlico in druge hribe, pre- ko Kranjske Gore, Vršiča in Nove Gorice do morja. Ve- čino voženj je bil sam, ker se je tako najbolje počutil. Potem je v njem dozorela ide- V Maglaju na mostu pred džamijo. ja, da bi svoje telesne spo- sobnosti preizkusil še na kak- šni daljši poti. Varno le V zaporu »Res je, da nisem Martii Strel, vendar tudi pot s kol^ som do Sarajeva ni kar takoJ je pripovedoval po vrnitvi, v«l zadovoljen, da mu je usH lo. Dobro je opremil koloil nanj naložil okoli 20 kilogrJ mov najnujnejše prtljage:"^ seboj sem vzel spalno vrefu nekaj obleke, poživila in i« pitke, zemljevid, denar infc toaparat,« je povedal med gl< danjem preko sto fotografi ki jih je posnel med vožnj iz Žalca do slovensko-hrva: ke meje, pa preko Hrvašk in Bosne in Hercegovine \ Sarajeva. »Prvi dan sem prekole^ ril okoli 180 kilometrov^ Petrinje, kjer sem prespi Zjutraj so me zbudili ptifi' lisica, ki se ni mogla nagi' Hrvat Matko pred svojo hišo, polno orožja. Kjerkoli se je ustavil in povedal, da je Slovenec, so se z njim radi fotografirali. Iti čudaka s kolesom. Pri Bstanjevcu sem prečkal hr- ško-bosansko mejo in dru- noč prespal v Srbcu. Med idaljevanjem zanimive in ijetne vožnje po sicer lepi krajini z žal še vedno moč- vidnimi posledicami voj- sem srečal Hrvata, ki je leta 1959 na neki nogo- !tni tekmi v Sloveniji in so zaradi prekrškov zaprli. 1 takrat ima na Slovenijo ibe spomine. Povedal mi tudi, da ima v hiši, katere na so obložena z deskami, lino orožja. Vseeno me je vahil na kosilo. Ko sem se islavljal, mi je podaril ne- ij sladkarij. Poslovila sva se sto prijazno, čeprav nisem repričan, da sem ga uspel repričati, da Slovenci le ni- no slabi.« Med potjo je srečeval do- fe in prijazne ljudi, ki so idi pomagali z nasveti, is- mjem prenočišč, hrano in rugimi drobnarijami, ki jih samljeni kolesar v novem tolju potrebuje. Četrto noč Kaknju je prespal v hotelu, I si tega imena ne zasluži, oje povprašal policiste, kje ilahko varno prespal, so mu 'etovali: »Ušpiči kakšno os- fijo, pa boš varno prenočil j nas!« Sicer pa so bili izred- »prijazni in brez njihove pomoči bi bila pot do Sara- jeva težja. Vegetarijanec je meso Iztok je bil v Sarajevu tri dni. Prenočeval je pri prijazni družini, ki je letos že gostila slovenske kolesarje z Gorenj- ske. Bil je tudi pri treh raz- ličnih cerkvenih obredih v ka- toliški, islamski in musli- manski cerkvi. In čeprav je vegetarijanec, je na zname- niti Baščaršiji poskusil odlič- ne čevapčiče. Za politiziranje ni bilo kaj dosti časa. Sarajevo je še ved- no izredno opustošeno me- sto, vendar pa že dobiva obri- se, ki jih je imelo pred voj- no. Ljudje živijo skromno, tudi trgovine niso najbolje založene. Sicer pa nimajo de- narja, da bi si lahko privoš- čili kaj boljšega. Iz Sarajeva se je vračal z vlakom, ki pa ni imel vago- na za kolesa. Tako ga je mo- ral zložiti in plačati za prt- ljago. »Zanjo sem plačeval na vsaki večji postaji, ko so se menjavali sprevodniki. Zad- nji mi ni dal potrdila, češ da je meja tako ali tako blizu, kontrole ne bo in je denar po- rinil v svoj žep.« Zdaj je doma in zadovo- ljen, da je uspel in dokazal. da zmore. Pripravlja nove na- črte, za trening pa se obča- sno - s kolesom, seveda - od- pelje do prijateljice v Luci- jo pri Portorožu. Zdaj je vi- tek mladenič, nabit s pozi- dvno energijo in dobro vo- ljo, ki ob delu rad kolesari in pri tem uživa.»Sem pol- no zaposlen in to priporo- čam tudi drugim. Bolje to kot tisto, kar sem počenjal prej.« TONE VRABL Št. 43 - 24. oktober 2002 30 KRONIKA Novi wm So mu dali piti ali ne? Nadaljevanje sojenja zaradi napeljevanja k umoru 25-letnega Velenjčana - Zaslišali bi morali več kot 15 prič Torkovo nadaljevanje sojenja 24-letnemu Gregorju Britovšku iz Topolšice se je na Okrožnem sodišču v Celju začelo z zasliša- njem prič, ki bi lahko osvetlile dodatne podrobnosti o tem, kak- šen je bil Matjaž Volk in o tem, kakšen je bil njegov odnos z ob- tožencem. V torek je pred petčlanski senat stopilo pet prič, gre predvsem za Volkove prijatelje in znance, ki so ga videli med zadnjimi. Pričal pa je tudi obdolženčev brat. Iz pove- danega je bilo moč razbrati, da se število prič utegne po vsej verjet- nosd še povečati, saj je bil obto- ženi pri nekaterih navedbah prič mnenja, da potrjujejo njegove be- sede iz zagovora. Pričam je tudi sam zastavil nemalo vprašanj. Tor- kova obravnava je bila dokaj bur- na, saj je moral glas kar nekajkrat povzdigniti tudi predsednik sena- ta Marko Brišnik. Ena izmed prič naj bi dala obdolženčevem zago- vorniku še neumestno pripombo glede frizure. Sojenje se je z zasliševanjem prič nadaljevalo še včeraj, ko sta naj- prej nastopila Britovškova mama in kriminalist, ki je delal na tem primeru. Slednji je odgovarjal na vprašanja glede zaslišanja takrat še osumljenega Gregorja Britovš- ka, ki je v začetku oktobra v svo- jem zagovoru večkrat poudaril, da so mu med zaslišanjem dali tudi piti alkoholne pijače. Pred zasli- šanjem je že bil nekoliko vinjen, vse to pa naj bi botrovalo temu, da »ne more potrditi zagotovo« do- ločenih takrat izrečenih besed. Kri- minalist se ni spominjal alkoho- la, povedal je le, da so Britovšku takrat postregli s pizzo. Z zastav- ljanjem vprašanj pričam se je obravnava nadaljevala tudi ob za- ključku naše redakcije. 25-letnega Matjaža Volka iz Ve- lenja so našli večkrat ustreljenega pri Gramozni jami v Ljubljani 19. marca letos. Domnevni morilec, Nenad Mirovič, je še vedno na be- gu, za njim pa je razpisana tudi mednarodna tiralica. Kot smo že pisali, naj bi bila v ozadju kupčija dveh avtomobilov, do katere ni- koli ni prišlo, saj je Britovšek priz- nal, da je sta bila dva Matjažu ob- ljubljena avtomobila laž, čeprav mu je Matjaž dal kupnino. Večino naj bi mu Britovšek vrnil, nekaj denarja pa mu je ostal dolžan. Ker naj bi Volk včasih posojeni denar izterjal tudi s fizično silo in grož- njami, se ga je Britovšek, kot sam pravi, zbal. Zato naj bi Mirovič Matjaža ustrahoval in nikakor ne ubil, zatrjuje Britovšek. Slednji še vedno trdi, da njegova pištola, ki jo je na dan umora izročil Mirovi- ču, ni delovala in da z njo ni mo- gel streljati. Zanika pa tudi obtož- bo, da bi Miroviča napeljeval k umoru. SIMONA ŠOLINIČ Foto: AMS Obtoženi Gregor Britovšek še vedno pravi, da nikogar ni napeljeval k umoru. Umorjeni Matjaž Volk. 1. CI/EIKE • Iz tajne sekcije priložnostnih ta- tov in kradljivcev sta prišla pobu- da in predlog za kratek, dvodnevni (po možnosti nočni) seminar za neu- ke tatove, ki jim načrti vedno zno- va spodletijo. Da si ne bi vsakič, ko jim ne uspe, naredili blamaže. Gre za poskusne avtomobilske ta- tove, ki se ne znajdejo niti pri »ju- gecih«, kaj šele, da bi se lotili kak- šnega resnejšega dela. • Nekateri ljubitelji starin ne ve- do, kako do starih predmetov, pa se kar s priročnim orodjem odpra- vijo do Vrtnarstva Celje in meni nič tebi nič demontirajo starinsko ko- vano kljuko in ključavnico. Ali je spotoma nebodigatreba vzel še kak- šno rožico za svojo ljubico, nam niso zaupali. • Alarmne naprave so zelo do- brodošle. Predvsem v eni izmed žalskih trgovin, kamor si je od- šel žepe napolnit nek 23-letnik. Pa ga je zaradi strahu ob sproži- tvi alarma prijel alarmni krč in ni mogel nikamor. Odrevenelega ga je prijel varnostnik in ga ni spustil, dokler niso prišli možje postave in zadevo vzeli v svoje roke. IPA v Zrečah v soboto bo v Zrečah svečana otvoritev četrtega kongresa slovenske sekcije mednarodnega policijskega združenja IPA - International Police Association, ki je tudi največja in najvplivnejša stanovska policijska organizacija na svetu. Predlani so praznovali pol stoletja delovanja, zdru- ženje pa danes šteje več kot tristo tisoč članov, ki so organizirani v 62 državah po svetu. Leta 1992 je bila v Riu de Janeiru v to organizacijo sprejeta tudi IPA sekcija Slovenije, v kateri je danes včlanjenih že 7.000 oseb, kar pomeni 80 odstotkov članstva vsega sestava slovenske polici- je. Tak odstotek članstva namreč ne dosega nobena sekcija v svetu. Na kongresu bodo člani ocenili svoje delo v zadnjih treh letih, kjer bodo med drugim izvolili tudi novo vodstvo sekcije. Omahnil na tla Do hujše delovne nesreče je v ponedeljek, 21. oktobra, prišlo na grad- bišču stanovanjske hiše v Kopitarjevi ulici v Celju, ko je skupina delavcev na zunanje zidove hiše polagala izolacijske plošče. 50-letni M. R. je na višini nekaj manj kot 4 metre z gradbenim lepilom zapolnjeval reže in pri tem izgubil ravnotežje ter omahnil na tla, kjer je obležal tako hudo poško- dovan, da se v celjski bolnišnici še vedno borijo za njegovo življenje. Radarski nadzor cestnega prometa bo; • jutri, 25. oktobra, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v soboto, 26. oktobra, popoldne na območju Žalca; • v nedeljo, 27 oktobra, popoldne na območju Celja; • v ponedeljek, 28. oktobra, popoldne na območju Mozirja; • v torek, 29. oktobra, popoldne na območju Slovenskih Konjic; • v sredo, 30. oktobra, popoldne na območju Šentjurja; • v četrtek, 31. oktobra, popoldne na območju Žalca. Trčila v križišču Prometna nesreča s hujšimi po- sledicami se je zgodila v sredo, 16. oktobra, v križišču Dečkove ceste in Ceste na Dobrovo v Ce- lju. Več ljudi je bilo ranjenih, ško- da na vozilu pa znaša več kot mi- lijon tolarjev. 74-letni M. S. iz okolice Celja je z osebnim vozilom pri zeleni luči na semaforju zapeljal v križišče in začel zavijati levo. Ravno takrat je z avtomobilom iz nasprotne smeri pripeljal 71-letni V. R. iz okolice Celja. Kljub zaviranju sta vozili tr- čili, v nesreči pa se je starejši voz- nik huje ranil, drugi voznik in nje- gov 17-letni sopotnik pa sta bila laž- je poškodovana. Gorelo je... Kar za štiri milijone tolarjev je nastalo škode na delovišču mon- taže nove lakirnice v sklopu mi- zarske delavnice v Raduhi. Kot so sporočili iz policije, je delavec po- godbenega izvajalca pri montaži konstrukcije uporabljal kotno bru- silko, pri tem pa so iskre zanetile lakirni prah. Ogenj, ki je uničil filter za prah in viličarja, so poga- sili gasilci, ranjen pa ni bil nihče. MINI KRIMICl Kradejo kot srake v noči na sredo, 16. oktobra, so' trije mladeniči iz Velenja na ZeJe, niči v Celju poskušali odpeljatj osebni avtomobil, a niso imeli sre. če. Še preden so se dobro lotili dela :t so jih pregnah policisti. Medteijz ko je dvojica ostala na straži, j^;: tretji skušal avto odpeljati. Poji.r cisti so fante kaj kmalu prijeli. Na-« pisali pa so jim tudi kazensko ovad-ii bo. Žal pa so imeli več sreče nez-n nanci, ki so v isti noči v Šentjurju:] vlomili v stanovanjsko hišo in in garaže odpeljali osebni avtomobili: Audi A4, svedo sive kovinske bar- ve, registrske oznake CE DO-240. Preiskava še ni končana, vsi ki bi karkoli vedeli o opisanem vozilu pa naj to sporočijo na telefonsk številko 113 ali anonimni telefon pohcije 080 1200. Škode več kot dovolj Prejšnjo sredo so bili na delt predvsem tatovi in vlomilci. Do zdaj še neznani storilec je na grad bišču čistilne naprave v Višnji va si vlomil v gradbeni baraki, las CMC Celje, in odnesel vibracijske ploščo. V istem dnevu je bilo n; Bregu pri Polzeli vlomljeno v go stinski lokal Bar pod lipo. Vlomi- lec je odnesel več zabojev pijače, cigarete, računalnik ter dve sliki. Na Bregu pri Polzeli so takrat vlo- mili tudi v vikend. Lastnik, R. P., pogreša nekaj električnega orod- ja in zaboj piva. V vseh primeril so nepridipravi povzročili skora milijon tolarjev škode. Napadli petnajstletnika v petek, 18. oktobra, je na j licijski postaji Velenje i5-leti iz Polzele prijavil, da sta ga ( prej na Železniški postaji v Ve nju obstopila neznana mlajša f< ta in od njega zahtevala denar. I jima le-tega ni izročil, ga je ed večkrat udaril, zatem pa sta i iz šolske torbe vzela mobilni lefon in odšla. Policisti mlade ča še iščejo. Odpeljal vozilo s parkirnega prostora v Prvom ski ulici v Rogaški Slatini je n< do v dneh minulega vikenda c peljal priklopno vozilo znana TPV Amigo AB, registrske ozi ke H5-60 CE. Ogrodje priklopi ka je pocinkano ter pokrito z i meno ponjavo. Podjetje Transp< biro iz Rogaške Slatine je oškoc vano za 350.000,00 tolarjev Šl de. Vse morebitne informacije! licisti zbirajo na številki 113. Ukradli protein€ Na Celjskem skoraj ne mine d brez vlomov v osebna vozila. 1 nuli vikend je neznani storilec oklenjenega prtljažnika osebi ga avtomobila, ki ga je imel la nik F. B. parkiranega na Frani lovem, ukradel več knjig last P šernove družbe, vrednih dobi sto tisočakov. V začetku tedna je neznanec v Žalcu iz odklefl nega kombiniranega vozila v( niku R. C. odnesel okrog dve! tisoč tolarjev gotovine. Na SI Dečkovi cesti v Celju pa je bil ponedeljek preko dneva vlomlj< v osebni avto Audi. Lastnik P- ki je oškodovan za več deset soč tolarjev, pogreša športno t bo s proteini in osebnimi pf meti. Št. 43 - 24. oktober 2002 TVVODIC 31 NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 24. OKTOBRA, OB 21.00: VEČERKI PROGRAM Poln kufer idej skupine Kingston Skupina Kingston je v nekaj letih nanizala I toliko uspehov, da je bil že zadnji čas, da dajajo tudi album uspešnic. Naslovili so i Ko imaš vsega poln kufer. S polnim ku- om idej bosta v studio Radia Celje prišla ;vec Reno in Dare Kaurič, ki v skupini skr- za posebne glasbene vložke. Oba bosta Igovarjala tudi na vprašanja poslušalcev, cer pa lahko v teh dneh že gledate tudi 3vi videospot Kingstonov, za katerega mnogi ravijo, da je njihov najboljši doslej. Plačane predstavitife kandidatov za župana MOC na Radiu Celje Ponedeljek, 28.10., ob 9.15: Janja Romih (ZLSD) ob 11.30: Tomaž Raznožnik (NSi) Sreda, 30.10., ob 12.15: Tomaž Raznožnik (NSi) Ponedeljek, 4.11., ob 9.15: Janja Romih (ZLSD) ob 11.30: Tomaž Raznožnik (NSi) Torek, 5.11., ob 17.15: Janja Romih (ZLSD) Sreda, 6.1 L, ob 10.15: Janja Romih (ZLSD) ob 12.15: Tomaž Raznožnik (NSi) Petek, 8.11., ob 11.15: Janja Romih (ZLSD) ^ UJ^^lJ^maž Raznožnik (NSi) SREDA, 30. OKTOBRA, OB 19.20: POPČVEK Zur s skupino Sexstet Velika uspešnica skupine Las Ketchup The Ketchup song je dobila slovensko različico. Skladbo Žur lahko poslušamo v izvedbi sku- pine Sexstet, ki jo sestavljajo pevke Mili, Andreja Makoter, Andreja Pinotič, Claudia, Dolores in Helena Kodrič. Vse o dekletih, ki so sicer samostojne pevke, in razlogih, za- kaj so se združile, boste lahko izvedeli v od- daji Pop čvek. SREDA, 30. OKTOBRA, OB 00.00: NOČNI PROGRAM Prvi korak Rebeke Dremelj Rebeka je nekaj dni pred odhodom na sve- tovni lepotni izbor v studiu Zvoneta Tomca v Mariboru posnela svojo prvo pesem Ko uga- snejo luči, ki jo je v angleški jezik prevedel Dušan Velkaverh. Na mednarodnem talent showu si je Rebeka s skladbo In the dark- ness of the night pripela drugo mesto. Za to skladbo je v Ameriki na različnih lokacijah posnela atraktiven spot. Na finalnem izbo- ru za miss Slovenije je predstavila novo sklad- bo Prvi korak, ki je hkrati tudi naslov njene zgoščenke. Več o prvih, pa tudi ostalih kora- kih Rebeke boste lahko izvedeli v skupnem nočnem programu radijskih postaj Sloveni- je, ki bo tokrat potekal iz studia Radia Ce- lje. Elektronski naslov studia Radia Celje je desk, radio@radiocelie. com. Vaša SMS spo- ročila sprejemamo na tel. št. 031 760-461, obvestila o radarskih kontrolah in razmerah na cestah pa na 031 609-609. TEDENSKI SPORED 90,6 95,1 95,9 100,3 ČETRTEK, 24. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav- na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AM2S, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprošenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pono- vitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postoj Slovenije PETEK, 25. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročk AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Porocla, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdrovi- liščeDobma, 10.00 Novice, 10.10 Holo, Terme Zreče, 11.00 Podobo dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarčo, 13.40 Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vrodh, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 26. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročilo, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podobo dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktuolni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldnevo, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidier, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDEUA, 27. oktobra 5.00 Začetek jufranjego programa, 5.30 Narodno-zobov- na melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 8.00 Poroči- la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Do- mačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz studio Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDEUEK, 28. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poroala, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jock, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Rodi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in volčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 29. oktobra 5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Norodno-zobov- na melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokol- nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 30. oktobra 5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Narodno-zobov- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSio, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 35 Zvenenje v glavi (ar je bila za tsiderja Titova rt, je za Kebra larkarska tek- i med Jugosla- 0 in Ameriko, ziskovanje usod nskih junakov jli tako pomembnega re- [čnega dneva, okoli Dne- D - kje so bili, kaj so poče- - ima namen zabrenkati spomine gledalcev. Todo- 'j natančno pove. da An- ;j Košak želi biti gledan, tomočjo nostalgije in jugo- stalgije. Niti želja niti na- 1 izpolnjevanja te želje ni- i poseben zločin. Košak se Todaja«, a ne da vse vse- le za efekte in ne za kakr- okoli ceno. Kje torej tičijo problemi? Če memo na šalo: v tem, da jrav to film hoče - in je za- nasičen z nostalgijo - za- ii njega mnogim v glavi ' zazveni. Vzroke za tak- 0 nezvenenje je najtežje ijti, če že niso resnične umnosti (pa še to je sub- \tivna stvar oziroma stvar ugu opravičevanja). Film mentar, film zagovornik iesa, film prikazovalec re- ke - vsi to je odvisno od meljitosti priprav, argu- entov in dejstev. Film, ki te biti (tudi) gledan, pa je Ivisen od detajlov osebne- \doživljanja vsakega posa- \znega gle- ca. Pa ven- ie poskusi- ) poiskati '.roke. Film ne puš- ^ledalcu do- li prostora za imerjave in mišljijo; ne- 'hno povezo- vije med Ma- sado in Livado iz- pade precej prisi- ljeno in včasih ne- potrebno. Dialogi so diskontinuitet- ni (enkrat slov- nični, drugič do- mači.) Največji problem pa izhaja iz načina predelave romana - film je zazrt v preteklost, ki jo je ne- mogoče ponoviti, jasno mu je, kako se bodo stvari konča- le. .. in to pušča sled tudi na dogajanju. Po domače reče- no: dogajanje večkrat zgle- da, kot da so igralci prebrali roman, preden so zaigrali v filmu. To je najbolj vidno na koncu: le zakaj država ni prej vdrla v zapor? Ker je vedela, da mora počakati do konca filma, a ne? Film je, poleg tekme, naj- bolj močan tam, kjer je šibak roman. Pri Kebru. Keber je v romanu Draga Jančarja ne- prepričljiv. Da ne bo pomo- te: romanje pravi tourde force teka misli. Vendar ni jetniš- ki. Keber ni ropar, ki nare- kuje pripoved; prej zveni kot pisatelj, ki se je pomotoma znašel v zaporu. Hja, ne ma- ra vulgarnosti, rad pa ima zvok pisala na papirju! Šug- man ga vendarle s pritiskom na vsako potrebno noto na- redi povsem verjetnega. PETER ZUPANC Ocena: 6/10 Kateri denar za katere filme? Vloga filmskega sklada pri nastajanju slovenskih filmov Do nedavnega je bil film- ski sklad edini oziroma vsaj največji vlagatelj v domači film. V bistvu je predstav- ljal državo, za državo pa je bilo poglavitno, da se slo- venski film sploh posname. Film je bil torej reklama in dokaz za to, da filmska Slo- venija obstaja. Na srečo je bil vsaj nekajkrat tudi ma- lo več kot le celuloidno do- kazno gradivo. Na začetku smo uporabili preteklik: do nedavnega. Vsi namreč vemo, da se že nekaj časa delajo filmi, pri katerih sklad priskoči na pomoč le v zadnji in najdražji fazi - pri povečavi na filmski trak. Os- talo je stvar vsakovrstnih pri- jateljskih posojil in sponzor- jev. Sprememba pa je postala bolj drastična. Še malo in na kinematografski spored bo pri- šel Pozabljeni zaklad, pri ka- terega povečavi je sklad od- klonil sodelovanje. Pozabljeni zaklad je postal 35 milimetr- ski celovečerni zaklad samo zaradi finančne injekcije Za- varovalnice Triglav; torej je film, pri katerem sklad sploh ni odpiral denarnice. Zato pa film premore skoraj toliko sponzorjev kot milimetrov - vsaj 25. Skladovi odločitvi so morda botrovale tudi izkuš- nje z Romanom Končarjem, producentom filma. Propad njegovega Patriota ni ravno argument za zaupanje. O kvaliteti Zaklada bomo še sodili. Sicer pa ima Pozab- ljeni zaklad zagotovljeno tržno nišo, je namreč mladinski film, ki že zaradi šolskih pred- stav ne more udariti mimo. Zanimivo, da je sklad poma- gal dokončati Amirja, ki je verjetno njegova ideja »komer- cialnega« filma. (Po trenutnih pokazateljih pa zagotovo ne bo presegel povprečnih 12 ti- soč gledalcev...) Amirja je spremljalo več reklame, kot je imel vsebine. Očitno bo- mo morali gledalci še naprej in še bolj razvijati smisel za registriranje in ločevanje, naj- prej filmskih reklam od ce- lovečercev, potem pa reklam na potrebne in nepotrebne. Kakorkoli: oba filma sta ne glede na kvaliteto znak, da je lovišče odprto. Sedaj bo tudi pri nas možno vse. Filmi se bodo delali - karikiramo - kot za šalo; sploh, ko bodo tudi drugi producenti (poleg Pe- dička in Klemenčeve) znali iz- koristiti tuji kapital. Vendar to ne zmanjša pomena film- skega sklada: nasprohio, še po- veča ga. Sam sklad je to po- vedal s tem, ko je odklonil sodelovanje pri že posnetem Zakladu. Očitno se sklad za- veda, da ima priložnost, da premisli in spremeni merila, po katerih se odloča. Le do- ločena še niso povsem, ta me- rila. Kakšne filme spodbuja- ti? Ali ločiti denar na tistega. namenjenega samo poveča- vam, in tistega, namenjenega filmu v celoti? Prepustiti »manj kvalitetne« filme (scenarije) zasebnim sponzorjem? Zdru- ževati sredstva z velikimi spon- zorji za zares velike projek- te? Dokončne in popolne re- šitve najbrž ne obstajajo, to- da našteta vprašanja vendar- le nakazujejo potrebo po pre- miku... in večjo fleksibilnost- jo. Pa še nekaj: ni nujno, da to pomeni drasričnejši raz- kol komercialnega in neko- mercialnega filma pri nas. Pravzaprav bi bilo idealno, da zasebni in državni denar tekmujeta tudi v komercial- nosti; da ne ločujeta na silo avtorstva in komercialne us- pešnosti. Delitev na avtorje, ki so le umetniki ali le rekla- materji, je sicer dokaj jasna; prav tako ni prevelikega dvo- ma, kdo bi se moral boriti za čigav denar. Obe plati, dr- žavna in zasebna, pa bosta morah najbolj iskati tiste, ki združujejo obe plati ustvar- janja. Vsaj zato, da bodo ka- sneje uporabih reklamo kot sredstvo pritegovanja pozor- nosti na tiste filme, ki si bo- do to tudi zaslužili. Ah, idea- lizem... PETER ZUPANC Filmski sklad je pomagal dokončati Amirja, ki je verjetno njegova ideja »komercialnega« filma. , ^ELJSKIH^PRVAKOV denski pregled od ponedeljka do nedelje (14. 10. do 20. 10.) Gremo v idno! ^peljivo Luiso v mehiškem filmu Jaz pa tebi mamo igra 'ribel Verdu. Nagradno vstopnico prejmejo Tomaž Šeš- iz Celja, Martin Vrabec iz Lokarij in Jernej Kolšek iz škega. 43. nagradno vprašanje: Kdo igra Kebra v Kozakovem Zvenenju v glavi? Odgovore na dopisnici poš- ljite na Novi tednik, Prešer- nova 19,3000 Celje, do pone- deljka, 29. oktobra (do takrat morajo prispeti!). Ne pozabi- te nalepiti kupona in napisati naslova. Izžrebali bomo tri do- bitnike brezplačnih vstopnic. Odbite zabave divjega Vana Van Wilder Igrajo: Ryan Reynolds, Tara Reid, Tim Matheson Režija: Walter Becker Scenarij: Brent Goldberg, David Wagner Zvrst: komedija Dolžina: 92 minut Je največji frajer na univerzi, tudi najstarejši. Je tip, ki si ga želijo vse punce, fantje pa hočejo postati on. Toda v tej univerzitetni džungli je prostora le za enega kralja. In na kolidžu Coolidge je to Van Wilder. Že celih sedem let, toda če ti je nekje všeč, zakaj bi šel stran? Vendar je njegov oče drugačnega mnenja in sinu zapre denarno pipco. Van se zato loti lastnega posla - organiziranja največjih univerzi- tetnih zabav, kjer pivo in denarci tečejo v potokih. Resna (in seksi) šolska novinarka Gwen Pearson se odloči, da bo razkrila resnico za Vanovo bleščečo zunanjostjo, vendar se uradni pogovor raztegne v neuradno romanco, ki razbesni Gweninega fanta... Rdeči zmaj Igrajo: Antony Hopkins, Edivard Norton. Ralph Fiennes, Harvev Keitel, Emly Watson, Mary-Louise Paeker... Režija: Brett Ratner Scenarij: Ted Tally (po romanu Thomasa Harrisa) Zvrst: triler Dolžina: 120 minut Pisatelj Thomas Harris je sedem let pred slovitim Ko ja- genjčki umolknejo v romanu Rdeči zmaj bralcem predsta- vil tri junake, katerih usode se pogubno prepletajo: genial- nega psihiatra, ki je postal morilec, dr. Hannibala Lecterja, čustveno prizadetega agenta FBI Willa Grahama in serijske- ga morilca, ki ga mediji poimenujejo Zobatec. Morilec, kot je dr. Lecter, ima vedno veliko oboževalcev - umsko bolnih ljudi, ki uživajo v njegovih zločinih. Tudi agent Graham ima oboževalce, čeprav si jih ne želi. Junak, ki je ujel dr. Lecterja, je zvezda tabloidov, hkrati pa se ga ljudje bojijo, saj je sposoben razmišljati kot najbolj izprijen serijski mo- rilec, zaradi česar ima težave sam s sabo. Iz pokoja ga reak- tivira nekdanji šef, ko se pojavi Lecterjev novi oboževalec - morilec, ki udari ob polni luni. Grahamu hitro postane ja- sno, da bo Zobatca lahko ujel le s pomočjo dr. Lecterja... St. 43 - 24. oktober 2002 36 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Zlato rumeno^ krhko zapečeno v vroči maščobi ocvremo najrazličnejše vrste jedi, od zelenjave do mesa, od rib do sadja in sladic. Za cvrtje vza- memo maščobo, ki nima izrazitega lastnega okusa, to- rej rastlinsko mast ali pa ol- je. Maščobo primerno segre- jemo, najbolje je seveda, da imamo za cvrtje posebno po- sodo z električnim termosta- tom. Toda nakup takšne po- sode se izplača le tedaj, če si pogosto privoščimo ocvrte je- di. Za navadna gospodinjs- tva zadošča globoka kožica, v katero potopimo kovinsko košarico primerne velikosti. Temperaturo maščobe izme- rimo z držajem lesene ku- halnice. Ko se ob ročaju, ki ga potopimo v vročo maščo- bo, dvigujejo majhni me- hurčki, je maščoba primer- no ogreta in lahko začnemo s cvrenjem. Najenostavnejša oblika cvre- nja je fondi: v posodi, ki jo ogre- va plamen špiritnega kuhalni- ka, je vroče olje. V olje poma- kamo koščke mesa, nabodene na posebne vilice. Meso se v maščobi speče, nato ga poje- mo z različnimi omakami in dodatki. Za fondi uporabljamo le kvalitetne in drage vrste me- sa, saj se v vročem olju mali kosi hitro prepečejo, ne pa tu- di zmehčajo. Meso mora biti mehko samo po sebi, da ga lahko cvremo brez zaščitne prevleke. Vzamemo malo moke... Moko damo na globok krož- nik, primešamo ji malo soli. V tej mešanici povaljamo košč- ke, ki jih nameravamo cvreti, na primer sardelice. Ko se z vseh strani obdajo z moko, jih damo na cedilo in ga dobro pretresemo. Odvečna moka se usuje, ostane le tista, ki se je sprijela s površino živila. Ocvrte sardelice Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg sardelic. 150 g moke, 1 žličko soli, maščobo, 2 šop- ka peteršilja, 1 do 2 limoni. Če uporabimo sveže sarde- lice, jih temeljito oplaknemo pod curkom hladne vode. Obrišemo jih s papirnatim pr- tičem. Nato jih povaljamo v moki, ki smo ji dodali soh, odvečno moko pa otresemo. Sardelice damo takoj nato na vročo maščobo, cvremo jih le toliko naenkrat, da plavajo v maščobi, ne da bi se tiščale. Nato jih odcedimo. Peteršilj umijemo, dobro osušimo in potopimo za nekaj sekund v vročo maščobo. Ocvrte sarde- lice okrasimo s peteršiljem in z limoninimi krhlji. Vzamemo moko, jajce in drobtine.... Pripravimo tri globoke krožnike. Na en krožnik da- mo moko, v drugem razžvr- kljamo jajce, v tretji krožnik stresemo drobtine. Meso naj- prej povaljamo v moki, nato ga potresemo, da odvečna mo- ka odpade. Potem povaljamo meso v stepenem jajcu, ki smo mu prilili malo olja. Meso mo- ra biti z vseh strani obdano z jajčno prevleko. Šele nato ga povaljamo v drobtinah. Drob- tine pritisnemo s prsti k me- su, odvečne pa otresemo. Pa- nirano meso damo takoj v maščobo. Ne smemo ga pu- stiti čakati, ker se skorja si- cer napoji z vlago in zmehča. Ko meso ocvremo, skorja ni hrustljava. Cordon bleu (polnjen zrezek) Za 4 osebe potrebujemo: 8 zelo tankih telečjih aH svinj- skih zrezkov, 4 tanke rezine gnjati, 4 tanke rezine emen- talca, sol, poper, 4 žlice mo- ke, 2 jajci, 1 žlico mleka, 10 žlic drobtin, maščobo za cvre- nje. Zrezke rahlo potolčemo s pestjo. Tanko kožico ob ro- bu narežemo, da se meso med cvrenjem ne zvija in ne krči. Pripravimo gnjat in sir, rezi- ne naj bodo malo manjše, kot so zrezki. Mastne dele gnjati obrežemo. Na vsakega od šti- rih zrezkov položimo kos gnjati in kos sira. Pokrijemo z drugimi štirimi zrezki. Ro- bove tako zloženih zrezkov potolčemo z noževim hrb- tom, da se sprimejo in da med cvrenjem ne izteče sir. Zrez- ke solimo in popramo. Pa- niramo jih v moki, jajcih in drobtinah. V vroči maščobi jih ocvremo z vsake strani 4 minute. Odcedimo jih in po- nudimo okrašene z limoni- nimi krhlji. Zraven se prile- ga krompirjeva solata. Ocvrt sir Za 4 osebe potrebujemo: 2 škatli camemberta ali 4 re- zine trapista (skupno 250 g sira), 4 žlice moke, 2 jajci, 1 žličko olja, 6 žlic drobtin, 2 šopka peteršilja, maščobo za cvrenje in vložene brusnice. Za cvrtje je primernejši ne- dozorel sir. Če je sir mehak in zrel, se namreč raztopi in izteče iz paniranega ovoja. Sir vedno dvakrat paniramo, da je ovoj trdnejši. Pomaga tu- di, če razžvrkljamo jajce z moko v gosto testo, sir pa po- močimo najprej v testo in na- to še v drobtine. Po receptu za ocvrt sir lahko pripravlja- mo tudi mehki sir camem- bert. Peteršilj oplaknemo in te- meljito osušimo. Panirani sir cvremo eno do dve mi- nuti, da se zlato rjavo zape- če. Nato ga poberemo iz maščobe. V maščobo poto- pimo peteršilj, da se hitro ocvre. Sir okrasimo s peter- šiljem in z vloženimi bru- snicami. Vzamemo moko, vodo, jajce in sol... Pripravimo gosto tekoče te- sto, v katero pomakamo ži- vila, ki jih želimo cvreti. Ta- ko cvremo majhne in neena- komerno oblikovane koščke, ki jih je težko panirati in ki jim je samo zaščitna plast mo- ke premalo. Receptov za te- sto je veliko, naj navedemo dva. Belo testo: potrebujemo 125 g moke, 1/8 litra mine- ralne vode, sol. Vse sestavi- ne damo v skledo, temeljito jih razžvrkljamo ali stepemo z metlico. Testo naj stoji pol ure, da se moka napne. Pre- den ga uporabimo, ga ponov- no premešamo. Rumeno testo: potrebuje- mo 125 g moke, 1 jajce, sol, 1/8 litra vode. Sestavine da- mo v skledo, temeljito jih raz- žvrkljamo in zmešamo z met- lico za stepanje. Testo naj sto- ji pol ure, da se napne. Še boljše je, če ga zmešamo sa- mo z rumenjakom. Pred cvrenjem pa stepemo iz be- ljaka sneg in ga zamešamo v testo. Nekaj nasvetov: - Za cvrenje uporabljaiiK rastlinsko mast ali olje. Niko li ne uporabimo mešanic dveh vrst maščob. - Posodo, v kateri cvremo napolnimo z maščobo d( dveh tretjin. To pomeni, d uporabimo od pol kilogram do enega kilograma rastlin ske masti ali pol litra olja, od visno od velikosti posode. - Živilo damo v maščobo še le takrat, ko je primerno vro ča. Če je maščoba premalo vro ča, se hrana napije maščob in je težko prebavljiva. V pre vroči maščobi pa hrana z zu nanje strani prehitro porjavi medtem ko je v notranjostih surova. - Ocvrte jedi poberemo i maščobe, zložimo jih na de belo plast papirja, da odvei na maščoba odteče. - Jedi nikoli ne pokrijemo hrustljava skorjica se sicerfi- koj zmehča. Piše: MAJDA KLANSEK bio kotiček če korenček raste na trd- nih, zbitih, kamnitih ali iz- sušenih tleh, običajno nje- gov koreninski vrat pogleda iz zemlje. Sonce poskrbi, da se ta vrat obarva zeleno. Žlahtnitelji se trudijo, da bi se pri novih sortah zeleno obarvanje koreninskega vratu ne pojavljalo. Zelenim glavicam se ogne- mo tako, da rastline korenja osujemo ali mulčimo. »Ze- lene« korenčke lahko skladiš- čimo, vendar ima zeleni del trpek okus, zato ga izrežemo, preden ga zaužijemo. Kopanje krompirja Gomoljev ne peremo! Odrgnemo grobe delce zem- lje. Nato ga 14 dni skladišči- mo na temperaturi 12 do 15 stopinj C, da se gomolji po- sušijo (ob tem večji del zem- lje z gomoljev odpade) in da se zacelijo rane, ki smo jih zadali ob izkopavanju. Skladiščenje krompirja Gomolje ohlapno, narah- lo raztresemo na leseno dno v zračnem in temnem pro- storu. Za optimalne veljajo temperature od 5 do 8 sto- pinj C. Pri temperaturi pod 4 stopinje se škrob pretvori v sladkor, zato da se gomolj zavaruje pred zmrzaljo. Tak krompir je sladek. Pomem- bna je tudi zračna vlaga 95%, da se gomolji ne izsušijo ostanejo kompaktni. Privid 80% imajo glivice lahko ^ lo in množično okužujejo ( na njih naselijo) gomolj gomoljem. Če so gomolji izpostavi! ni dnevni svedobi, potemf zelenijo in v njih nasta strupena snov solanin.^ St. 43 - 24. oktober 2002 DVI TEDNIK NASVETI 37 Deset kreativnih Josepiiininiii let Ib 10-letnici blagovne znamke Josephine coUection iz Celja odmevna modna revija v Narodnem domu »Moda je fantazija, umetnost in kultu- , je lepota igre barv in oblik, je način djenja, je plod domišljije oblikovalca spretnih rok...« je pisalo na vabilu za isrčno modno srečanje v celjskem Na- dnem domu ob 10. obletnici obstoja bla- ivne znamke Josephine coUection obli- ivalke Jožice Videnšek, Kreatorka, sicer sestra pokojne celjske modne oblikovalke in kostumografinje Majde Kolenik, prijateljuje, raziskuje, se spogle- duje in ustvarja modo mnogo več kot deset- letje. Svoje zamisli je uresničevala že v ča- sih nekdanje tovarne Metka. Današnjo blagovno znamko z novo linijo Josephine prestige, ki sodi v višji cenovni razred. namenja zaposleni, dinamični sodobni žen- ski, ki sledi modnim trendom in želi biti malce drugačna. Na jubilejni reviji je predstavila kolekcijo s trendovsko črno-belo kombina- cijo, dotaknila se je neo-viktorijanskega slo- ga, upoštevala asimetrijo, vključila modne materiale z gladkim žametom za večerne in rebrastim za dnevne priložnosti, se poigrala z zmečkankami, transparentnimi materiali, slojevitostjo, dodala nagajive usnjene resice, romantične naborke, efektne pasove... in nav- dušila! Pa ne le občinstva v dvorani! Ob ne- katerih znanih imenih se namreč tudi miss Slovenije 2002 Nataša Krajnc javnosti pred- stavlja v njenih dnevnih kreacijah! Foto: GREGOR KATIC Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Nasmejana Jožica Videnšek (v sredini) s svojo ekipo. V sproščenih vzdušjih miss Slovenije 2001 Rebeka Poslovni videz miss Slovenije 2002 Nataše Krajnc. Dremelj. iniELLA iN STUDIO URŠULA KOZMETIČNI KONCERN VVELLA ODPRL NA GOSPOSKI ULICI 7 V CEUU EKSKLUZIVNI SALON »FRIZERSKI STUDIO URŠULA« Podjetje VVelItrade je v Sloveniji zastop- lik, uvoznik in distributer profesionalne- a programa VVella Salon, ki je namenjen ključno uporabi v frizerskih salonih. Pod- aje sledi globalni strateški usmeritvi kon- erna VVella, ki na področju mode, tren- ov in načina življenja ponuja možnost bi- korak pred ostalimi. Temu so namenje- itudi njihovi cilji in v preteklosti so se Bučili, da jih lahko dosežejo le z vestnim predanim delom. V svetu kozmetike je imreč vsak proizvod povezan s trendom, ito so potrebni jasni cilji in vizije. Dina- '»ičnost, fleksibilnost in spremljanje trga jfir strateški partnerji so zato na poti v 'fihodnost poleg kvalitete izdelkov in sto- itev temeljno zastavljeni cilji, ki jih že ure- ; ničujejo na slovenskem trgu, pravi direktor ; fodaje podjetja VVelItrade Peter Cvija- ovič. i Zakaj ste se odločili odpreti ekskluziven i slon? n Strateški partnerji predstavljajo temelje 'fihodnosti in odprtje ekskluzivnih salonov ^rrieni uresničitev obojestranskih vizij. Oba ' Oslovna partnerja imata povsem enake ci- ^. ki jih s skupnimi močmi in interesi lahko '^)e, hitreje in bolj kvalitetno uresničujeta. Kakšne so prednosti ekskluzivnega sa- Prednosti so predvsem v kvalitetno oprav- ^ni storitvi. Le-ta zajema ambient, ponud- ^ m samo storitev, ki je v preteklosti pome- '''a razlog za obisk frizerskega salona, ven- že nekaj časa ni edini element ki pre- i^ta ob današnji ponudbi. Ambient nam ^'^0 nudi psihično ravnovesje in je udoben ^Sprostitev in prijeten dialog. Ponudba os- f ^''h storitev in izdelkov pa dopolni vrzel med. klasično storitvijo, zaradi katere stranke obiš- čejo salon ter jim prihrani čas in popestri vsakdanjik. Po čem je podjetje VVella tako poznano, katere so njihove posebnosti? Odgovor ni tako preprost, saj bi našteva- nje zavzelo ogromna čas in seveda tudi pro- stora na papirju. Grupo VVella, ki je bila us- tanovljena že leta 1880, sestavljajo tri divi- zije: profesionalna, široka potrošnja ter koz- metika in parfumi. Za profesionalno divizijo je značilno, da je bila izhodišče za ostali dve, saj je Franz Strbher, ustanovitelj podjetja VVel- la, bil frizer. Značilnost profesionalne divizi- je je barva Koleston iz 50-tih let, kot prva kremna barva s kombinacijo barvanja in ne- ge obenem. Ime je danes enako, spremem- be pa so posledica trendov in zaščite oko- lja, ki mu v VVelli posvečajo veliko pozor- nost. Za zaključek bi lahko rekel, da Kole- ston naredi VVello. Kaj je SP? To je okrajšava za System Professional in delno že ime pove, da gre za sistem izdel- kov, ki so sicer namenjeni strokovnim odje- malcem oz. frizerskim salonom ter preko njih tudi njihovim strankam. SP je linija vrhun- skih kozmetičnih izdelkov, namenjenih za nego las in lasišča, ki se trži izključno v poob- laščenih frizerskih salonih. Kdo lahko uporablja SP program? Pooblaščeni frizerski saloni, ki izpolnjuje- jo visoke zahteve podjetja VVella in imajo opravljeni strokovno izobraževalni seminar o uporabi in svetovanju za delo z izdelki SP. Pri pridobitvi naziva pooblaščeni SP salon pa je pomembna tudi oseba, ki je lastnik salona in odkrito lahko rečemo, da je tudi nam v čast in veselje, da je Urška Lukas naš partner. Kaj lahko poveste o barvah podjetja VVel- la? Poleg že omenjene kremno negovalne se- stavine, ki tvori popolni sinergijski sistem, je tu še kombinacija t.i. multi color barvil, sta- bilni kompleks mikro barvnih delcev in oja- čevalnik leska, t.i naravni kristalni ojačeva- lec. Verjetno se sliši zelo strokovno, vendar je takšen tudi naš pristop. Če kljub temu po- vem enostavno - Koleston zagotavlja zanes- ljive rezultate barvanja, visoko moč prekri- vanja, izjemen lesk, dolgo obstojnost, naj- večjo možno zaščito las, prijeten vonj in stro- kovno delo. Ali VVella izdeluje tudi opremo za frizer- ske salone? Da in sicer pod blagovno znamko We- londa in Belvedere. Slednja je na voljo sa- mo v Ameriki. Zainteresirane stranke si lah- ko del opreme ogledajo v Ljubljani. Stran- ke frizerskega studia Uršula v Celju pa ga bodo lahko užile kar ob samem obisku, saj je novi del v celoti opremljen z opremo VVe- londa. Zakaj ste se odločili za sodelovanje prav s frizerskim studiom Uršula? Prvi kontakt je vzpostavila naša prodajna zastopnica in vsi nadaljnji dogovori z Urško Lukas so postopoma sestavljali mozaik. Zau- panje, vestnost in predanost kvalitetnemu delu pa posledica medsebojnega sodelova- nja, ki je, lahko rečem, nastalo spontano. Odločitev je bila zato na obeh straneh lah- ka, a klub temu nas čaka še veliko trdega dela. Verjamemo pa, da vas bodo ob obisku studia Uršula prijeten izgled in zapeljive arome popeljale v svet fantastičnega počutja. Št. 43 - 24. oktober 2002 38 GLASBA EKSPRES EKSPRES ^ Sredi prihodnjega mese- ca bo na veselje nezahtevnih, hitro zadovoljenih najstnic le izšel prvi album trenutno naj- bolj vročega, najbrž pa tudi edinega podalpskega boy- benda Game Over. Fantiči so skorajšnji izid te dni najavi- li s singlom na katerega je za- ložba Menart odtisnila pesem Igra za 2. ^ Tik pred novim letom bo ameriška televizija NBC predvajala oddajo Elvis Lives posvečeno »kralju rock&rol- la, pomirjeval in hamburger- jev« Elvisu Presleyu. V njej bodo njegove najpopularnej- še viže prepevali nekateri naj- večji zvezdniki - sodelovanje so že potrdili Bono Vox, Brit- ney Spears, No Doubt, Tom Petty, Sheryl Crow in Dave Matthews Band. ^ Kljub temu, da je Tupac Shakur že šest let v večnih loviščih še vedno ostaja hi- peraktiven. Po njegovi smrti je izšlo šest albumov, vsi pa so brez težav presegli mili- jonsko naklado. Prav zato nje- govi dediči in založba Inters- cope že pripravljajo nov al- bum, ki bo pod imenom Bet- ter Dayz izšel konec prihod- njega meseca, na njem pa bo- do zbrani 2-Pacove kreacije, ki jih sredi devetdesetih po- snel s producentom 7 Aure- liusum. ^ Takrat pa se bo na trgo- vinskih policah znašel tudi nov, peti album Toni Brax- ton. Noseča R&B diva je s svo- jim možem Kerijem Levvisom in kopico vrhunskih produ- centov posnela ducat baje od- ličnih hip-hop in R&B križan- cev, kot prva pa naj bi se na single formatu znašla pesem »it the Freeway. ^ Ob Madonninem spotu Die Another day je te dni naj- večkrat videna video stvari- tev Davida La Chapella, ki je v sexy pohotni spot pretopil najnovejši single Dirty Chri- stine Aguilere. Lepa in gla- Lojtrnik še pred izidom soundtrac- ka, ki bo kmalu na trg pos- premil Eminemov napol bio- grafski film 8 mile, se je med prvih deset na ameriške les- tvice uvrstil prvi single. Pesem Lose Vourself se je tako v zgor- nji polovici Billboardove les- tvice single plošč pridružila še dvema njegovima uspešni- cama - Cleaning My Closet in Without Me. Sicer pa vrh omenjene lestvice spet zase- data Nelly in Kelly Rovvland s pesmijo Dilemma, največ al- bumov pa je prejšnji teden prodal Elvis Presley. Njego- va zbirka tridesetih No.l us- pešnic je tudi najbolje proda- jan nosilec zvoka v Veliki Bri- taniji in še v petnajstih »resnej- ših« državah. V Anglijo so se po pričakovanju na vrh les- tvice najbolj prodajanih »malih plošč« zavihtele španske de- kline Las Ketchup z zaenkrat največjo letošnjo evropsko us- pešnico The Ketchup Song, ki trenutno zaseda najvišji klin večine evropskih lestvic. Izjema sta le Italija in Španija, kjer najraje poslušajo ruski mladoletni kvazi-lezbači Julijo in Le- no, ki sta skriti za imenom T.A.T.U. za železno zaveso že prodali več kot milijon kosov albuma 200 km/h in the Wrong Lane, njun single Ali The Things She Said pa bo zagotovo tudi ena izmed večjih letošnjih uspešnic. Las Ketchup T.A.T.U. sovno najbolj obdarjena iz se- rije mladih pojočih belih div, ki so jih konec devetdesetih na svetovni trg lansirale ame- riške megazaložbe, se po pre- bolenem živčnem zlomu pos- pešeno pripravlja na promo- cijo svojega novega LP-ja Stripped. Njen prvi velik na- stop bo na podelitvi nagrad MTV Europe Music Avvards 14. novembra v Barceloni. SŠ Akordov večer To soboto bo Narodni dom znova pokal po šivi. Raz- log bo sedaj že tradicional- ni koncert kvarteta Akord, ki bo s svojim »klasičnim« programom, razpetim od strastnih vrelic tanga do sladkogrenkih otožnih ci- ganskih opojev zavdajal celjskemu občinstvu. To- kratni gosti sta vokalistki Darja Švajger in Polona Dovžan ter klarinetist Jure Hladnik. Kvartet Akord sestavljajo izkušeni glasbeniki: violinist Vasilij Centrih, harmonikar Aleš Praznik, kitarist Matjaž Breznik in kontrabasist Mar- jan Šeško. Zanimiva instru- mentalna zasedba jim onio. goča širok in pester program Repertoar kvarteta sestavljajo romance, balade in tempe, ramentni plesi glasbenjl) izročil slovenskega Prekmur. ja, Madžarske, Romunije ter Rusije. Izvajajo tudi argen, tinski tango, predvsem skla« be Astorja Piazzolle, posebl no mesto v programu pa za seda židovska (klezmer) glas- ba. Vsak njihov koncert je po. sebno doživetje za ljubitelje tovrstne glasbe, saj muzikal- na, temperamentna in vir tuozna izvedba skladb, poj. nih strasti, melanholije in dramatičnosti, zagotavlja svq i jevrsten užitek. | IgpVEŽE ZAPEČENO - SvEŽE ZAPEČENO Papa Roach LOVEHATETRAGEDV (Dreamworks/Multimedia; 2002) Cena (Big Bang): 3799 tolarjev Ocena: OOOO Umetnik, ki so kot hišnika in kasneje glasbeni- ka poznali pod imenom Coby Dick, si ni vedno želel, da bi ga je- mali resno. Sploh ne lani, ko je na Ozzfestu zdolgočaseno ob- činstvo nagovo- ril, naj razrije razmočeno trav- no rušo znan v New Jersyju, kar ga je po končani tožbi stalo skoraj vsega dobička, zasluže- nega s tremi milijoni prvenca Infest. Od takrat je ime spre- menil v Jacoby Shaddix, postal oče, s svojim bendom pa posnel LoveHateTragedy, zrelo ploščo, s kakršnimi se gra- dijo glasbene kariere. Sredi prve skladbe M-80 Shaddix za- tuli »Pripravljen sem umreti za rock'n'roll!«, tako da veste, kaj je pred vami. Skrivno orožje skupine je energično zliva- nje viharjev zmede, jeze in samoobtožb, ki se vrtinčijo v notranjosti fanta. Izraženo je s kratkimi, ostrimi in osupljivi- mi kitarskimi rifi, skoraj avti- stičnim ritmom skladb in še posebej z besedili, ki jih Shad- dix vpije preko metalnega gruš- ča. Pod vsemi nu-metalskimi gromi in strelami ter besedili o bolečini sodi na krvaveča stvar srca Papa Roach. dejstvo, da lah- ko to izrazijo kljub temu, da njihova glasba divja kot Posoč- je, jih dela tako posebne in ver- jetno neuničljive. (LOOLU) Oto Pestner SPOMINI NA ELVISA PRESLEVA (MenArt, 2002) Cena (Big Bang): 3799 tolarjev Ocena: OOOO Oto Pestner je z dvojno zgoščenko Spomini na Elvisa obeležil letošnjo 25. obletnico Elvisove smrti. V sodelo- vanju s prevajalcem Tomažem Domicljem je Oto izbral 15 balad, ki so bile vse bolj ali manj mejniki v Elvisovem ustvarjanju; v petdesetih je z njimi dokazal, da ni grožnja za družbo, kot se je takrat govorilo, v šestdesetih je zako- ličil t.i. nashvillski zvok, v sedemdesetih pa so njegove balade dobile še dodatno težo, saj ga je ločitev od prve in edine žene močno prizadela. Oto Pestner je pesmi odpel z značilnim občutkom in brezhibno tehniko ter ponovno dokazal, da ni zgolj najboljši slovenski pevec, marveč ta čas tudi bržkone eden najboljših pevcev v svetovnem me- rilu. Če bi živel v ZDA, bi verjetno lahko precej bolj užival v sadovih svojega dela, pri nas je to žal nemogoče. Oba protagonista, Oto in Tomaž, sta s ploščo dokazala, da slo- venski jezik za popularno glasbo nikakor ni trd in okoren, kot ga danes želijo nekateri prikazati, ampak da Elvisove pesmi v slovenščini lahko zvenijo prav tako dobro ali bo- lje. Druga zgoščenka je bolj dodatek, na njej Oto Pestner poje vseh petnajst pesmi še v angleščini, svetla točka ploš- če pa je gotovo Otov »duet« z El- visom v pesmi Let Me. Že dolgo ni- sem slišal, da bi se dva glasova ta- ko dobro staplja- la. Ploščo Spomi- ni na Elvisa je naše glasbeno prizo- rišče že dolgo po- trebovalo. Ota Pestnerja bo po- trebovalo vedno. (MATEJ KRAJNC) 20 VROČIH RC Št. 43 - 24. oktober 2002 DVI TEDNIK GLASBA 39 Štajerskih 7, lUlodrijani in Navihanke Zlati slavček so prejeli Modrijani. Diamantni slavček za Štajerskih 7. Mlade Navihanke so se okitile z bronastim slavčkom. V dvorani Komunalnega centra v Domžalah so že de- vetič podelili popularne slavčke, to je priznanja za najboljše slovenske narod- no zabavne ansamble, ki jih izberejo s pomočjo glasova- nja bralcev Slovenskih no- vic. Slavčke podelijo na huma- nitarno glasbeni prireditvi, ki jo pripravlja Center za uspo- sabljanje in varstvo invaUd- nih oseb v Mengšu, družno pa prireditev pripravljata di- rektor INCE Mengeš Jože Mlakar in prof. Ivan Sivec. Častni muzikanti so letos postali člani ansambla Fran- ca Miheliča, ki so diamant- nega Slavčka osvojili trikrat. Franc Mihelič pa je bil izbran za devetega kralja polk in valčkov. Diamantnega slavč- ka so letos dobili člani an- sambla Štajerskih 7, rubina- stega Igor in Zlati zvoki, zla- tega Modrijani z Dobrne, sre- brnega Vrisk in bronastega Navihanke. Častni godci so po Vikiju Ašiču st. in Tončku Plutu le- tos postali trije člani legen- darne glasbene skupine Be- neški fantje Edi Bukovac, Igor Habe in Peter Avdič, vsi pa se z glasbo ukvarjajo po 50 in več let, Avdič celo od leta 1945! Souvanovo nagrado za živ- ljenjsko delo pa je dobil pe- snik, pisatelj, novinar in še kaj, prof. Ivan Sivec, ki je do- slej napisal že več kot 2000 besedil za slovenske narod- no zabavne ansamble. Tisoč besedil z esejem o slovenski narodno zabavni glasbi v treh jezikih pa je pravkar izdal v svoji 50. knjigi z naslovom Tisoč najlepših besedil. Na prijetni prireditvi se je zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi pa so bili tudi mno- gi zaslužni mojstri slovenske narodno zabavne glasbe Lojze Slak, Franci Lipičnik, Pani- ka Požek, Franc Ankerst, Viki Ašič st., Zvonko Čemažar in mnogi drugi. Slavčkova pri- reditev je praznik naše glas- be in humanega odnosa do oskrbovancev v Centru za us- posabljanje in varstvo inva- lidnih oseb. TONE VRABL MED NOTAMI V Lenartu je bil 1. festival narodno zabavne glasbe Le- nart 2002. Po mnenju strokovne komisije so prva tri mesta osvojili Pogum, Izvir in Založnik iz Vitanja, občinstvo pa je za najboljše tri izbralo Pogum, Zreško pomlad in Show band Klobuk, ki je dobil nagrado tudi za najboljši priredbo narodne pesmi. Nagrado za besedilo je dobila Barbara Ko- larič v izvedbi ansambla Izvir z Dobrne. Trio Pranje Marguč z bratcema Janom in Žanom je na Veliki planini posnel prvi video spot za pesem Dekle je po vodo šlo. (i) Ansambel Unikat je za Vinka Šimeka, s katerim je za- čel sodelovati letos, posnel v studiu Melopoja na Koroškem skladbo Ota Vrhovnika Za 50 let. <^ Na 6. Lukeževi nedelji pri Drakslerjevih v Tremarjih so nastopili godbi iz Stranj pri Kamniku (igrali so na posebne instrumente, narejene v letu 1931, ko so jih med obiskom v Sloveniji zaradi pomanjkanja denarja prodali Čehi) in Hramš (ustanovitelj Boštjan Zaje, ki sicer igra v ansamblu Francija Zemeta), trio Pranje Marguč iz Loč pri Poljčanah, obetavni trio bratov Danija, Simona in Sandija Avbrehta iz Cirkov- cev, tercet DOMIMA, Ljudske pevke Pušeljc, ansambel Gaj- šek, harmonikar Martin Selič, ansambel Amigos in pater Marko. Igral je tudi ansambel Francija Zemeta. TV OKO ZA ODROM Med oktobrskim koncertom Avsenikovega abonmaja polk in valčkov v Narodnem domu v Celju je prišlo do pogovora o sodelovanju med Kvintetom Dori in Vinkom Šimekom (znanim kot Jaka Šraufciger) iz Maribora, ki je bil prosto- voljni gost na koncertu. V zadnjem času skrbi za dobro ime popularnega Kvinteta Dori Oto Pestner, ki se je s prijateljem Vinkom tudi dogovoril, da bo sodeloval pri naslednjem pro- jektu glasbene skupine, ki je letos izdala zgoščenko in kase- to Slovenija med zvezdami. Na fotografiji so od leve Marko in Boris Razboršek, Vinko Šimek, Oto Pestner in Anti Gu- benšek. VRTILJAK POLK IN - Št. 43 - 24. oktober 2002 - 40 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDMlii Novi renault espace Renault s četrto generacijo espacea Prvi renault espace se je na trgu pojavil leta 1984 in je bil dolga leta avto, za ka- terega se je zmenilo prav- zaprav zelo malo kupcev. Veliki enoprostorski avto- mobil je dolga leta čakal na svojo tržno priložnost in jo tudi dobil. V zadnjih letih oziroma desetletju se je do- bro uveljavil, tako dobro, da sedaj tovarna predstav- lja četrto generacijo. Tudi no\a espace bo, tako kot prej, na voljo z dvema različnima dolžinama (466 ali 486 centimetrov), pri če- mer se pri daljši izvedenki za šest centimetrov podaljša tudi medosna razdalja, ki si- cer meri 280 centimetrov. Navzven se novi espace vsaj malo spogleduje z vel sati- som, vendar ne preveč; vse- kakor drži, da je zadek dru- gačen od vel satisovega. Za doplačilo ponujajo izjemno veliko strešno okno, ki meri kar 7,4 kvadratnega metra - zato tudi govorijo o »bivanju v dnevni sobi«. Armatura je dokaj podobna tisti v prejš- njem espaceu, poleg tega so ohranili digitalne merilnike. Espace je serijsko na voljo s petimi sedeži, je pa mogoče dva še dokupiti in ju posadi- ti v zadek. Seveda se potem precej zmanjša prtljažnik, ki sicer meri najmanj 291 in naj- več 2840 litrov (kar velja za krajšo razUčico). Avto ima serijsko osem zračnih var- nostnih blazin (vendar se bo oprema od trga do trga ne- koliko razlikovala), dolge in kratke ksenonske luči, tritoč- kovne varnostne pasove na vseh sedežih, protiblokirni zavorni sistem ABS in še kaj. Avtomobilu namenjajo šest motorjev, vendar ta hip vsi še niso v ponudbi. Trije so ben- cinski in z gibnimi prostorni- nami od 2,0-litra (140 KM in 165 KM) do 3,5-Utra; slednji je šestvaljnik V postavitve, ki ponuja 245 KM. Vsi trije di- zelski motorji so iz serije dCi in z različnima gibnimi pro- storninami: 1,9-litra in 117 KM, pa 2,2-litra (150 KM) ter na vrhu 3,0-litrski šestvaljnik s 180 KM. Menjalnika sta dva (ročni šeststopenjski in petsto- penjska prestavna avtomatika). Novi espace naj bi se na slo- venskem trgu pojavil v začet- ku prihodnjega leta, cena pa za sedaj niso znane, čeprav se ve, da bo v Franciji stal od 29 do 45 tisoč evrov. Saab na slovenskem trgu švedski Saab na slovenskem trgu v zad- njih letih ni bil posebej uspešno prisoten. Razlogi so različni, nenazadnje so se za- stopniki tako rekoč menjavali po tekočem traku. Novi zastopnik te švedske avtomo- bilske hiše, ki je v lasti ameriškega General Motorsa (GM), je ljubljansko podjetje KMAG, ki skrbi tudi za južnokorejsko Kio. KMAG naj bi tako v začetku novembra za- čel ob drugih prodajati nekoliko spreme- njeni model 9-5. Najpomembnejša novost bo 2,2-litrski turbodizelski motor, ki se re- cimo vrti v Oplovi zafiri in vectri (ne kaže pozabiti, da je Opel prav tako sestavni del koncema GM) z 88 kW; zraven je dodan petstopenjski ročni menjalnik. Koliko naj bi nekoliko drugačna izvedba saaba 9-5 sta- la, ta hip še ni mogoče povedati. Nič s protoni in Protonom Malezijski Proton pri nas ni bil posebej uspešen, čeprav so pred dvema letoma prodali 266 avtomobilov. Od lanskegj decembra pa vse do danes na slovenski trg ni zapeljal niti ei sam proton. Razlog? Kot pravijo pri uradnem predstavniku ti tovarne pri nas, ljubljanskem podjetju Industrijaimport, sei tovarno menda niso mogli sporazumeti glede cen za sloven ski trg. Zaradi tega prodaja stoji, novih avtomobilov pa ver jetno še lep čas ne bomo videli. Pri Industrijaimport pravijo da bodo seveda še naprej zagotavljali redno oskrbo z rezerv nimi deli, prav tako pa naj bi še naprej delali štirje pooblaS čeni servisi v Sloveniji. Upajmo, da obljube držijo. Kia carens druge generacije Kia ima s svojim enopro- storskim carensom dovolj uspeha, vsaj toliko, da sedaj ponufa drugo generacijo. V razredu kompaktnih enoprostorskih vozil spada carens z dolžino 449 centi- metrov med daljše ali celo najdaljše. Prenova je dokaj očitna, kar še posebej velja za prednji in zadnji del. Spre- membo je doživela tudi no- tranjost oziroma armaturna plošča. V osnovi je novi ca- rens avto s petimi sedeži, po- nujajo pa tudi različico s še- stimi, pri čemer drži, da je mogoče drugo sedežno vrsto povsem zložiti. Dno prdjaž- nika je povsem ravno, sam prtljažnik v osnovni postavi- tvi ponuja 752 litrov, mož- no pa ga je povečati na 1307 litrov. Posodobili oziroma spre- menili so tudi podvozje, mo- torji so trije, in sicer dva ben cinska štirivaljnika in dizel ski agregat. Osnovni bencin ski motor ima gibno prostor nino 1,6-litra in 104 KM pi 5800 vrtljajih v minuti. Sle di 1,8-litrski motor s 110 KH pri 5750 vrtljajih v minuti Vsekakor je omembe vred na novost dizelski agregat; oznako GRDI. Ima neposre den vbrizg goriva po skup nem vodu in po štiri venti na valj, ob gibni prostorniii 2,0-litra pa razvije 113 pri 4000 vrtljajih v minuli. Opremski paketi so trije (LX, EX comfort in EX prej stige), prenovljeni carens jm je slovenskim kupcem že rw prodaj. Računajo, da naj h se letos zanj odločilo kakšnil 150 do 200 kupcev (v pol nem letu), najcenejša izve denka pa je na voljo za 3,2 milijona tolarjev. 46 PISMA BRALCEV NOVITEDNi JDDMEVI Glas vpijoče v puščavi? V vašem časopisu št 42 dne 17.10.2002 je bilo objavlje- no pismo gospe Ike Plevnik z naslovom »Klic vpijoče v puščavi?« Zaradi objektivne obveščenosti bralcev smo prepričani, da je potrebno na nekatere očitke odgovoriti in podati določena pojasnila. Policijska uprava Celje ima 19 pogrešanih in 74 iskanih oseb. Kot smo že večkrat jav- no pojasnili in tudi ge. Iki Plevnik, si ne moremo pri- voščiti, da bi na vse te pri- mere gledali čustveno. Želi- mo poudariti, da razumemo sorodnike in njihovo stisko ter da je zelo dobrodošlo, da se zanimajo za preiskavo. Do- puščamo, da so vsak dan v stiku s policijo, da imajo svoje zahteve, pa naj bodo objek- tivne aU ne. Kriminalistična policija si zaradi strokovnosti dela ne sme in ne more privoščiti, da bi svojci pogrešanih oseb s svojimi subjektivnimi priti- ski vplivali na strokovnost de- la in na preiskavo. V primeru pogrešanega Ju- reta so še vedno odprte opci- je, kaj bi se mu lahko zgodi- lo. Lahko je žrtev kaznivega dejanja umora, vendar nima- mo trupla niti drugih doka-. zov, da bi lahko potrdili kaz- nivo dejanje. Med preiskava- mi smo odkrili sumljive ra: čunalniške transakcije, ki nedvomno dokazujejo, da se je ukvarjal z ilegalnimi tran- sakcijami. Zato obstajajo tudi razlogi za sum, da bi prav za- radi tega hotel zamenjati oko- lico in pridobiti novo iden- titeto. Tudi to možnost še ra- ziskujemo in informacije pre- verjamo tako s pomočjo In- terpola kot Evropola. Prav ta- ko se informacija, da naj bi bil Jure opažen v Peruju, še preverja, čeprav po do sedaj zbranih podatkih kaže, da omenjeni fant ni bil Jure. Ča- kamo pa še vedno na odgo- vor Interpola in perujske po- licije. Starši in sorodniki pogre- šanih oseb mnogokrat, bodisi preko svojih znancev v poli- ciji bodisi preko javnosti, po- skušajo doseči, da bi preiska- va potekala še hitreje, da bi bilo vanjo vključenih še več- je število policistov. Vendar so včasih njihove zahteve v nasprotju s stroko. Denimo, da se je nekdo odločil, da bo zamenjal okolico, identite- to in spremenil svoje življe- nje iz takšnih in drugačnih razlogov in ne želi imeti sti- kov s svojci ali znanci, po- tem stori vse, da to uresniči. Če ugotovi, da so ga opazili in ima občutek, da bi ga lah- ko prepoznali, odide dru- gam, zamenja kraj bivanja, identiteto, skratka pobegne in za njim se ponovno izgu- bi vsaka sled. Zato poudar- jamo, da stroka ne sme do- voliti, da bi svojci pogreša- nih oseb s svojimi subjektiv- nimi pritiski vplivali nanjo. Ponovno želim poudariti, da tako sam, kot vsi moji so- delavci razumemo stisko svojcev, njihovo negotovost in upanje. Trdim, da smo do sedaj in bomo tudi v bodoče storili vse, da bi našli sledi za pogrešanim Juretom. Ko bomo ugotovili kaj novega, bomo o tem zagotovo obve- stili njegovo mamo. EDVARD MLAČNIK, Policijska uprava Celje Očiščeno zajetje v Novem tedniku, ki je iz- šel 10. oktobra, je bil na 13. strani objavljen prispevek Ja- neza Kadenška ml. (predsed- nika občinskega odbora stranke mladih Štore), v ka- terem avtor opisuje, kako so člani SMS skupaj s turistič- nim in gasilskim društvom iz Štor očistili in prepleskali bazen s termalno vodo ter oči- stiU okolico. Takšno ali po- dobna dejanja pozdravljam, saj prispevajo k prijetnejši in bolj urejeni podol3i našega kraja. V konkretnem prime- ru pa nisem navdušen nad tem dogodkom, temveč sem zgrožen zaradi laži, ki so bi- le objavljene v reviji Celjan in Novem tedniku. V torek, 1. oktobra popold- ne se je namreč pri omenje- nem koritu dejansko zbralo okrog deset ljudi z lopatami (med njimi je bil Janez Ka- denšek mL, kandidat SMS za župana Srečko Križanec in predsednik turističnega druš- tva Branko Lončar) ter gasil- sko vozilo PCD Štore. Končni rezultat tega »sre- čanja« je bil nekaj lopat od- stranjenega mulja in pomen- drana trava v okolici baze- na. Pokošena trava okoli av- tobusne čakalnice pa je delo komunalnih delavcev obči- ne Štore z dne 3. oktobra. Ni težko zaključiti, da gre za poceni in ceneno predvo- lilno reklamo omenjene stranke, ki si z leporečjem in lažmi želi pridobiti naiv- ne volivce. V ta namen so pri- pravljeni tudi izkoristiti in os- mešiti tako turistično kot ga- silsko društvo, ki sta nepoli- tični društvi in delujeta po- zitivno v korist kraja. BRANKO MLAKAR, Svetli Dol, Štore Specializacije da ali ne? Kandidat za laškega župa- na, gospod Bogdan Pungart- nik, je v svojo kandidatsko predstavitev vključil tudi oči- tek Zdravstvenemu domu Laško, češ da tam »nimajo po- sluha za specializacije mla- dih zdravnikov« (povzeto po Novem tedniku št. 41, 10.10.2002). Izjava nima zve- ze z dejanskim stanjem. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnov- no zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi, ti pa imajo z zako- nom predpisano, katere de- javnosti iz osnovnega zdravs- tva morajo imeti organizira- ne za osnovne potrebe pre- bivalstva. Zdravstvena dejavnost se kot javna služba opravlja v okviru mreže javne zdravs- tvene službe, merila za po- stavitev te mreže pa so dolo- čena s planom zdravstvene- ga varstva republike Slove- nije. Zdravstveni dom Laško v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi javnega zavo- da ter v skladu z mrežo jav- ne zdravstvene službe kot dopolnitev osnovne zdravs- tvene dejavnosti zagotavlja še specialistične ambulant- ne dejavnosti za področja, ki niso vezana na bolnišnič- no zdravljenje. Te speciali- stične ambulantne dejavno- sti so v Zdravstvenem do- mu Laško naslednje: zdravs- tveno varstvo otrok in mla- dine, zdravstveno varstvo žensk, zobozdravstveno varstvo otrok in mladine ter medicina dela. Prav to so ti- ste dejavnosti, ki so bile ob specializacijah iz splošne oz. družinske medicine na voljo zaposlenim zdravni- kom pri njihovih odločitvah glede specializacij. Glede na obstoječe normative, stan- darde in razvojne posebno- sti zdravstva v občini Laš- ko ter glede na materialne zmogljivosti in planirano strokovno izobraževanje premoremo v Zdravstvenem domu Laško tri specialiste splošne medicine, enega specialista ginekologa, ene- ga specialista pedontologa, tri specializante (za varstvo otrok in mladine, za medi- cino dela in splošno medi- cino) ter dva zdravnika se- kundarija, ki imata del spe- cialističnega programa že priznan. Toliko o «posluhu za speciaUzacije. Treba pa je še dodati, da po Pogodbi za leto 2001 z ZZZS lahko ZD Laško v ok- viru mreže javne zdravstve- ne službe zaposli 6,9 zdrav- nika (zdravniškega tima) in 0,5 ginekologa, od 1.2002 naprej pa o razpisih specia- lizacij odloča Zdravniška zbornica Slovenije. Navedena dejstva potrju- jejo prepričanje, da je zdravstvena oskrbljenost prebivalstva laške občine - tudi v pogledu specialistič- nih storitev - zadovoljiva in v okviru mreže javne zdravstvene službe trenut- nim standardom primerna. Za razvoj in nemoten po- tek specializacij ima pri tem nemalo zaslug Občina Laško, ki vsako leto namen- sko razporedi del sredstev tudi za izvajanje speciali- zacij in je v tem pogledu ena redkih občin s tako zav- zetim odnosom do razvoja zdravstva. Glede »izgubljenih« mla- dih zdravnikov bo zadoš- čal podatek, da se na po- navljajoče razpise na pro- sta delovna mesta zdravni- kov doslej ni prijavil no- ben kandidat, niti ni pri- šel na razgovor glede mo- rebitne zaposlitve. Pa tudi na večkrat ponovljene raz- pise štipendij in vse vablje- ne pogovore se nikoli ni nihče odzval. Delo splošnega zdravni- ka v zdravstvenem domu v osnovni zdravstveni dejav- nosti je zahtevno in odgo- vorno, če je premalo privlač- no in zanimivo, to pač ni povezano z našim pomanj- kanjem posluha za specia- lizacije mladih zdravnikov. JOŽE BENEDEK, dr. stom., direktor JZ Zdravstveni dom Laško PREJELI SMO Šicof ijani v Canicarjevem domu Vokalna skupina _bbPrijate- Iji« iz Škofje vasi je v začetku oktobra sodelovala na Festiva- lu za tretje življenjsko obdob- je v Cankarjevem domu v Ljub- ljani. Člani skupine, že od same ga začetka jih vodi upokojena pedagoginja Vida Bukovac, po- jejo skupaj že tretje leto, imeli so nekaj samostojnih nastopov doma in v bližnji okolici, pa v zdraviliščih, na festivalih pev- skih skupin in celo na Madžar- skem, kjer so se mednarodno pomerili in prejeli laskave oce- ne občinstva in strokovne kri- tike. Organizatorji Festivala za tretje življenjsko obdobje so pri- javljeno skupino »Prijatelji« uvr- stili v festivalski spored, saj je bila prav letošnja osrednja te- ma namenjena kulturnemu udejstvovanju starejših. V pestrem sporedu so prišli še posebej do izraza vsi redni in občasni člani vokalne sku- pine z nekaterimi izvrstnimi so- lisri. Na vse pevce je bil nastop v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani posebno doživetje in spodbuda za nadaljnje de- lo. Nekaterim znanim pesmim je pritegnilo tudi številno ob- činstvo, gostja vokalne skupi- ne Danijela Jeršič pa je s svo- jim velikim sopranom in mla- dostjo še dodatno popestrila iz- vajanje slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter skladb ne- katerih tujih avtorjev. Poseb- no pozomost je vzbudil tudi na- stop mladih grl iz osnovne šo- le Ledina v Ljubljani, ki je iz- menjaje s »Prijatelji« pri občins- tvu naredil nepozaben vtis. Član te skupine, baritonist Branko Dobrave, upokojeni gledališki igralec, pa je na osrednji otvo- ritveni slovesnosti festivala ze- lo uspešno recitiral nekaj še- gavih pesmi. Vokalno skupino »Prijatelji« so ob koncu nasto- pa povabili na eno od televizij- skih oddaj, ki je namenjena ge- neraciji tretjega življenjskega obdobja. MARTIN PEČNIK, Škofja vas ZAHVALEJ^ POHVALE Sodelavcem Energetike Celje Po enem letu bolniškega staleža sem bil s 15. septem- brom upokojen. Med vami sem preživel enajst let, torej zadnja leta pred upokojitvi- jo, pred tem pa še osem let, ko sem kot zasebnik delal še za takratno Toplotno oskrbo. Torej skoraj dvajset let dela za podjetje, na katerega me vežejo samo lepi spomini. Ob tej priložnosri se želim zahvaliti vsem bivšim sode- lavcem za prijetno počutje med njimi, nekaterim pa še posebej. Hvala predvsem: pr- vemu direktorju g. Hinku Jor- danu, mojemu šefu g. Fran- cu Filipčiču, g. Ivu Juraku teh- ničnemu vodji podjetja, biv- šemu direktorju g. Janezu Pe- termanu, tajnici podjetja gos- pe Mateji, moji sosedi Maji Herga, ekipi kotlovnice Hu- dinja, mojemu nasledniku g. Štefanu Artičku in vsem de- lavcem, ki so leta 1992 priš- li, tako kot jaz, iz podjetja Celjski sejmi v takrat še To- plotno oskrbo. Sedanjega di- rektorja g. Mirta pa lepo poz- dravljam in mu želim uspe- šno vodenje podjetja. Namesto slovesa ob upol jitvi in, kot je v navadi, obj jetni zakuski, bom darovi dobrodelne namene druŽ ki mi jo je predlagal Cen za socialno delo Celje. Dragi, sedaj že bivši sO lavci Energetike Celje, posl Ijam se od vas z lepimi ^ mini, če sem pa kdaj s 1< prišel v spor zaradi služ nih dolžnosti, pa mi naj o\ sti. Vsem še enkrat iskf' hvala za lepa leta, prežim med vami. JOŽE Škofja OBELEZITEV DNEVA MRTVIH POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOK Mestna občina Celje se vsako leto, pred 1. novembrom - Dng vom mrtvih, poleg spominskih komemoracij, spomni tudi umrlji častnih meščanov. Ti meščani so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen in Martin Kač. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v ponedeljek, 28 oktobra 2002, ob 12.00 uri obiskali vse grobove na Mes nem pokopališču in prižgali sveče. OBELEZITEV DNEVA MRTVIH NA GROBIŠČIH IN SPOMINSKIH OBELEŽJIH V MESTNI OBČINI CEU| Ob dnevu mrtvih bodo delegacije Mestne občine Celje polaga le vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih: 1. STARI PISKER, sreda, 30. oktober 2002, ob 11.00 ui - polaganje venca s krajšim programom 2. SPOMENIK VOJNA IN MIR (Gledališki trg), sreda, 30. oktober 2002, ob 12.00 uri - polaganje venca 3. TEHARJE, sreda, 30. oktober 2002, ob 12.00 uri - polaganje venca 4. GROBNICA GOLOVEC, sreda, 30. oktober 2002, ob 16.00 uri - osrednja slovesnost in polaganje venca KOMEMORACIJE, KI JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB CELJE POD GRADOM V petek, 25.10.2002, ob 11.00 uri pri plošči OŠ Polule ŠLANDER V sredo, 23.10.2002, ob 18.00 uri pri spominskem obeležj V. prekomorske brigade v Mestni četrti Slavko Šlander ŠKOFJA VAS V petek, 25.10.2002, ob 11.00 uri pri spominskem obeležju Škof j i vasi ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI V petek, 25.10.2002, ob 11.00 uri pri spomeniku padlih bo cev pri Kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini LJUBEČNA V petek, 25. 10.2002, ob 17.00 uri pri spominskem obeležj padlega partizana Luke Štekliča TRNOVLJE V petek, 25.10.2002, ob 16.00 uri pri spominskem obelež pri Gasilskem domu Trnovlje. DOBRNA V četrtek, 24.10.2002, ob 11.00 uri pri spomeniku na Pai kem Kozjaku. V petek, 25.10.2002, ob 11.000 uh pri spomeniku na i Dobrni. VOJNIK V petek, 25.10.2002 ob 10.00 uri - na Dobrotinu pri spomit ski plošči V petek, 25.10.2002 ob 11,30 uri - pri spomeniku NOB Vojnik. NOVA CERKEV V petek, 25.10.2002 ob 9.00 uri - pri spomeniku v No Cerkvi. FRANKOLOVO - STRANICE V četrtek, 31.10.2002 ob 10.00 uri - pri grobnici talcev r Stranicah, kjer bo spregovoril mariborski škof dr. Vjekosls Grmič. ŠTORE Petek, 25.10.2002 ob 12.00. uri na Lipi pred Osnovno šol Štore. Sreda, 30.10.2002 ob 15.00 uri pri spomeniku padlih aktiv stovna Svetini. KOMEMORACIJA V GRADCU Kot vsako leto bo tudi 1. novembra letos komemorativna slov snost na centralnem pokopališču v avstrijskem Gradcu, kjer; spomenik z imeni 2516 borcev, talcev in internirancev in žrt6 nacizma, med njimi 1213 Slovencev. Udeležili se je bosta deW gaciji mestnih občin Maribora in Celja. TEHARJE V petek, 1. novembra 2002, ob 8.05 uri, v spremstvu župafi MOC gospoda Bojana Šrota, bo venec položil predsednik publike Slovenije gospod Milan Kučan. Št. 43 - 24. oktober 2002 48 I ZANIMIVOSTI Obleka iz Levca za miss iz Celja Zmagovalna kreacija, v kateri bo Nataša Krajnc blestela v Nigeriji, je delo Diane Kotnik Lavtižar iz Levca - Tretjo najlepšo je ustvarila Jana Pirečnik iz Šoštanja »Slovenska lepota in mo- da sta letos v navezi, doma pa na Celjskem,« je bUo prejš- njo sredo slišati na roman- tično razsvetljenem Ljubljan- skem gradu. V Stanovski dvorani so na zadnjem deja- nju natečaja priloge Ona, v katerem so mladi slovenski modni oblikovalci predstavili svoje modne vizije za najlep- šo obleko, ki jo bo na tekmo- vanju za miss sveta nosila najlepša Slovenka, to obleko tudi izbrali. Na natečaj je prispelo 63 prijav, petčlanska strokovna komisija pa je izbrala 21 fi- nalistk in enega finalista. Kri- teriji ocenjevanja so bili stro- gi, poudarek je bil na izvirni kreativnosti, skladni s trenut- no aktualnimi svetovnimi modnimi trendi. Naj-obleko je izbirala komi- sija vsestavi: predsednica Darja Vidic, akademska slikarka in profesorica vSrednji šoli za ob- likovanje in fotografijo v Ljub- ljani; dipl. modna oblikoval- ka Urša Draž; profesorica na Fakulteti za tekstilno tehnolo- gijo, smer oblikovanje teksti- lij, Almira Sadar; režiser in ar- hitekt Matej Filipčič; modna novinari^ Vlasta Cah-Žeravnik. Po vzoru visokomodnih za- povedi, ki vključujejo pretež- no ročno izdelavo, vezenine, ročno barvane in poslikane tka- nine, nadgrajene s kristali, per- licami..., je bilo treba še upo- števati, kako se posamezna kreacija vključuje, giblje in va- lovi v prostom. Pa ne kakršnem koli, gre seveda za velikanski oder, na katerem se bo letos v Nigeriji odvijalo tekmovanje za najlepšo Zemljanko. Nataša Krajnc, miss Sloveni- je 2002, jebila navdušena! Zma- gala je namreč rožnato-rdeča kreacija z naslovom »Brazil«, ki je bila njena favoritka, čeprav ji je bila všeč tudi obleka v zele- no-modrih odtenkih morja iste oblikovalke; Diane Kotnik Lav- tižar iz Levca! Zmagovita oble- ka (denama nagrada tisoč evrov), ki Nataši pristoji »kot ulita«, je v stilu emo-glamurja v patch- work sestavljankah, ki se zdm- žujejo v lesketajoče razgibano strukturo po zaslugi kristalov Svvarovski in bleščečih resic. Drugo nagrado (500 evrov) si je prislužila Jana Vilmar z Bleda, ki se je v obleki Sim- bioza poigrala z igro naspro- tij v barvah in materialih, združenih v simbiozno sklad- nost. Za obleko Ognjena prin- cesa je tretje mesto (500 evrov) komisija dodelila Ja- ni Pirečnik iz Šoštanja. Jana je idejo zasnovala na atrak- tivni arhitekturni osnovi, saj so asimetrične piramide kot futuristični objekti aplicira- ne na ognjeno rdeči tekstilni tkanini. Številni pozitivni odmevi na odločitev komisije (brez kakšne zavisme pripombe seveda tudi tokrat ni šlo) so le dodaten raz- log, da se bo Nataša v Dianini obleki počutila sproščeno in kot predstavnica slovenske lepote še bolj zablestela. Foto: STANE JERKO VLASTA CAH ŽEROVNIK Manekenke in kreatorke. Od leve proti desni Jana Vilman z dnigonagrajeno obleko, Diana Kotnik Lavtižar in zmagovita kreacija na Nataši Krajnc, tretja nagrada za rdečo obleko in njena ustvarjalka Jana Pirečnik iz Šoštanja. Zmagovita obleka Diane Kotnik Lavtižar in miss Slovenije 2002 Nataša Krajnc. ■ZRAČNICE Darujte Potem ko je Jure Cekuta pozval vseh 40 tisoč si skih kandidatov na tokratnih volitvah, naj namc^iu volilno kampanjo darujejo pomoči potrebnim, iinanj, za kandidate nekaj predlogov. Dr. France Bučar, ki pr^,' more tudi traktor in obdeluje zemljo, bi lahko darov^j svoje tržne viške. Dr. Janez Drnovšek bi s svojimi zvez^ mi lahko revnim daroval panoramski polet z novim vla^ nim letalom nad Slovenijo. Zmago Jelinčič Plemeniti]); lahko daroval kaj iz svoje numizmatične zbirke ali pa arzenala orožja. Dr. Lev Kreft bi lahko ceneje prodal s\ je filozofske razprave in eseje, denar pa daroval RK. I Gorazd Drevenšek bi lahko narodu daroval priročn kako predlagati nove referendume. Barbara Brezigarl državna tožilka nima kaj darovari, lahko pa bi poskrbe da bi »ta hudi lopovi« sedeli nekaj dlje. Dr. France Ari bi lahko daroval kaj od svoje skromne plače. Dr. Ant Bebler pa bi ljudstvu lahko daroval izvedenska mneo kako ravnati v primeru napada ZDA na Irak, čeprav bi težko unovčil. Glumači ostali Potem ko je minuli torek v Narodnem domu v Ce izzvenel koncert Glumači v izvedbi gostov iz SNG Op( in balet, je nekdo iz občinstva ob odhodu na glas pomis » Ta pravi glumači pa tako ali tako ostajajo v tej stavbi!« Kje so čudaki? Ko so v Osrednji knjižnici Celje minulo sredo preds vili knjigo kratkih zgodb Karla Petriča z naslovom Ču( ki 21. stoletja, je tam manjkalo precej ključnih ljudi. Z sti tistih s predvolilnih plakatov! lUled bazo? m Celjskemu brezdomcu Kikerju je LDS-ova aktivist Katarina Kerk takole pripela strankino priponko. Če nit drugega, so celjski klošarji odlična potujoča reklama: vst dni in noči so na cesri. ^ Miklavževe cene? Tako potreben Center za starejše občane bo v Gor Grad prinesel Miklavž. Vprašanje pa je, če bodo cenei krbnin obračunane v duhu tega dobrotnika. Tresoče roke Nervoza ali kaj drugega? Takole je, ko se znajdeš in^ dvema lepoticama: Rebeko Dremelj in Natašo Krajnc-