I[! DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BE6UNJE NA GORENJSKE IZVOLILI SMO POLOVICO NOVIH ČLANOV Anton Koselj Na volitvah v samoupravne organe podjetja dne 14. maja 1S65 srno izvo lili polo- I vico novih, elanov v delavski svet podjet- 1 t v ja in delavske svete ekonomskih enot. Člani kolektiva so se v polnem številu udeležili volitev in je od 567 upravičencev volilo kar 537 volilcev ali 94,7 %• Pri glasovanju čiste abstinence ni bilo, pač ! j)a so vsi izostali iz upravičenih razlogov, bolovanja in službene odsotnosti. Po posameznih voliščih v podjetji^ ekonom- j skih enotah, so volili takole: Na volišču ] v smučariji je od 237 upravičencev gliv- j sovalo 219 volilcev ali 92,4 kar je procentualno naj slabši rezultat izmod vseh volišč v podjetju. Na volišču splošnega obrata je volilo od 143 upravičen- j cev 138 volilcev ali 96,5 %, na volišču j pomožnega obrata je od 62 upravičencev glasovalo 59 volilcev ali 95,2 Najbolj-j ši rezultat volitev je bil na volišču u- | prave, kjer je od 125 upravičencev glaso- j valo 121 volilcev ali 96,8 8 takimi uspehi na volitvah smo lahko vsi zadovoljni, saj so odraz zainteresiranosti de- lovnega človeka, da vsak prispeva svoj delež pri utrjevanju samoupravljanja v socialistični izgradnji. Struktura delavskih svetov pa je po teh volitvah ostala ista, ali pa je še precej slabša. Zelo slabi rezultati so se pokazali pri volitvah ženskih zastopnic v samoupravne organe. Če pogledamo strukturo delovne sile v podjetju vidimo, da je zaposlenih okrog 50 io žensk, to je polovica, kar potrjuje, da ženske niso volile žensk, ker je bila izvoljena samo ena od njih. Tak način je skrajno nepravilen, ker v samoupravnih organih le one lahko zastopajo stališča in probleme žensk v podjetju. Drugačno in čisto nasprotno sta-nje pa je pri vključevanju mladih, od predlaganih kandidatov so bili skoraj vsi izvoljeni. To je dokaz, da mladina v podjetju stremi za tem, da vključi čimveč svojih predstavnikov v samoupravne organe. REZULTATI VOLITEV PA SO NASLEDNJI s V delavski svet podjetja so bili izvoljeni: 1. Golčman Anton ■ 419 glasov 2. Ko selj Anton 389 glasov 3. Kolman Marta 376 glasov 4. Posavc Vinko 376 glasov 5. Bešter Jože 375 glasov 6. Zupan Jože 372 glasov 7. i jencinger Oton 371 glasov 8. Omejc Vinko 365 glasov 9. Gašperin Janez 363 glasov 10. Kralj Anton 361 glasov 11. Renko Franc 360 glasov 12. Kbselj Filip 344 glasov 13. Blažič Valentin 331 glasov 14. Dolžan LIarjan 326 glasov 15. Cotelj Anton 315 glasov Delavski svet je na svoji konstituanti 26. maja za predsednika delavskega sveta podjetja ponovno izvolil tov. PERKOVIČ Franca. Za namestnika predsednika pa je bil izvoljen tov. GOLČMAN Anton« V D2LAVSZI SVET 33MLJ3KE ENOTE 1« Bešier Jo2e 2. Omejc Vinko 3. Soselj anion 4. Zima J?ne z 5. Polončič Vinko 6. Pohar Alojz 7. Bergpnt Terezij "SAUCARIJAV 1 ' { 169 glasov 168 glasov 166 glasov 155 glasov 143 glasov 127 glasov 125 glasov DELAVSKI SVET EKUNuLjSKE ENOTE "SPLOŠNI OBRi.T" 1. 2. 3. 4. ! 5. Mencinger Oton Kavčič Andrej Triplat Pavel Kralj Anton Gašperšič Peter 106 glasov 105 glasov 101 glasov 99 glasov 94 glasov V DELAVSKI SVET EEDHOiSKE ENOTE ; 1. Posavc Vinko ; 2. Lebar Roman j 3. Soči j a Alojz "POM)ENI OBRAT" 39 glasov 38 glasov 33 glasov V DELAVSKI SVBT EKONOiviSKE ENOTE "UPRAVA" 1. Kozamernik Stanko 108 glasov 2. Skofic Janez 3. Vavpotič Franc 4. Jenstrle Marija 5. Dragan Milan 95 glasov 93 glasov 80 glasov 71 glasov Nov upravni odbor podjetja so člani delavskega sveta podjetja izvolili izmed članov kolektiva. Predlaganih je bilo deset kandidatov za člane upravnega odbora in devet kr iidatov za namestnike članov. Od predlaganih so bili izvo-ljeni za člane upravnega odbora naslednji kandidati; f— ; ~ ----------------------------------------—~ 1. Do - man JoSe 2. Jerala Vinko 3. Dolar Filip 4. Sitar Rok 5. Knavs Aloj z 21 glasov 20 glasov 16 glasov 15 glasov 12 glasov Za namestnike upravnega odbora podjetja pa so bili izvoljeni naslednji kandidati! 1. Biček Stanko 2. Skofic Jone z 3. Gašperin Florjan 4. Legat Franc ml. 5. Triplat Pavel 20 glasov 16 glasov 15 glasov 14 glasov 13 glasov Upravni odbor podjetja je na svoji prvi seji dne 4. maja izvolil predsednika in njegovega namestnika in prevzel upravo podjetja. Za predsednika upravnega odbora j® b^l predlaga:i Jerala Vinko, za namestnika predsednika pa Sitar Rok. Od predlaganih kandidatov je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora podjetja tov. Jerala Vinko, za namestnika predsednika pa tov. Sitar Rok. / . Vsem novoizvoljenim članom samoupravnih organov iskreno čestitamo in jim želimo mnogo uspehov pri neposrednem upravljanju podjetja. / sf/ru ■mm.n, • m,iniiiiiiliif minuti APRIL* MAJ pri analizi plena proizvodnje za I* kvartal (januar, februar, marec) je u— gotovljeno, da je podjetje v celoti vrednostno preseglo komulativni plan proizvodnje za. 14 fo (563 mil j./492 milj.) in da je bil dosežen proti pričakovanju tako dober poslovni rezultat. Proti pričakovanju zato, ker je kazalo na kritično stanje „ jesena. Večje proizvod- | 0 I Z V 0 D Nl-J A * ne rezultate smo pričakovali po izvršeni rekonstrukciji v II. polletju. Prav zato je tali rezultat vi. kvartalu nadvse zadovoljiv. Večjih zastojev zaradi rep— ro materialov iz uvoza ni bilo, ker smo star-tali v leto 1965 dokaj dobro pripravljeni, predvsem s prepotrebno zalogo surovin. To kar se je pojavljalo v nekaterih podjetjih, dc danes pri nas nismo čutili. Čeravno stanje trenutno še ni kritično, se čedalje bolj odraža tudi pri nas, splošna stagnacija deviz, omejitve uvoznih kreditov in s tem uvoza surovin. IV. - V. Oba meseca komulativno izkazujeta'sicer doseganje plana 108,5.% 'vendar je razvidno, da je sam mesec maj prvi mesec v letošnjem letu pod mesečnimi obveznostmi (161 milj ./164 milj. = 98 fo), torej 3 milj 4 ali 2 °/o. To sicer še ni zaskrtu-joče, saj je 5-meseč-. na komulativa (januar- maj) dosežena z 112 % ali od 5-meseč— ne planirane proizvodnje 820 milj. din je bilo doseženo 919 milj din. Z drugimi besedami - vključno z mesecem majem je bilo izvršene že 47 ‘fo planirane letne proizvodnje (1,964 milj./919 milj). m ii r 4> bi * V mesecu aprilu in ma—■ ju je bila dosežena naslednja proizvodnja;; mesec plan doseženo % april 164 milj. 195 milj. 118 maj 164 milj. 161 milj. 98 SKUPNO 328 milj 356 milj. 108,5 I 1- : Vendar nas ta poslovil uspeh ne sme uspavati, na kar opozarja mesoc maj. Logi— i v eno je, da v vsakem slučaju moramo iska— i ti vzroka vsakršnih zastojev. I i V mesecu maju so delno vplivali na nizko Proizvodnjo 3 prazniki. Co to pomeni dne-| vni iapad eca 8 milj. din proizvodnjo ali. : 2a 3 dni 24 milj. je to že bistveni del ; izpada pri doseženi proizvodnji. Drugič, : kar si?er ni veliko, je manjše število j produktivna zaposlenih kot prejšnji me-I sec in to v smučariji. Tretji vzrok iz-[ pada pa so uvozni materiali za smuči, j laki pri prehodu na polivanje, celtana in celuloidni robniki. Na domačem trgu pa predvsem odlitki za novo telovado orodje in zakasnitev kovinske kooperacije, jeklo za lestvinc in nekateri profili. Ing,- Jo še Osterman 3 P—^ r---■ j Zadnje zasedanje delava’®ga svata-našega 'podjetja, ki je bilo dne 26..maja t.l. je I imelo glavni namen, da na podlagi izvr-j šenih volitev v delavske s-vete konstitu-j ira novoizvoljeni delavski svet podjetja ! in izvoli novega predsednika. ! iV tem konstituiranju pa je bilo varno 4u-j di poročilo desedanjega predsednika up— : ravnega odbora« I * ", j Poročilo je podal predsednik tov. Jerala , Vinko, ki se je med drugim dotaknil tu— ! di vprašanja naše osnovale surovine — je— l senovega žaganega lesa. ! Kakor je vsemu kolektivu znano, že od j lanskega leta dalje naše pod.jetje, sl-nip— ! no z ostalimi proizvajalci smuči in špo— i rtnih proizvodov, vodi kampanjo, da bi 'se prepovedal izvoz jesenovega žaganega I lesa, predvsem v vzhodne države, to je j Vzhodno Nemčijo, Češko in Poljsko, ker ; ga primanjkuje za proizvodnjo v naših to-1 varnah. Pri teh način akcijah morarao od— i krito priznati, smo bili deležni slabe ; podpore, vendar so zaznavni že nekateri j koraki, ki so usmerjeni, da se izvoz čim | bolj znižuje in s tem zagotovi surovina i 'našim tovarnam. Letošnje leto pa je zara/-I di vremenskih ne prilili, to je predvsem i poplav v področjih, kjer je največ jese-[ na, kljub tem delnim uspehom, še izredno i težko in vsak č^an naš-ega kolektiva ve, I da imamo na skladišču jesenovega žagane— i ga lesa le kak vagon in da dnevni pritok j pravzaprav ne pomeni ničesar. I - j Zaradi tega smo že v mesecu maju imeli : izredno zasedanje delavskega sveta, na •! katerega smo povabili člane Državnega se— : kretariata za industrijo, Gospodarsko zbornico SRS, Občinsko skupščino in pa . novinarje. Ti problemi so bili priobčeni j v našem dnevnem časopisju, predvsem v I "Delu" - najboljši članek po. je bil 1 vsekakor v "Gospodarskem vestniku", ki , je naš vodilni list za gospodarstvo. i ! Njihov sodelavec je našo problematiko | zelo dobro opisal in s tem opozoril pri-I stojne kroge na naše težave. I Predsednik upravnega odbora pa je ponov— | no na zadnjem zasedanju v svojem poro— I čilu opozoril na izredno težko stanje, j ki se od zadnjega izrednega zasedanja I ni nič spremenilo in zato je delavski I svet sklenil, da sprejme sledečo reso— I lucijo: j "JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALCI SkUČI, PRED-I VSE!« TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA "ELAN" | BEGUNJE, KOT NAJVEČJA IN NAJPOMEMBNEJŠA I TOVRSTNA TOVARNA, ŽE OD LANI SEM OBČU-j TI JO POMANJKANJE ŽAGANEGA, JESENOVEGA LE-I SA. I ŽAGAN JESENOV IES JE OSNOVNI MATERIAL | ZA PROIZVODNJO VSEH VRST SLEČI; SMUČI I SO PA VPELJAN IN ISKAN IZVOZNI ARTIKEL, : KI ŽE DOBIVA POMEN V NAŠI DEVIZNI BI-I LANCI. POMANJKANJE ŽAGANEGA JESENOVEGA J LESA- SE BO TOREJ MOČNO POKAZALO V NA-! ŠEM IZVOZU V DEŽELE KDNVERTABILNIH VA-j LUT ZDA, KANADO, ŠVEDSKO, NORVEŠKO, J FINSKO, DANSKO, ŠVICO, ZAPADNO NEMČIJO, ! ITALIJO, FRANCIJO, ANGLIJO IN AVSTRIJO. | TOVARNI "ELAN" JE USPELO OSVOJITI VSA i TA TRŽIŠČA, PREDVSEM S SVOJO KVALITETNO | PROIZVODNJO, TER S KVALITETNIM JESENO-I VJl/i LESOM. V BLIŽNJI PRIHODNOSTI BO T0-! VARNA "ELAN" IZVOZILA ZA MILIJON IN POL i DOLARJEV SMUČI, TO PA POD POGOJEM, DA | BODO ZAGOTOVLJENE POTREBNE KOLIČINE | JESENOVEGA ŽAGANEGA LESA IN TO 7.000 m3 letno v odgovarjajočem asortimentu. JUGOSLOVANSID PEOIZVZDIIJO III IZVOZ SMUČI OGROŽA I!A ZAPADLCL TRŽIŠČU POJAVLJAJOČA SE 3DNICJEENCA I Z2, DDR m POLJSKE. I j i V TEH DElE.uaa SO SPCZiTajj-l E^/auxTETvj NaSE— ! ga JESENA 1UDV3LJAVN1S I SVETvVIG CEN3._ STZL:J^V4tP. 1^3 IZVOZNIKE. !Ia d^či:.: hLuči taS-rekoc j IŽR3D ROS J2ŠJ2J0 IBCBIIODiiO" POTREBEN ■ *-AGAN’ J3S3N0V 1x3 c « I I ZAVOLJO IZVOZA J3S3LTS73Gb; LAaiuSGA L3SA j JE T0E2J CGRCLJ2J IZVOZ 713CID VREDlJIK ST-[NALNIH IZD3L2D7* ZEl/.T^T ?A IBNimSilČNI i PROIZVODNJI Oi.:OGCJA.O, DA i Ji -S Z NA j IM KVA— j .LITETNIM JESENOVIM lESOi.:' IZRIVA IZ~ m-l.ŽIŠČ. 7JER BI i:OGlI ‘ v ' PROIZVODNJA ŠE IB 'KRIJE POTREB. DARJAMO, DA IMA JUGOSLAVIJA ZARADI SVO-JEGa NRAVNEGA LESNEGA BOGASTVA VELIKE PREDNOSTI PRED DRUGIMI DRŽAVAMI V EKSPANZIJI PROIZVODNJE SMUČK. ŽELIMO SE OMEJITI NA NAJNUJNEJŠE PODATKE, KI PA JIH VSAK ČAS LAHKO RaZŠIRIMO IN DOKUMENTIRAMO!" To resolucijo jo delavski svet sprejel I s tem, da jo borno posredovali Skupščini ! SRS in sicer v obliki poslanskega vpri>-I sanja in je potem skupščina obvezana o \ tem problemu razpravljati. Dalje bi pos-! redovali to resolucijo Zvezni skupščini, Državnemu sekretariatu za zunanjo trgo— j vino, Gospodarski zbornici SRS in pa : Zvezni gospodarski zbornici, .. O resoluciji, ki jo je naš delavski svet sprejel smo obvestili tudi ostali dve : podjetji ki proizvaja' ca smuči to je !"Rade šupič" na Reki in "Jelo" v Delnicah, :da'bi tudi njihova kolektiva .sprejela sli-j 1 čnd resolucijo in jo poslala svojini ro- : I publiškim organom in zveznim organom. I • ■ • ' " :! l Vsekakor nas čoka po vprašanju tega pere— j j čega problema se dolga pot, vendar smat— tramo, da bomo to stvar delno rešili, kaj— j ti tudi z našim izvoznikom "Slovenijale— 'som" smo sedaj prišli do pogodbe, s ka~ itero se zavezujejo, da nam bodo v letoš— j njem letu dobavili cca polovico potrebnih ikoličin žaganega lesa, Id. ga potrebujemo j za proizvodnjo naših artiklov. diti vse naše napore z resolucijo Zveznega gospodarskega zbora Zvezne j skupščino z dne 23. aprila 1965 o | stanovanjski izgradnji. S.sprejetjem J. ustreznih samoupravnih predpisov, j naj se poda pravna osnova za urejen J prehod na nov sistem stanovanjske izgradnje v našem podjetju. . | I o o I ... i (Nadaljevanje s strani 12) Delavski svet nam je začrtal pot po ka-iteri naj se v bližnji bodočnosti razvija | skrb za našega delovnega človeka. i > ' ; Sedaj pa je na celotnem kole.rtivu, da | ^ložno pomagqmo, kajti najboljša pot je, i da bomo probleme po. skupnih močeh reševali j in da bo tudi vsak posameznik po svojih | močeh doprinesel delež, katerega priča-l kuje skupnost pri reševanju njegovega živ-; ljenskega standarda. •o CrO u Z) \ \ . , j 1« Po zaključkih investicijslse gradnje v letošnjem letu je treba v lotu 1966 dati prednost dvigu šivijenskega standarda delovnega, človeka. Posvetiti je. treba vso skrb za reševanje najbolj perečega, problema v tovarni — stanovanjski izgradnji, I j 2« Med prioritetne naloge je treba yskla— 3, Odraz takega prehoda v našem podjet— j ju je že v tem, da je odobren spora- 1 zum o sofinansiranju z Občinsko skupščino Radovljica za izdelavo zazi-J dalnega urbanističnega načrta za pod- ! ' ročje naše tovarne v okolici Begunj. ! ' 4. Prihodnje prvo zasedanje delavskega sveta, ki bo imenovalo komisije de- I lavskega sveta, naj posebno pozornost posveti kadrovski sestavi komisije i za splošno jiotrošnjo s tem, da se tej komisiji poveri glavno nalogo — urejanje priprav za rešitev problematike stanovanjske izgradnje za naše podjetje. Na predlog upravnega odbora podjetja so bile povišane nočnine na službenem potovanju in sicer od din 500.- na din 1.500,- Obravnavalo se je poročilo komisije za prehod na 42-urni delovni teden. Za prehod na skrajšani delovni čas je največ možnosti po dokpnčani rekonstrukciji, zato sta bilg, sprejeta naslednja sklepaš 1. Zadolži se komisijo, da začne z intenzivnim delom za prehod na skrajšani delovni teden in o pripravah redno obvešča delavski svet podjetja* j 2. Izvede naj se anketa med člani kolek" tiva o uvajanju skrajšanega delovne— | ga časa. 0^0 6 w ŠPORT UND i-ODE št. 4 - april 1965 Uredili so problem popusta za smučarske učitelje. Najvažnejše .je, da se cene obdržijo. V času I/Jediiarodnega sejma športnih potrebščin v ’7iesbadnu je predsedstvo VDS pova^- j i bilo na razgovor za okroglo mizo vodilne j 1 proizvajalce smuči, smučarskih palic in ! vezi, da bi prerešetali probleme, ki so | trenutno nastali na področju trgovine s 1 temi artikli. Predsednik VDS g. H. Scha^-! efer je pri pozdravljanju gostov izrazil i svoje zadovoljstvo nr-d tal™ številno ude- I ; ležbo in s tem tudi nad izrednim zanimanjem gostov za to problematiko. Prišlo je i J 17 proizvajalcev ali pa njihovih zastop- ! nikov. i I I - j Največ skrbi povzroča trgovini trenutno j prekomerna ponudba smuči v evropskih de-j želah. Verjetno so se zaradi naraščajočega ! povpraševanja v zadnjih letih kapacitete j prekomerno dvignile. Ravno tako pa je na-l raslo tudi število tovarn smuči. Industri-| ja je na tem področju predlagala določene I ukrepe,, da bi na ta način lahko usmerila | posel na pravo pot. I i | Po eni strani smatrajo smuči že za modni I artikel in je zato na trgu na razpolago j veliko število modelov, po drugi strani ! pa je za trgovino zelo težko, da bi svoje ; zaloge razprodala tako hitro, kot se mode-ili menjajo. Zato je važno predvsem, da v teku same sezone ne pride do spremembe mo— idela. V tej zvezi se je razvila dolga razprava tudi o spremembah, kar je pripeljalo !končno do obojestranskega sporazuma. Predstavnik Bavarske Theo Bock, predsednik okraja MLinchen, je pokazal razumevanje za ne preveč enostaven položaj producentov smuči v sezoni 1964/65, kjer so izostala ooičajna naknadna naročila in kjer lahko šele zelo pozno govorimo o pravi prodaji zalog. Omenil je redne razgovore, ki jih imajo Munchenski trgovci s športnimi potrebščinami. Take diskusije so vodile na tem regionalnem področju k neki določeni ustaljenosti cen, od katere so imeli konec koncev dobiček tudi proizvajalci sami. Glede problema, kako bi prodali zalogo ne več modernih modelov, je bilo slišati različne predloge (pocenitev, vračilo ipd.), za katere pa se je med razgovorom izkazalo, da so neizvedljivi. No, in tako je na koncu ostal za nadaljnjo razpra. vo samo še predlog Hannsa Schaeferja, češ da je najbolje, da se vsi novi modeli pokažejo istočasno na enem sejmu (V/iesbaden, Grenoble, Mailand). \ VDS je v tej zvezi predlagala vezane cene za smučarske artikle, kjer pa mora biti razpon vsekakor pravičen tudi za zahteve trgovine. Problem, s katerim se VDS ukvarja že vrsto let, je dobava smuči za poklicne smučarske učitelje. Tu so se v preteklosti dogajale stvari, ki nikakor niso ustrezale željam trgovine. Zaradi tega so meseca februarja v ivRinchnu organizirali razgovor s smučarskimi učitelji, da bi na ta način našli neko u-reditev v zveznem merilu in ki bi bila istočasno sprejemljiva za obe strani. \ | a V';. I /i4 \ 'Vi ' VT/ / \ ' 4’^' \ \ >7 ^ X W-/-V \|-y^l^'W /\ / / >// \ ■ WX'*S ^ ~v ’>i Na področju zveze cbsoji trenutno 600 smučarskih učiteljev z državnim ispitom in 500 kandidatov. Za teh 1100 ljudi je torej treba v naslednji sezoni napraviti dodatno izkaznico, s katero bodo smučarski Učitelji lahko v trgovini nabavili vsako sezono po en pr j? smuči, palic in o-kovja s popustom. S pomočjo seznama teh kandidatov bo uvedena tudi potrebna kontrola in pravilno razdeljevanje teh artiklov. Trgovski vodja VD3 K. Laumann, ki je t^ problem obravnaval, je tudi razložil, da je pri artiklih z vezanimi cenami kartelno možno, da se odobrijo popusti. Zakonodajalec pa je na vsak način zahteval, da mora biti priviligirani krog ljudi točno določen, ter da se ga skupno z višino rabata vnese v dostavek. Poleg tega je treba ukreniti vse, da ne bi prišlo do zlorabe. Teže je bilo rešiti vprašanje glede višine popusta in razdelitve bre— mena, ki ga trgovina sama ne more nositi. Na sestanku so se strinjali, da za smučarske učitelje ne bodo dali nižjega popusta kot 25 i°. Predlog, da bi od tega nosila trgovina'* 10 %} industrija pa 15 ?£, je naletel na odobravanje prisotnih, čeprav je imela neka firma pomisleke proti tej višini za uvožene smuči. Tudi predlog, da bi se pogodili za to, da bi omejitev ; pri nakupu veljala za smučarske učite- j lje vsakokrat do 15. marca, se bo obravnaval šele rja enem izmed prihodnjih se stankov. I I S to enotno ureditvijo se bo razjasni- lo tudi poslovanje med trgovino in smu— ' carskimi učitelji, vendar se pri tem do-| tok novih članov k ožjemu krogu izbran- ! cev ne bo zmanjšal. Če se bo ta pravil- | nik uveljavil, pomeni to istočasno za tovarne tudi dolžnost, da smučarskim u-j čiteljem ne bodo smele direktno proda- i jati smuči. 0 vsem tem so si bili na jasnem tudi na Wiesbadenskem sestanku, I J I 1 Zaradi vedno pogostejših posvetovalnih I kurzov za prodajni personal, ki jih pri-j reja več proizvajalcev, je prišlo do raznih pripomb s strani trgovine tako I glede časa, kot tudi personala. Predlog ■ VDS, da bi te kurze združili, pri proiz-f vajalcih ni naletel na odobravanje, ker i bi bila s tem v zvezi skrčen čas za pos-j vet, kakor tudi'reklamna.akcija firme j same, ki bi morala sploh odpasti. Pri- | pravijeni pa so bili, da bi za naslednjo sezono nakoliko spremenili način dela teh kurzov. . V celoti lahko rečemo, da je to srečan- 1 je Nemškega združenja trgovin s šport— | nimi artikli s specialno skupino pro- | izvajalcev prineslo dragocene pobude za dobro in razumno sodelovanje v pri-hodnjosti, kajti obe strani sta si en- I krat vendarle odkrito zaupali svoje skrbi in probleme in sta tudi skupno-iskali najboljšo pot rešitve. X VDS je združenje nemških športnih trgovcev. S e Dr. Saša Reicher proizvodnja smuc Japan Ski Fair - sejem japonskih smuči v San Franciscu je potrdil to, !sar smo že nekaj časa slutili, da je Japonska eden največjih proizvajalcev smuči na svetuj Znano je f da so se njihove smuči izven Japonske uveljavile predvsem v Ameriki in to v glavnem otroške in smuči cenejše izdelave, tako, da niso ogrožale plasmaje visokokvalitetnUa smuči domače izdelave Head, Kart in uvoženih iz Evrope. Danes jo položaj 'precej drugačen, zahvaljujoč se predvsem dejstvu, da so pristopili k izdelavi visokokvalitetnih smuči iz losa, metala in plastike. Iz tehničnih opisov je razvidno, da 'upo- rabljajo razmeroma malo jesena, katerega i nadomešča hrast, javor, hiekory in bambusJ Za izdelavo plastičnih uporabljajo samo i Fiber Glass (EPOXI). I ■ ’ I j Zunanji izgled metalnih smuči še ni do-I segel fines Head-a, Fischerja in ELANA. ! j Združenje japonskii proizvajalcev smuči ; šteje okrog 100 manjših in večjih proiz-j vajalcev, od katerih se je 20 večjih u— ; dele žilo kolektivne razstave v San Franciscu in pokazalo svoje modele predvsem 1 visokokvalitetnih smuči za 1965. : Zanimivo je, da so se predstavili vsi' skupaj v zelo prikupnem katalogu, ki še I 9 tako razvajenega kupca zadovolji. Znano J je, da imajo vsaj štiri tovarne s kapaciteto do 50.0C0 parov in eno tovarno s kapaciteto 200 — 250i000 parov smuči let— 1 no. j I Po izjavi g. Kitaro Nishizaro, predsednika združenja proizvajalcev smuči in vodilnega proizvajalca smuči na Japonskem, bo v letošnjem letu izdelenih -reko mil— jon parov smuči. V letu 1964 je bilo izvoženo preko 600.000 paarov smuči, od toga največ v.Ameriko. Razumljivo jo, da vlagajo velike napore v razširitev tržišč, seveda na škodo predvsem Evrope, Id. že občuti, tako v proizvodnji, kot v trgovini, prodiranje Japoncev. Izvozna premija v višini c c." 20 L/o je prav gotovo zadostna stimulacija za njihov prodor, zato telo doma primanjkuje smuči, saj šteje danes Japonska s svojimi 6 mil— joni aktivnih smučarjev, med prvo deželo na svetu, preko nedelje in praznikov od- i peljejo vlaki miljonsko armado smučarjev_ v razmeroma oddaljene smučarske centre, IZOSTANKI do 30 dni katerih po .naravi ni veliko, zato so pa j odlično opremljeni z žičnicami, hoteli do 2.000 sob in strokovnimi tečaji za začetnike in tekmovalce. j I Komercialna novost v letošnjem letu je enoletna garancija za napako in zlome j za vse vrste smuči z izjemo otroških, v izvozu. I Ob tej ugotovitvi se je vsekakor treba j ustaviti in dobro premisliti, da ne bo j prepozno in škoda večja od tistih nekaj I zamenjanih smuči.. I Dejstvo je, da je prodor Japoncev zelo j uspešen, naloga nas vseh pa je, da nji-| hov razvoj spremljamo/ ker se danes že j srečujemo z njimi v Ameriki in Kanadi, | jutri bodo pa resna ovira v Evropi. I Kvaliteta, cena in garancija je edino pravilen odgovor na vse to. lili Kolman Marta Zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolova; a j a) je podjetje izplačalo za 467 dni 775.4: 280- din >• IZOSTANKI SO BILI ZARADI: Nesreče pri delu 3 primeri 14 dni ' i zplacano 26.384.- din Nege družinskega člana 7 primerov 24 dni . izplanano 32.848.- din Ostalih bolezni 62 primerov 429 dni izplačano 716,196,- din IZOSTANKI IN DAJATVE ?0 CDLGLZT:: Smučarija 33 primerov 222 dni izplačano 313.209.- din Telovadno orodje 2 primera 29 dni izplačano 48.249.- din Ko v.sedl.obr.in skl. 10 primerov 58 dni izplačano 101.690.- din Razrez in skladišče lesa 11 primerov 60 dni izplačano 100.581,- din Komunala in kontrolorji 7 primerov 33 dni izplačano 51.602«,- din Uprava 0 primerov 64 dni izplačano 157.997.- din Inštitut 1 primer I dan izplačano 2.100.- din SKUPAJ: 72 primerov 467 dni izplačano 775.428.- din j Del osnoVfrih nalog naše socialistične u-I reditve je vsekakor skrb za nenehni in 1 trajen dvig šivijenskega standarda dplov- inega človeka. Jasno je. je ta nenehna 'skrb pogojena z razvojem proizvajalnih sil |in da ne more biti to akcija dekiarati v— Inega značaja, temveč je ozko povezana z Irastjo našega gospodarskega razvoja. I J To. kar danes najbolj teSi nekega delov-Jnega človeka pa je vsekakor-neurejeno st I stanovanjske izgradnjo in zakadi tega to i skrb postavljamo v ospredje pri reševanju iživijenskega standarda1na sploh. I |Naše podjetje, Id. jo zra-slo po vojni in jv letošnjem leta praznuje 20-letni.co us-tanovitve, ni, v slarbi za dvig življens-jkega standarda delovnega človeka, imelo inajbolj lagodno pot. Razvoj iz male pet-'1 clanske zadruge do današnjega stanja preko 500 zaposlenih, je terjal rast samega podjetje, kot proizvodnje enote in šele nato reševanje stanovati j skih vprašanj in :sličnih problemov sivijenskega standarda, iNajobčutnejšo pri vprašanju izgradnje stanovanj pa je za,delo podjetje težko finančno stanje v letu 1958, ki smo ga s težavo prebrodili s tem pa zaostali v stanovanj ski izgradnji — gotovo za pol desetletja. Ing. Jože Osterman Danes, ko zaključujemo rekonstrukcijo smučarskega obrata, s tem zaključujemo j tudi največja vlaganja v razvoj tovarne,! ; stojimo pred prekretnieO in možnostjo, da'vprašanju dviga živijenskega stan-darda, posebno pa stanovanjske izgradnje damo prioritetno mesto. K temu nam I je pomagala tudi resolucija o stanovanj-| ski izgradnji, ki jo je zvezni in gospo-I darski zbor zvezne skupščine dne 23. | aprila na skupni seji sprejel. 'Resolucija nosi naslov: "Resolucija o | razvoju stanovanjskega gospodarstva!" V tej resoluciji se najprej ugotavlja i dosedanje izvršeno delo in se napovedu— ! je sprememba stanovanjske politike, na ta način, da se bodo ukinili občinski stanovanjski skladi in se bo formiralo i zbiranje sredstev za gradnjo stanovanj . pri samih delovnih organizacijah. Na o-snovi tega se namerava pospešeno reševati stanovanjsko problematiko in sicer i na podlagi potreb delavcev in njihovih | možnosti za gradnjo. Predvsem se posta-I vija načelo, da je treba doseči v stanovanjski izgradnji to, da bodo delav— j ci z višjimi osebnimi dohodki gradili iz lastnih sredstev, odnosno s posojili, I \ 'r D 01_l 0 01:3 7 n n ^DBaonnoaai' 11 d C' O n nanoD : dočim bodo družbene, stanovanja predvsem na voljo socialno ogrožesjim delavcem, ki ; z individualno gradnjo zaradi oinejeniii finančnih sredstev ne norejo začeti, i | Z novim sistemom s of inonsir on j a stano-: vanjske izgradnje, kjer bodo sredstva i pri spekla podjetja, kakor tudi bančni | zavodi, predvsem pa vsak interesent, se | bo lahko formiralo več sredstev. S tem se | bo tudi pospešeno pristopilo k, reševanju ; tega za naše podjetje izredno perečega [ vptašanja. i l | Ce analiziramo naše stališče, predvsem i ugotavljamo sledeče: Podjetje stremi za ■ tern, da se delovna sila naseli v bližnji i okolici tovarne, kar je v korist podjet-! ju in posameznikom. 5e človek dobi us— l trezno stanovanje v bližini zaposlitve, ■ so v veliki meri že podani osnovni pogoji, da se tudi družbeno vključi v skupnost, ki jo tvorijo prebivale:, kraja, ikjer prebiva. Stanovanje, ki vsaj yrib— ; lizno ustreza potrebam no sameznika sigurno vpliva nanj, da svoje osebno živijen-| je povezuje v čim večji meri z interesi svoje delovne organizacije in pa stanovanj ske skupnosti. Večja povezanost, Iti jo čuti v talcem primeru do podjetja, po-| meni pravo nasprotje dosedanji pogosti fluktuaeiji iz enega podjetja v drugega, iz kr a j a v ^craj itd. Situacija, odnosno preseljevanje delavcev pa je eden tistih pojavov, ki zelo negativno vplivajo na produktivnost dela. Da bi izboljšal živijenski standard naSih delavcev in da se odpravijo taki negati-vni pojaVi, je naše podjetje po finančnih zmožnostih zadnja leta že pristopalo k načrtni izgradnji stanovanj. Vendar do danes, moramo pripomniti, da stanovanjskih problemov še daleč nismo rešili. | Ko zaključujemo rekonstrukcijo podjetjaj j'pa smo pričeli načrtno pripravljati, sku— j pno s Krajevno skupnostjo Begunje in' os-; talimi -podjetji s tega področja, da se za •I Begunje in ožjo oko liso čimpre je napravi j urbanistični načrt, s katerim bo omogoče— j no vsem delovnim organizacijam in delav— I 12 com na tem področju pridobiti lokacijsko, kakor tudi gradbena dovoljenja za individualno, zadružno »li družbeno gradnjo. Kier pa je izdelava zazidalnega načrta draga in zaradi pomanjkanja sredstev občinska skupščina ni mogla sama finansirati to izdelavo, so se podjetja in Kra,jevna skupnost Begunj dogovorila o i sofinansiranju tega urbanističnega na— j črta. Naš delavski svet je na, zadnjem rednem zasedanju dne 26. maja 1965 razpravljal! v posebni točki o resoluciji Zvezne skupščine "0 razvoju stanovanjskega gospodarstva” ter sprejel sledeče sklepe:1 i po zaključku investicijske gradnje v letošnjem letu je treba v letu 1966 in v naslednjih letih dati prednost ! dvigu živijenskega standarda delov- i nega človeka, I H posvetiti je treba vso skrb reševanju najbolj perečega problema v to- j varni — stanovanjski izgradnji, • * ' ' , , I i' treba je vskladiti vse naše napore z resolucijo Zveznega gospodarskega zbora Zvezne skupščine z die 23. aprila 1965 o stanovanjski izgradnji, j S sprejetjem ustreznih samoupravnih , predpisov, naj se poda osnova na.u-rejen prehod na nov sistem stanovan--jske izgradnje v našem podjetju, t r odobri se sporazum o sofinansiranju : z Občinsko skupščino Radovljica za izdelavo zazidalnega urbanističnega načrta za •področ je naše tovarne v okolici Begunj, r Prihodnje prvo zasedanje delavskega J sveta., ki bo imenovalo komisije delavskega sveta naj posebno pozornost posveti kadrovski sestavi komisije za splošno potrošnjo - s tefl) da se j tej komisiji poveri glavno nalogo - J priprave za rešitev problema stanov.j izgradnje za naše podjetje." (nadaljevanje na str.6) ^ Alojz i_iki Po rekonstrukciji: Ali ste v "Elanu" že na zeleni veji? j Ne, na zeleni travi bomo! Letos, v jubilejnem letu 20. obletnico l obstoja nove Jugoslavije, slavimo gasil— I ci v Elanu vzporedno tudi 15. letnico ob-| stoja našega društva. i I Dolga in uspešna je naša 15—letna pot v j podjetju saj smo nemalokrat intervenira— j li in uspeli prihraniti podjetju in s tem I celi skupnosti občutno škodo. Na dan pro-| slave nam bo delavski svet izročil v upo— I rabo najmodernejšo gasilsko opremo, ma-| torno brizgalno in voz za orodje, kar bo I zelo okrepilo naše požarno—obrambene spo— j sobnesti. Delavci, organi upravljanja in i uprave se dobro zavedajo pomembnosti do— ! bre, sposobne in opremljene gasilske čete i v podjetju. Nujno je, da tem modernim pri-; pomočkom prilagodimo tudi naše znanje in I sposobnosti. I I ! Apeliramo na vse člane kolektiva, organe j upravljanja, družbene organizacije, ga-I silce;in gasilke, da se naše proslave 15— ; letnice obstoja in delovanja v čimvečjem I številu udeležijo. S tem bodo dokazali privrženost kolektivu in sebi, saj smo prav gasilci tisti, ki varujemo našo la*-stno imovino, kakor čuvajo naši graničar— I ji na mejah našo lepo domovino. I ! V službi ljudstva - na pomoč! Prikolico od TALi-a, predlagam, da se uporabi za enoto mere lesenih odpadkovl Pri vas v inštitutu je zdaj lahko ko so vam enega "Jurj a" dodalil i Dežuje neprenehoma, da bi vsaj toliko prenehalo, da bi vrt zalil! Zakaj imamo pri nas tako veliko lakirnico? Da bomo lahko kupce farbali! 0BREK0VALNICE Ali si že izpolnil anketo za 42—urni delavnik? Zame ne pride v poštev, saj jaz že itak delam samo po 42 ur. Ali spremljaš quiz Da ali Ne? Kje misliš, aj.i na anketnih polah!? | Nov proizvod! ■ j Kooperacija nam je izdelala prvo serijo | sestavljivih šolskih bradelj. I Hrana v naši menzi ni slaba, toda» ! sami zoski, zoski, zoski, ............... ......... v pastelnih barvah. \ STANJE DELOVNE SILE NA DAN 31. 1 A JA 1965 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 559 delavcev, od tega: moških; 286 žensk; 273 skupaj; 559 vajene«; 1 meški V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 15, od tega: moških: 13 žensk: _ 2 skupaj: 15 AYXV GIBANJE DELOVNE SILE: V maju so se zaposlili sledeči novi delavci: TONEJC Majda - kuharica EV v obratu družbene prehrane, KUNSTELJ Marta - komercialist SS v ko- . \ mereialnem oddelka -nabava, SAJEBIC Franc - ' j.zar na inštrulrfcanni službi v komercialnem * oddelim. Vsem želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri izvrševanju njihovih nalog« D4 V maju so odšli sledeči delavci: VOGELNIK Jurij - tehnik, na delovnem mestu tehnologa, samovoljna zapustitev dela; PETERNEL Janez - mizar, na delovnem mestu mizarska ročna dela - samovoljna zapustitev dela; I MEH Angela - delavka, na delovnem me s— I tu mizarska ročna dela - samovoljna zapustitev dela; OVSENIK Jaka - delavec, na delovnem me- i “stu brušenje orodja -po sporazumu; 1 GAŠPERŠIČ Stanislava - delavka, na de- j lovnem me stu I snažilke - po spo-j razumu - invali- | dsko upokojena. j I KRALJ Jože - zaposlen na delovnem mestu vratarja — po sporazumu zaradi upokojitve. ROJSTVA Rodili so se: Štritof Franju Krašovec Jelki Kralj Rudiju deklica deček deklica JULIJ DAN BORCA . JULIJ DAN TANKISTOV JLA .SMUČARJEV Z 'INSTITUTOM Ing. Andrej Robič | Sezona smučanja je pri le c. ju. Pozimi zbra-| j no iskušnje, bilo na terenu, v proizvod-I nji ali laboratoriju moreno smotrno zbra- ■ J ti, da bi nam slučile pri nadaljnem delu« | (Nujno je,, da s. smučarji razvijemo in J prilagajamo smuči taro, da slučijo svo— I j emu namenU v funkcionalnem in estetskem lpogledu. ’ I I* : ' ! j £e pozimi je Institut organiziral testi- ; I ranje naših smuči z reprezentanti alps- I | kega smučanja. Namen tega testiranja je j bil ugotoviti odvisnost med trdoto smuči I | in tem trdotam primemo te So smučarja. 'Deset parov smuči izdelanih v različnih trdotah jo preiskusilo deset smučarjev, j Statistična, obdelava podabkov testiranja : ni pokazala zadovoljivih rezultatov, ker I nismo zajeli pri testiranju zadostno šte— j | vilo primerov, nadalje pa zaradi- tega, i ker je oconjevanje trdote smuči med vo- ! : ?njo včasih lahko zelo subjektivno. Te- | °retična predpostavka odvisnoti s tem ni bila ovrže na, ker oač ni vzrokov, da bi n.pr. najtežji smučar vozil najoehkejše I smuči. a O ! \T 6 Kaj nas je torej vodilo k tem poskusom in študiju? Skoraj iz vseh dosedanjih po—| ročil smučarjev, ki so preiskušali naše smuči razberemo pripombe "pr e me hite ali pretrde za mojo težo". Problem so pokazali smučarji sami. Ker te pripombe ni- | so edine, ampak potrjujejo tudi ostale j slične izjave potrošnikov, menimo da je ’ smučarjem pomagati izbrati prave smuči. Ta način izbire smuči je primere^ za tur-j ne smuči, ne pa za smuči vrhunskih smu— | carjev - tekmovalcev. j- S tekmovalci vzdržujemo zato stalne sti- ' ke da bomo z njihovim sodelovanjem rea-nično izdelali take smuči, ki jim bodo j povsem odgovarjale. Inštitut je v ta na- \j men tudi letos organiziral posvetovalne j sestanke s tekmovalci in trenerji vseh | disciplin smučanja. Skupno smo pregleda- ; li dobre in slabe strani naših tekmoval- i nih smuči in pokrenili vse potrebno, da j bodo imeli tekmovalci v prihodnji sezoni | dovolj kvalitetnih smuči. Na sestankih vsklajujemo mnenja, ki si često naspro— | tujejo. V takih primerih si pomagamo s j podatki različnih meritev smuči za ka- | tere tekmovalci zagotavljajo, da so naj- ' boljše. Dokler fizikalne lastnosti.smu-. j či niso normirane ali potrjene metode J teoretičnih raziskav je iskati edino in j, do sedaj najboljšo pot, t.j. formirati j izkustvene noime na osnovi lastne prak- | se, sodelovanja, in spremljanja razvoja ; smuči vodilnih proizvajalcev v svetu. SODELOVANJE S SMUČARJI SKAKALCI: Skakalne smuči nismo razvijali v zadnjih j dveh letih. Še leta 1963 so vsi na-ši skan kalci skakali na naših smučeh, ki so bi- 1 le takrat še enakovredne priznanim smu- ! I čem firme Gfaller. Danes so te iste smuči za tekmovalce skoraj neuporabne. ' V katero smer je tcrej šel razvoj in v čem se razlikujejo tuje smuči od naših nam bodo najbolje pokazale naslednje u— gotovitve s Da skakalec doseže na zale— tišču čim večjo hitrost, morajo smuči porazdeliti pritisk teže anučarja čim bolj enakomerno po celi svoji dolžini. Pri tem pa je treba upoštevati, da je ta porazdelitev še važnejša v prehodu na odskočno mizo. Če so smuči pretrde, se pritisk konice in pete na sneg v radiu— su prehoda toliko poveča, da se hitrost občutno zmanjša. Skakalec pa občuti, da ga bo vrglo naprej. Smuči morajo biti izredno mehke in z majhnim mostičenjem. Poznam način približnega ocenjevanja trdote smuči s stiskanjem —opiranjem para smuči z roko ne zadovoljuje danes več. Skakalec bi moral z lahkoto s stiskom dveh ali treh prstov promagati napon mo-stičenja ali kakor pravimo smuči bi moral zapreti, S posebno mersko napravo, ki točno pokaže silo, ki je potrebna, da zapre smuči smo izmerili silo in sicer: Poppa Splitkein Elan 5,00 kg 5,06 kg 15,45 2 | Pri skoblanju frizov na skobelnem stroju I !' v strojni smučarski delavnici se je dne ; I 18. 5e 1965 ponesrečila tov. Bergant | Terezija. Stroj je delavki obdelovalni |’ komad (friz) vrgel na stran, ki jo je j ; zadel in poškodoval sredinec desne roke, | ■ — Nevaren način dela delavke. | - Izgubljeni 3 delovni dnevi« i, - , ■ . ■ i •j Dne 25. 5. 1965 se je pri žaganju letvic j : na podajalnem stroju v telovadnem orodju j I lesnega obrata ponesrečila tov. Mali Pav-! : la. Delavka je žagala letvice na podaja- : ! lnem stroju (kuliju). Ko je stroj avto— j | matsko vlekel obdelovalni komad, iz ka— i i terega je žagala letvice, naprej se je — med tem komad zaustavil„ Pri tem je de— i lovka izklopila stroj za. vleko komada ! naprej in ga vključila za vleko komada j nazaj, kar je dalo povod, da je komad vrglo nazaj, ki je z ostrim robom zadel j i in poškodoval delavki zapestje in dlan j : med palcem in kazalcem desne roke„ \ i - Nevaren način dela delavke.. Se še na- t ’ — haja v bolniškem staležu. 1? Potočnik Janez V kratkih obrisih bi želel prikazati delo mladinskega aktiva v našem podjetju in težave, s katerimi so srečujemo pri izpopolnjevanju svojih nalog. V radovljiški komuni, je naš aktiv Zi/iS najmočnejši, saj šteje 185 članov. Skoda j e da tudi aktivnost naših članov ni najboljša. Vzroke nezainteresiranosti smo iskali skupno s člani ZK, s predsednikom delavskega sveta, člani sindikalne podružnice in.samim sekretariatom v podjetju. Bili smo vši istega mnenja, da je temu mrtvilu vzrok oddaljenost mladincev od samega podjetja, saj se večina vozi z avtobusi. Treba bi bilo uvesti tečaje .za mladino, posebno za take, ki so prišli na novo v podjetje, da bi jih seznanili z osnovnimi .nalogami samoupravnih organov, oružbe-no-političilih organizacij v podjetju, o delitvi dohodka, o sami proizvodnji v podjetju in nasploh o poslovanju podjetja. S seminarji bi lahko takoj začeli saj i— mamo sedaj nov izobraževalni center, ki smo ga do 'sedaj tako pogrešali. Zdaj pa še nekaj o delu mladine acjne. Že lansko leto smo obiskali tovorno vijakov "Plamen" v Kropi. Njihov mladinski aktiv nam je obisk vrnil in skupno smo razpravljali o problemih mladincev iz obeh aktivov. | K praznikom dela prvi maj smo mladinci | pristopili in pomagali urejati tovarno, i Spletli smo vence za okrasitev parol. | Zopet pa moramo kritizirati vse tiske, I ki se te prostovoljne akcije niso od-| zvali. Posebno pa še tiste, ki so ob— I IjuhiLi pa jih ni bilo, . | Za teden mladosti in rojstni dam mar-I šala Tita smo maldinci iz Elana- sode-. I iovali pri štafeti. Nesli smo jo od I Sukna do naše tovarne, kjer smo prcb-I rali čestitko za tovariša Tita, za nje-! gov 73. rostni dan. Štafeto smo potem | predali učencem osnovne šole iz Begunj. I • .. • , : .... 1 " ' •j Na Bledu je bilo zaključno praznovanje | dneva mladosti pod naslovom "Mladina ! pred mikrofonom". 0 znanju mladine so ! se pomerile ekipe iz komune Radovlji-! ce. Naša ekipa se je uvrstila na četrto mesto. Naslov i^pne teme je bil ! "Mladinsko gibanje v Jugoslaviji". | Ob tej priliki ekipi iskreno čestitamo ; v imenu celotnega aktiva in jih vabimo k še nadaljnomu sodelovanju, kakor tudi ostale mladince in mladinke v aktivu. Z A H V A L A Aktiv tovarne "Plamen" je priredil oddajo Naj lepše se zahvaljujem sindikatu "Aplavz za tri", 'na kateri so nastopali mladinski aktivi: BPT Tržič, Elan, Plamen. Čez nekaj časa je enako oddajo priredila tovarna v Tržiču. Obe oddaji sta dobro uspeli. Sedaj pa bi moral biti ne, vrsti "Elan". Ker pa nimamo prostora za nastop, bomo verjetno morali preložiti oddajo za eno leto. za podarjeni venec ter sedlarjem za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti moje drage mame, žalujoča Ivanka Rabič ^ II—, jf W kranjski gori I^ES ČAS IZHAJANJA "NAŠE SLIUČIKE" NI SILO SE GOVORA O TEJ NADVSE ZANH/JVI DEJAVNO- STI ŠIM , KE POVEZUJE SA1I ZILSZI ŠPORT Z NA- 'i PODJETJE!.:. Slavko Slavko Knafelj I ^To SMO POVABILI TOV. 2RAITCA GAJBICA, ^IZNANEGA STROIKVITJAIA ZA SMUČI, MONTA- ŽO MAZANJE IN POPRAVILA, 13 V SEZONI VO- |DI SERVIS V KRANJSZI GORI, NA RAZGOVOR, ^ER SMO POVZELI NASLEDNJE: I j^ta 1961 je bil organisiran prvi in prepotrebni servis na Vitrancu ,v Kranjski §ori. Tu je nedvomno največji smučarski °enter v Jugoslaviji z odličnimi tereni, . !^i so opremljeni z vlečnicami in sedežnicami. Vsi smučarji poznamo oba dela pro— ; in obe sedežnici prav do vrha, s ho— ^elom, nadalje vlečnice: "ilojca", "Podreš", "Preseka", "Brznina", "Bukovnik" in i Slatna”, ki je v Planici, Mojco in Slat— 110 je konstruiral obratovodja žičnice i Strane tov. Bizjak Jožo. S Kranjska gora leži na tromeji Avstrija, !Italija in Jugoslavija in predstavlja Imednarodni smučarski center, kjer je o-ibisk tujcev izredno močan. Tja prihajajo j predvsem Italj.ni, Avstrijci, Holandci, INemci,. Švedi, .Francozi, Amerikanci, Ang-lleži in celo Brazilci- i • v ;Prav to je narekovalo nujnost ustanovitev J servisa, predvsem iz dveh razlogov: Ji. Nudiismučarjem pomoč, da ne prekinjajo I dopustov. ! , •. ■ * v > 2. Povzdigniti renome Elana, istega razširiti preko naših meja in vzporedno zavračati nekatero zlonamerno inozemsko kontropropagando, s tem da nudimo strokovne usluge in izdelke. i®ski šport z dobrimi pogoji omogoča e— i *tne domače in mednarodno prireditve ; fet FIS-a te Ime, državna, republiška in °kalna smučarska prvenstva. Tu obstoja Alpska smučarska šola. V letu 1966 ^ bo v Kranj ski gori svetovno novinarsko 1 ^enstvo. Primer: Hčerka Holandskega poslanika je poslala tov. Sajbicu sledeče pozdrave iz Francije: l " ': i tudi v francoskii Alpah drsijo jugo- J slovanske - Elanove smuči zelo dobro j 1'tika j preživljamo prelepe zimske počitnice J ...................... Pozdrav Martha! V zimskih počitaieah organizirajo za naše turiste in šolarje razna predavanja o naših smučeh, o izbiri, montaži, negi 'in mazanju (predvsem za absolvente visokih šol za fizkulturo in učence srednjih šol)o Servis je v času prireditev velika opora tekmovalcem z nasveti, pripravami,' pregledu smuči in drugo„ )ir^ n 7 cb o n L- Tam se zbirajo poleg telpnovalcev tudi • \ j drugi gostje, poslovni in turistični, ra-I zni funkcionarji, gtro.eovnjaki in drugi, | ! med njimi tudi poznani Knut Gresvig, sin I j našega kupca iz Osla. j TRAJANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA IN SKRAJ- ^Vrrrr--^ I SANI DELOVNI ČAS kATERE PO PORODU. ■ ! 1 100 1 I-J d n i 4vw.-.c- Predvsem se je odlično obnesla posoje-valnica smuči, palic , čevljev in sank. Tudi v tovorno se avizira dokaj interesentov in tako je stalni kontakt nujen. Tov. Sajbic, ki je sezonsko - poleti (z letošnjim letom) zaj>oslen v Slanu, da bo organiziral po vseh smučarskih centrih Jugoslavije slične servise kot strokovnjak, se istočasno izpopolnjuje tudi na - plastičnih čolnih, kjer vrši po terenu preglede i.i popravila in dajo instrukcije športnim trgovinam o prodaji smuči in drugih 3lanovih rekvizitov. Obljubil nam je, da bo v naslednjih številkah pisal podrobno o uspehih in slabostih našega servisa in predlogih za izboljšanje stanja. ZGODILO SE JE NA IZL32U DEL/.7SZ3GA SVETA PODJETJA: | j Po zaraščenem Kočevskem Rogu smo se 1 peljali na ogled Baze-20, pa se oglasi nekdo v avtobusu: "To je svet, k ankamar na vid!". delavski Zavarovanka ima ob porodu pravico do po-! rodniškega dopusta, ki traja brez preš- I ledka skupno 133 koledarskih dni. Ta dopust sme nastopiti zavarovanka 45 dni> mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodofl^ V tem smislu je porodniški dopust razdeljen na dva-dela in sicer pred porodom najmanj 28 dni in po porodu 105 dnir kar znaša skupaj 133 dni. V kolikor za/- j varovanka ne bi koristila tega dopusta pred porodom 28 dni nima po porodu več kot 105 dni dopusta. ■ I Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdr»"j vnika porodniški dopust preje kot 45 dni pred porodom (zakasneli porod) ima pravico do nadomestila tudi za te dni. 4 ur e 1 iviateri pripada po preteku porodniškega dopusta pravica do štiri-urne zaposli- I tve, če to zahtevo uveljavi. Taka zaposlitev v skrajšanem delovnem času tro^i ja dokler otrok ne dopolni osem mesece^ starosti. Mati ima pravico delati skraj"1 sani delovni čas 4 ure na dan tudi ko otrok dopolni osem mesecev starosti do treh let starosti otroka, če je otroku ! po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. V tem primeru pa zavarovanka nima nobene pravice do denarnega nadomestila za ti" j sti čas, ko ne dela. Samo delo pa se šteje kot delo s polnil delovnim časom* -I E-S-V-I u D ; Vsaka stvar, ki je ekonomična. za nekoga, I ni nujno cla je ekonomična za drugega, j Koza cela in volk sit, to je seveda sta— i ra parola, ki pa danes ne drži več, ; ' Volk je pojedel kozo, pa jih je še ved— ! no dovolj — znanstveno dokazano na osno- i vi dialektike. i \ I ■ Ali pas Z avtobusi se orevašai o delavci I na delo in z dela. Avtobus mora biti 1 čimbolj izkoriščen, to ni samo cilj vo-; dilnih delavcev v avtobusnem prevoznem ! podjetju, marveč tudi vseh članov te j delovne skupnosti. Da pa dosežemo, da : uporabimo avtobus po takoimenovani eko— nomski računici, kjer se da analitična : na osnovi sodobne znanosti odkriti s kri— i te rezerve, katere do današnjih časov ! Vsi najboljši matematiki niso znali izračunati. Sijajno velik napredek sodobne j znanosti! To so tako imenovane teze, Iti so I nadomestile ‘neizdanje pulile dogme v korist I sodobnemu človeku. i •' Kakor sem ;;e omenil se analognih znanst— I Venih pridobitev poslužujejo tudi avto— j busna prevozna podjetja kot konkretno ! &aš primer "Transturist Škofja Loka". V | ta namen uporabijo en avtobus za prevoz I delavcev na delo in z dela, in sicer mi— | ttimalno za dve ali pa še za več relacij ! hkrati. Sedaj pa poglejmo kako dosežejo j "to, da so delavci in prevozno sredstvo, i Vsaj kar velja za slednjega, zadovoljni, i» « i • I Avtobus odpelje na delo najprej tiste | iavee, Id. so najmanj oddaljeni od pod— Oetja, nato pa tiste delavce, ki imajo ; Najdaljše relacije. Logično je, da se I tanjše delo izvrši hitreje kakor večje, , zato je tudi v tem primeru pivo na vrsti. ; ICaJ pa delavci iz teh krajših relacij, : ki so še tričetrt ure pred pričetkom do- la v tovarni na delovnih mestih, drugi ki se vozijo na daljše relacije pa med tem časom še spijo doma? Logično je, da se prvi nimajo kaj pritoževati, saj rana ura je zlata ura, poleg tega pa na denarju ne zgubijo ničesar. Brez nadalj-nega z delom lahko prično brez zamude, če pa imajo priložnost in se znajdejo pa lahko s tem na akordu precej profi-tirajo - če ne s tem v lastno škodo. V slučaju, da so pa utrujeni od prejšnjega dne, pa se med tem časom lahko temeljito spočijejo - saj je to tudi velik plus za delavca in podjetje. Naj bo že tako ali drugače, avtobusno prevozno podjetje pa s tem le doseže svoj ekonomski cilj. Tako je koza cela in volk sit. Pri povratku i~ službe pa tisti ki so zjutraj pol ure prej prišli,zato četrt ure kasneje odidejo,z avtobusom seveda. Tako se to lepo matematično vse izravna - kajneda! Vendar narod je pričel godrnjati. Večletni vozni red, ki le nekaterim zgoraj omenjenim nudi take ugodnosti postaja dolgočasen, zoprn, enoličen. Že več let nobene bistvene spremembe. Tako so se ti preobjedli dobrot in želijo, da bi te delili tudi med druge, ali bolje rečeno — hočejo neke spremembe voznega reda, hočejo zamenjavo. Nočejo več teh ugodnosti. In to resno, sicer bo stvar zavrela in — prekipela! NESREČA NA POTI i.ULtfUf, •V I „ j£*k. K }/ , >/ '“Vj ;! 'A v. Tov. HRIBAR Jgebz se je dne 4.5.65 peljal s kolesom nq/&elo. Na odseku ceste Gorica - Zg.Otok je pripeljal na peščena tla. Zaneslo ga je in je padel. Pri tem pa-i dcu si je poškodoval desno roko v zapestju. - Izgubljenih 5 delov-nin dni. /M\ GANGSTERSKA. PETORKA _ Anglešld kriminalni barvni film 15. VI. 1965 16. VI. 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri GROF MONTE CRIGTO II. del — Rrancoski avanturistični barvni CS film 17. VI. 1965 19. VI. 1965 20. VI. 1965 ob 20 uri ob 13 uri ob 16 in 20 uri TELKD JE ŽIVETI — Ital:.jansld. ljubavni film 18. VI. 1965 19. VI. 1965 20. VI. 1965 ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri ZAKONSKE RAZi/ERE - Poljski film 22. VI. 1965 23. VI. 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri MA LENE BOM MISLIL JAZ — Ameriški barvni CS film 1. VII. 1965 3. VIT.c 1965 4. VII, 1965 5. VII. 1965 ob 20 uri ob 20 uri ob 16 in 20 uri ob 20 uri IZLET KOŠKIH — Jugoslovanski film 2. VII, 1965 4, VII. 1965 ob 20 uri ob 18 uri NAJLEPŠA NA SVETU — AmerišldL glasbeni CS film 24. VI. 1965 26. VI. 1965 27. VI. 1965 ob 20 uri ob 13 uri ob 15,45, 13 in 20,15 uri PAMETNA POTEZA - Sovjetski barvni film 25. VI. 1965 26. VI. 1965 ob 20 uri ob 20 uri MLADI GREŠNIKI - Norveški ljubavni film 29. VI. 1965 30. VI. 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri kADAM SAN—GEN - Italijanski - Španski barvni CS film 3. VII. 1965 ob 18 uri TAJNI ARHIV NA ELBI - Nemški vojni film 6. VII. 1965 7u VII* 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri NORMANI Italijanski zgodovinski barvni CS film 8, VII. 1965 10. VII. 1965 11. VII- 1965 12. VII o 1965 ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri ob 20 uri GARSONJERA ZA ŠTIRI - Ameriški barvni CS film 9. VII. 1965 10. VII, 1965 11. VII. 1965 ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri KRVAVI DENAR — Ameriški barvni film 13. VII. 1965 14o VII. 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri Proda klavirsko harmoniko na 72 besov, malo rabljeno in dobro ohranjeno znamke "H0KNER MEL0DIE"„ Izklicna cena 80.000,- Ji n ERMAN Alojz Kovinska 1 2 3 ,4 ... | 5 1 6 |7 1 i O rH ON CO 11 12 L ! t j§| 13 i u ; 1 15 j 16 •i ■ - U 17 18 19 ■ 20 j i - - j j ! 21 1 r 22 J j 23 24 • i j 25 j i 26 j 1 i i ..... Hj 28 • 29 30 31 ■ i 32 33 ;y/ ' 34 35 v i i Ig, 36 37 38 ■lil 39 40 41 42 43 44 /" ", 45 |! \6f 47 ■ . MS-iJ 48 49 50 51 BiH 52 ; 1 • ' - - V j I j 54 55 56 57 ŠImII58 |1§1IŽ ■ | 59 60 61 62 63 ir' | 54 =i Ki® 65 66 .. _ ■ 1 1 67 iyS2 63 69 70 i i ’ SSSIll 71 fj2 KI//S.S llpjjlfi 73 74 1 . i 1 i i 75 \ #6 4 i i 77 i 78 j|S 79 i t’>0 | ■ ~~ Sl i ■ 82 1 i i * i i . . j 1 83 i ! i, 1 > i. Jožef Prestrl NAGRAD II A K R I Z A N Kv A / 'VODORAVNO; 1. boječ, nesamostojen šlovek, 5. na videz nesmiselna trditev, 12. gozdna ; žival, 13. kipi, 14. mejna reka meč. Peljalo in Nemško demokratično republiko, 15. ; oskubim - oberem, 17. navdihujen,prevzet, 19. začetnici slovensk-ega impresionista j. i (1869 - 1943), 20. povodoc, 22. eden največjih angleških romantičnih* pesnikov (John) j i 23. ostanek pri gorenju, 25. rekrut,vojaški novinec, 27. tamkaj., 28. tračnica,proga,■ 29. ljubkovalno moško ime, 30. naskok,napad, 32. tekmovalec v ligi, 34. kem.znak ' | za lahko kovino, 35. pritok Donave v Romuniji, 36. vrpta puške, 39. zelo redek e- i lement, običajno spojen s tantalom, 41. žuželka, 42. nategnjen, 44. italijanski filozof in politik (Beneaettc, 1C56 - 1952), 46. stalna pesniška oblika, 47. prebivalci Nove Zelandije, 48. podzemlje pri starih Grkih, 50. -zvijača, spretna uka— j na, 52. ime in priimek mecena slovenske književnosti v Linhartovih in Vodnikovih j časih, 55. letovišče pri Opatiji, 56. začetnici zaslužne slovanske knjižne založ- I be, 58. sultanova palača, 59. nekdanji pravniški poklic, 61. Strelno orožje, 63. | I predlog, 64. deli obleke, 65. poroka, SC. ženske ime, 70. mitološki kralj, kate- j , rega hčere so v poročni noči poklale svoje može, 71. likovni umetnik, 73. Kem. znak za srebro, 74. zacinim, 76. iti v slast, 78. domače moško ime, 79. skupne j ime za vrsto poklicev, 81. v nordijski nitologiji čuvarica jabolka, ki daje bogo- j I vom večno mladost, 82. prevara, fiata. i ! i I v I I NAVPIČNO: 1. strupen ščipalec, ki živi v tropskih krajih, 2. drevesna skorja, 3. i ime za starega Slovana, 4. človek, ki se je po naklučju povzpel do oblasti ali bo— j I gastva, 5. smisel, 6. vzdih, 7. nemški veletok, 8. angleško pristanišče na najož— j jem mestu Rokavskega preliva, 9. izročena, odposlana, 10. okrajšftva, 11. pripnd— | : nik naj odločnejših prevratne žev vreliki francoski revoluciji, 13. prislov in vez-i nik, 16 gumasto obuvalo, 18» čeprav, 21. ..cradljivka, 24. letovišče ob slovenskem | J Jadranu, 26. vrsta peciva (množ.), 31. cesta v mestu, 32. severni jelen, 33. za-I ničljivo ime za gosli, 37. bajeslovni začetnik gojitve vinsko trte, 38* pijača za j j vzbujanje teka, 40. moško ime, 43. nauk o nravnosti, 45. siromaštvo, neurejene razmere, 46. tuj izraz za smuči, 47. izumrla vrsta orjaškega slona, 48. zadnji del,^ 49. skupina, jata, 51. mogočna starovoška mestna država v severni Afriki, 53. gr- i i ški didaktični pesnik, 54. sneženi mož, 57. krepak moški, korenjak, 60. bergla, | hodulja, 62. ptica pevka, 66. z eroza s sekiro, 57i trta, poganjek, 69. bombažna I tkanina, 72. števnik, 75. tpnovski način, 77. žensko ime, 80. začetnici sodobnega slovenskega slikarja in grafilca. reorganizacija | UREDNIŠKI IN REDAKCIJSKI 0DBCR C2A ITiL SKUPITI SEJI 29. LAJA SPREJELA NASLEDNJI SI22Ps v ! I ■ | _ ! i "Naša smučina" naj ima v bodoče oirejone referate; 1 | 1. Uvodnik k državnimi, republiškim?, in krajevnimi prazniki podjetja, kongresi, vo-j litve - referat Kose1j Anton in Knafelj Slavko. I 2. Organi upravljanja CDS - CBS - JO - referat tov. Koselj Anton. I 3. Gospodarski del: izvrševanje planskih obveznosti - referat tov. Knafelj Slavko. 1 ; 4. Finančni del: bilance, novi predpisi, analize — referat tov. Berce I»Iajda. j 5. HTV: nesreče, kadri, ambulante, preventiva — referat tov. Valjavec Eranc. | 6. Komerciala: prodaja, nabava, sejmi, reklama, obiski, potovanja itd. referat i tov. Jamšek Ivfejda. j.7. Tehnični del: inštitut, konstrukcija, nova proizvodnja, raziskave, tehnične ris-i be, skice, izboljšave, rekonstrukcija itd. - referat tov. ing. iviarinšek Bojan. 1 I 8. Iz naših obratov: delo v obrati!;, težaje, prostori, delovna mesta, uspehi, pri- , I pombe - referat tov. Janša Stanko. I . . * v j 9. Organizacije: ZKJ, Sindikat, mladina, gasilci, klubi — šport - referat tov. Co-mažar Marija. 10. Poljudni - splošni del: razni prispevki, zabava, za razvedrilo, kritika, razne skice, risbe, oglasi, Ifcrižaake, kino itd. - referat tov. Legat Janez. Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!