ORMO?AN? EK Gl asi l o | Osn ovn a ?o l a Or m o?| ?t ev i l k a 2| 2022/ 2023 1 KOLOFON 2. ?tevilka, ?olsko leto 2022/23; priloga Zlati Ormo?an?ek Ormo?an?ek je glasilo Osnovne ?ole Ormo?. Izhaja 2-krat letno. IZBOR GRADIV: Tina Zadravec, prof., Stanka Hebar, prof., mag. Mateja Me?ko, Nata?a Kolar, prof., Janja Rudolf, prof. JEZIKOVNI PREGLED: Tina Zadravec, prof. GRAFI?NA PODOBA: Janja Rudolf, prof. OBLIKOVANJE: Renata Pu?ko, prof. FOTO ZGODBA: Nina Rajh, prof. ZLATI ORMO?AN?EK: Ur?ka Stanko, prof. FOTOGRAFIJE: arhiv O? Ormo? NASLOVNICA: Lana Koro?ec, 7. b Sem Zdravko in sem maskota O? Ormo?. Popeljal vas bom skozi na? ?olski ?asopis Ormo?an?ek. ?olska novinarska ekipa ob ?asopisu Ormo?an?ek ustvarja tudi TV-oddajo Ormo?an?ek. V okviru izbirnega predmeta televizija nastaja ?olska TV-oddaja »Ormo?an?ek TV«. Pri nastajanju oddaje u?enci pod mentorstvom dr. Nata?e Rizman Herga pripravljajo aktualne vsebine in se predstavijo v vlogi novinarjev, napovedovalcev, snemalcev, oblikovalca naslovnice, fotografov, scenarista in monta?erjev. Novinarska TV-ekipa so: Patrik Bog?a (7. a), Julija Ivanu?a (8. b), Mija Kiri? (9. b), Larisa Kociper (8. b), Marina Kociper (9. b), Iva - Tia Kolari? (8. b), Ela Luka?i? (7. a), Tia Pevec (7. b), Nejc Ra?l (7. a), Arina Shaplavska (7. a), Diana Sivachenko (7. b) in Ne?a Zorko (7. a). Arhiv oddaj TV-Orm o?an?ek t er ost ale posnet ke, k i so nast ali v ?ol. let u 2022/2023, najdet e na YouTube kanalu O? Orm o? s pom o?jo QR-kode. 2 Dragi u?enci, delavci ?o le, st ar?i in vsi, ki st e del na?e ?olske skupnost i. H it ro se pribli?uje zadnji ?o lski dan ?olskega let a 2022/2023 in po?asi se v mislih ?e pripravljamo na polet je, ki je pred nami. O b t ej pri lo?nost i je prav, da pogledamo v O rmo?an?ku zbrane na?e skupne dose?ke in se jih veselimo. V izt ekajo?em se ?olskem let u smo kot u?e?a se skupnost pokazali, da nam je mar do znanja, pri jat eljst va, medsebojne pomo?i, lepe besede, pri jaznega pogleda in iskrenega nasmeha. B lest eli smo v znanju. U?enci st e s svojimi dose?ki dokazali, Ela Pau?ner, 5. a, H i?ke da st e marljivi, ?eljni novega znanja in polni radovednost i. Posebno bi rad pohvali l vse t ist e, ki st e se soo?ili z na videz nemogo?imi izzivi, se u?ili KAZALO iz neuspehov in napak, vendar kljub t emu nist e obupali. Razred se predstavi 4 N a?i mladi umet niki st e ust varjali v razli?nih zvrst eh Raziskujemo in zapisujemo 6 umet nost i ? od likovnega ust varjanja do plesa, pet ja, gledali?ke in lut kovne igre, recit iranja, poezije Od tu in tam 7 ... Pokazali st e svojo st rast do umet nost i, t alent in veliko ust varjalnost i. Skozi ?o lsko let o st e t ako Zdravko bere in priporo?a 9 bogat i li razli?ne ?olske dogodke, ?olsko t elevizi jo 9 O rmo?an?ek TV in ?asopis O rmo?an?ek. Zdravkova ustvarjalnica dobrih idej B ili smo akt ivni na podro?ju ?port a, ekologije, Na?a ustvarjalnica 11 podjet ni?t va in raziskovanja. Radi smo zahajali v ?o lsko knji?nico, raziskovali svet robot ike in ra?unalni?t va. N a?e v ?oli vzgojene rast line so na?le Foto zgodba 20 svoj novi dom na prenekat erem vrt u v na?em mest u in okolici. Intervju 24 Zaklju?ujemo ?e eno uspe?no ?olsko let o, ki ga ne bi bi lo brez va?e podpore, razumevanja in Pod drobnogledom 26 nenehnega sodelovanja, spo?t ovani st ar?i. Vse va?e napore ? od pomo?i pri doma?ih nalogah, do Razred se predstavi 28 podpore pri ?o lskih pro jekt ih in prisot nost i na ?olskih priredit vah ? zelo cenimo. Verjamem, da Od tu in tam 29 samo skupaj z vami lahko pi?emo uspe?ne zgodbe va?ih ot rok in na?e ?ole. Bili smo uspe?ni 35 Hvala vsem, ki st e kakorkoli pomagali soust varjat i Med knji?nimi policami 37 uspe?no zgodbo na?e ?olske skupnost i v t em ?olskem let u, in vsem, ki verjamet e v na?e Ustvarjalnica 40 vrednot e, vizi jo in poslanst vo. ?elim vam mirno, spro??eno in brezskrbno polet je. Eko strip 44 A leksander ? t erman, prof., Kri?anka 47 ravnat elj 3 RAZRED SE PREDSTAVI 2. b SE PREDSTAVI 4 RAZRED SE PREDSTAVI Vsi se mo?no t rudimo, Ekipno sodelujemo, S pri jat elji se dru?imo. Enaki in enkrat ni smo, L epo se obna?amo In v ?olo radi hodimo. 5. b SE PREDSTAVI 5. b-razred smo, radi se zabavamo. Vsi radovedni smo, radi si pomagamo. Smo malo nagajivi, a t udi pozabljivi. V?asih se skregamo, a vedno se pobot amo. Skupaj vsi dr?imo in se veselimo. Kot velika dru?ina smo, 5. b! HO , HO , HO ! Ela ?t ibler, 5. b 5 RAZISKUJEMO IN ZAPISUJEMO Kult urna dedi??ina O rmo?a skozi o?i u?encev 3. a U?enci 3. a smo v sklopu N a? kraj raziskovali kult urno dedi??ino mest a O rmo?. Pri delu so nast ali zanimivi zapisi, iz kat erih smo oblikovali svojo knjigo. VTISI U? EN CEV O B RA ZISKO V A N J U O RM O ?A V?e? mi je bi lo , ko smo iskali podat ke na t ablicah. N i mi bi lo v?e?, ko st a se pri delu so?olki igrali na t ablicah, namest o da bi iskali podat ke. Druga?e mi je bi lo super! N ika V?e? mi je bi lo , da smo bili na t ablicah, da smo sodelovali v skupinah in da nam je uspelo naredit i lep izdelek. Ema K . Imela sem se lepo. Ko smo delali s t ablicami, mi je bi lo zabavno. Vesela sem, ker sem delala v skupini. M a?a Ko smo raziskovali, mi je bi lo zanimivo delo v skupini, saj smo na t ablicah na?li veliko zanimivih podat kov. A neja B ilo mi je v?e?, da smo v skupini raziskovali v knji?nici, da smo delali s t ablicami. V skupini se nismo nit i enkrat skregali. Ko smo delali v skupini, mi je bi lo fajn. N ismo se kregali. Vsi smo sodelovali. N a koncu smo Tea bili zadovoljni s svojim izdelkom. Ko smo delali opis mest a O rmo?, sem, na ?alost , M aja V. zbolel. Zaradi t ega mi je zelo ?al, saj sem ?elel sodelovat i s svojo skupino. B ilo je zelo lepo. Raziskovali smo park. J az sem bil skupaj z J anom in M aksom. J ernej K lemen V?e? mi je bi lo , da smo sodelovali, da smo bili dobra skupina in da smo izvedeli nove st vari. B ilo mi je lepo. Z na?im delom sem bil zadovoljen. N ajbolj mi je bi lo v?e? risanje. Filip H . ?iga Zelo je bi lo lepo, ker smo sodelovali. Uporabljali smo t ablice in knjige. Zelo sem se zabavala in ni? se B ila sem zelo vesela, da sem lahko sodelovala. nismo kregali. N a?a skupina je sodelovala zelo dobro. N ajbolj mi je bi lo v?e?, ko smo iskali slike in podat ke. Ema ?. M arina 6 RAZISKUJEMO IN ZAPISUJEMO O rmo? (Predst avit ev kraja) O rmo? le?i na severozahodnem delu Slovenije. Spada v Podravsko regijo in le?i na nadmorski vi?ini 218 m. M est o le?i zraven reke Drave. O krog O rmo?a so speljane cest e t er ?eleznica, imamo t udi avt obusni promet . Ta kraj je sest avljen iz Dolge lese, del mest a pa st a t udi zaselka L ent a in Zverinjak. Prebivalcev je okrog 2000, ukvarjajo pa se z vinogradni?t vom oziroma s pridelovanjem vin. Ukvarjajo se t udi z indust ri jo in s t rgovino. J avne zgradbe v t em mest u so: osnovna ?ola, vrt ec, gimnazija, glasbena ?ola, ob?ina, zdravst veni dom, dom za upokojence, knji?nica, ljudska univerza, grajska prist ava t er muzej. Kult urni znamenit ost i predst avljat a cerkev sv. J akoba t er ormo?ki grad. M est o je bi lo prvi? omenjeno let a 1273, sicer z imenom Holermus, v let u 2023 pa praznujemo 750. oblet nico prve omembe mest a. N eko? je O rmo? imel t udi kopali??e, ki se je imenovalo M ajeri?evo kopali??e, nahajalo pa se je zraven reke Drave. O rmo? ima danes svoj ?asopis, ki se imenuje O rmo?ke novice, radio z imenom Radio Prlek t er svojo t elevizi jo , in sicer KTV O rmo?. M est o ima t udi znan rokomet ni klub. Vsi za enega, eden za vse ? O rmo?! Taj M unda, 6. b OD TU IN TAM Kolesarski po ligon Dobila sem brat ca V mesecu apri lu smo se zbrali v jedilnici, saj je bi l t ehni?ki Pred pet imi let i je moja mama post ala dan, in sicer na t emo kolesarski po ligon. U?it eljica nas je nose?a. Vpra?ala me je, ali ?elim imet i peljala v u?ilnico 41. Tam nam je predst avila poligon, t am brat ca ali sest rico. ?elela sem si brat ca. smo t udi malicali. Po malici smo se odpravili v M est no Vedela sem, o ?em se gre, da se bom grabo. 5. a je ?el na pregled koles, mi pa na poligon. B il je lahko igrala s svojim brat om ali s kar t e?ak. Sest avljen je bi l iz posameznih post aj. M eni je sest rico. M inilo je osem mesecev in bila najt e?ja post aja, ko si moral z eno roko dr?at i vrvico in mama je imela kar velik t rebuh. B ili z drugo peljat i ko lo v krog. Tudi ve?ina mojih so?olcev je smo zelo nest rpni. Izvedeli smo, da je bila enakega mnenja. ? ez ?as smo se zamenjali. U?enci 5. b dojen?ek mo?kega spola. Po mamo je smo se razdeli li v dve skupini. Pri eni od t eh smo pregledali pri?el re?ilec in zelo me je skrbelo za obvezno opremo kolesa oziroma kolesa st a nam pregledala njo. Preko t elefona smo se pogovarjali po licist in u?it eljica. V drugi skupini pa je predavala vsak dan. Doma smo izbirali imena in policist ka o pomembnost i ?elad in o nevarnost i v promet u. zaklju?ili smo, da mu bo ime A lja?. Po Pot em ko st a obe skupini zaklju?ili , smo se posladkali in se enem t ednu so mamo izpust i li iz ?e malo vozili s ko lesi. Zelo smo se zabavali. Kmalu smo se bolnice. V ko?arici sem opazovala t e odpravili nazaj v ?olo. Tam smo pojedli kosilo in ?li domov. velike modre o?i. Zdaj pa, ko je moj Za nami je bi l nepozaben dan. Vsi so bili presre?ni. M eni brat st ar ?e pet let , se veliko igrava in se je zdel t a dan ?udovit in prav t ako mojim so?olcem. pre?iviva veliko ?asa skupaj. L eni M ajhen, 5. b Kaja ?najder, 5. b 7 OD TU IN TAM M oj ku?ek Po?it nice N ekaj dni pred ro jst nim dnevom sem bila (Do?ivljajski spis) zelo vznemirjena, saj sem let os imela eno Z dru?ino smo se odpeljali na po?it nice. B ili smo v veliko ?eljo ? da bi dobila ku?ka. Upala Svet em J uri ju in v Puli. Ta dogodek sem do?ivela sem, da se mi bo t a ?elja uresni?ila. lansko let o. Kon?no je pri?el t e?ko pri?akovani ro jst ni dan. B ila sem zelo vesela, ko st a mi st ar?a Ko smo prispeli v Svet i J uri j, smo najprej povedala, da se mi bo ?elja izpolnila in da razpakirali prt ljago. Pot em smo ?li na morje iskat gremo k rejcu psov. Zelo dolgo smo se ?koljke in morske ?ivali. Do pla?e se nam ni bi lo vozili , ko je o?ka ugot ovil, da smo se t reba peljat i, saj je bi la naravnost pred nami. ? li izgubili . Ugasnili so nam t elefoni, zat o smo smo na veliko pla?, a najbolj nam je v spominu bili t udi brez navigacije. Po ?e dalj?i vo?nji ost ala pla?a, ki je bi la pred nami. so se st ar?i odlo?ili , da se ust avimo pri N apo?il je ?as, da gremo t udi v Pulo. Tam smo bili 7 hi?i, kjer smo vpra?ali, kje smo in ?e so ?e dni. Zelo sem se zabavala. kdaj sli?ali za t ega rejca. Izkazalo se je, da Post ali smo la?ni, zat o smo poiskali primerno smo ?e ?ist o blizu. Po pet ih minut ah vo?nje rest avracijo . Ker je t a rest avracija bi la uspe?na, je smo prispeli na ci lj. O pravi?ili smo se za bila velika gne?a. A t o ni bi l problem. Vrnili smo se zamudo in povedali, da smo se izgubili . v apart ma. Zve?er pa smo od?li na koncert . Vzeli smo psa, se zahvali li in ut rujeni od?li domov. V avt u sem ku?ka dr?ala in ga N a?e po?it nice so se kon?ale s ?i??enjem, saj po imenovala B ono. Pripeljali smo se apart maja nismo ?eleli pust it i v neredu. Vsi smo pri domov in ?li spat . N ajprej sva se z B onom t em sodelovali. Gospod, pri kat erem smo najeli pocrkljala, pot em pa oba zaspala. To je bil apart ma, je bi l ?ist o?e zelo vesel. Po ?i??enju smo zame nepozaben dan in najlep?i ro jst ni dan se odpravili domov. doslej. To dogodiv??ino bi ponovila ?e velikokrat . L eni M ajhen, 5. b Flora ? urin, 5. b M ladi gledali??niki O ? O rmo? M ladi gledali??niki smo: N ika B reznik Raj?p, 3. a, Tea Smont ara, 3. a, J uri j ? urin, 4. a, Da?a Gregur, M lade gledali??nike sest avljamo u?enke in u?enci, 4. a, Ula J ur?ec, 4. a, Gabriel Kolari?, 4. a, ki obiskujemo 3., 4., 5. in 7. razred. V skupino st a M ariia Veka, 4. a, Tymur Veka, 4. a, Teja Kosi, 5. bi la vklju?ena t udi na?a so?olca iz Ukrajine. Dobivali a, Eva Kat arina Pot o?nik, 5. b, V it o Ficko, 7. a, smo se enkrat t edensko ? ob ponedeljkih. in ment orica Irena B lagovi?, prof. V let o?njem ?olskem let u smo pripravili gledali?ko Ula J ur?ec, 4. a igro V ozvezdju post elje, avt orja B orisa A . N ovaka. Predst avili smo se u?encem in u?it eljem na?e ?ole, sodelovali smo na kult urnem ve?eru na?e ?ole t er na obmo?nem sre?anju ot ro?kih gledali?kih skupin Igrajmo se gledali??e v Domu kult ure v O rmo?u. Ko smo se uvrst i li na regijsko sre?anje, smo bili zelo veseli in ponosni. Sre?anje je pot ekalo 13. 4. 2023 v Domu kult ure L jut omer. V skupini smo se zelo dobro razumeli. Ugot ovili smo, da je nast op na odru veliko do?ivet je in skupinski uspeh. 8 ZDRAVKO BERE IN PRIPORO?A B ranje za male bralce N ina M av H rovat : O kraljevi?u, ki ni maral brat i N eko? je ?ivel kraljevi?, ki ni maral knjig in se ni hot el nau?it i branja. K ralj je st rokovnjaku, ki bi sina nau?il brat i, obljubil, da ga bo zasul z zlat om. Toda vse je bilo zaman, dokler ni de?ek ? kraljevi? sre?al deklice, ki mu je pod drevesom brala zgodbo o kraljevi?u, ki ni maral knjig ... A mu je ni prebrala do konca. Knjigo mu je posodila in kraljevi? se je nau?il brat i, saj je ?elel izvedet i, kaj se je zgodilo s kraljevi?em. Zabavna slikanica, ki vabi v svet branja in domi?lji je! (Povzet o po: ht t ps:/ /www.svet knjige.si/ izdelek/24484/o-kraljevicu-ki-ni-maral-brat i.) B ranje za malce st arej?e bralce N eli Kodri? Filipi?: Po?ar O sobivanju, st rpnost i in druga?nost i Presunljiva pripoved o ljudeh, ki so izgubili dom. Gozdnike iz njihovega gozda pre?ene po?ar in znajdejo se v dero?i reki. L judje jim v pomo? vr?ejo splav in hrano, a nih?e jih no?e sprejet i k sebi, vse dokler jih po dolgi in t e?avni pot i reka ne odlo?i v varen prist an sredi t rsja. Ust ali jo se in zgradijo novo bivali??e t er na ?iroko odprejo vrat a vsem pri?lekom. (Povzet o po: ht t ps:/ /www.svet knjige.si/ izdelek/20931/pozar.) ZDRAVKOVA USTVARJALNICA DOBRIH IDEJ M A KSI M EHUR? KI Veliko plast enko prere?e? pribli?no na (zabava na ulici) sredini (pomagajo naj st ar?i). V izrezani rob s ?karjami zare?e? zareze, ki naj Pot rebuje?: bodo globoke pribli?no 1 cm. - veliko plast enko soka ali V skledi zme?a? vodo, det ergent , o lje vode, (ali glicerin) in sladkor. M e?a? t o liko - ?karje, ?asa, da se sladkor razt opi. - manj?o skledo, P last enko z zarezanim robom pomo?i? v me?anico, nekoliko dvigne?, - ¼ li t ra vode, da odt e?e odve?na milnica. Po?asi piha? skozi grlo in dela? - 3 ?lice det ergent a za posodo, gromozanske mehur?ke. -3 ?lice jedilnega o lja ali O pozori la: M ehur?ki, narejeni z o ljem, so t e?ji in radi po?ijo . M ehur?ki glicerina in z glicerinom so la?ji in t udi let i jo . P ihaj po?asi in z ob?ut kom, ne - 4 ?lice sladkorja. obupaj prehit ro , saj vaja dela mojst ra. V ir: Prost o?asnik, po let je 2020 9 ZDRAVKOVA USTVARJALNICA DOBRIH IDEJ RA ZIGRA N E RIB ICE Tulec t oalet nega papirja splo??i?. S svin?nikom nari?e? obliko ribe, kot ka?e Pot rebuje?: slika. S ?karjami izre?e? ribo, lahko ji z - t ulce t oalet nega papirja in malo spret nost i izre?e? t udi st ra?ne zobe. papirnat ih brisa?, Iz ost ankov t ulca izre?e? ?e plavut i in jih pri lepi? z vro?im lepilom. - svin?nik in ?karje, - vro?e lepilo , Ribe pobarva? na obeh st raneh. Ko je barva suha, napelje? lak ali sukanec in ribe - vodene, t empera ali akri lne barve, obesi?. - ?opi?, laks ali sukanec. V ir: Prost o?asnik, po let je 2020 PO L ETN E UGA N KE (M ira Voglar) V vodi ?ivi, ?abica ni. B rez rok, brez nog plava naokrog. (A B IR) B ela pt ica nad morjem let i. B ela pt ica se k morju spust i. B ela pt ica na morju sedi. (B EL A G) Sredi rumenega klasja ro?a rde?a je zrasla. Vet er se v polje zaganja, ro?a rde?a se klanja. (KA M ) V luknjici ?ivi, ?irika: ?ri, ?ri, ?ri. (KE? IR? ) V ir: Zmaj?ek, junij 2012 L iam Ivan?i?, 2. b 10 NA?A USTVARJALNICA M anca Rajh, 1. a Dilara Iseni, 1. a Ela B ol?evi?, 1. a Gaja Rot ar, 2. a Zoja Rajh, 1. a Gaja Rot ar, 2. a 11 NA?A USTVARJALNICA U?enci 5. b, Kolo U?enci 5. b, Kolo A ila Kosec Zelenjak, 1. a M arko B ezjak, 2. a O livia ? ibej, 2. a M aks B ezjak, 2. a 12 NA?A USTVARJALNICA Sofia Grabrovec, 2. a M art in L uknjar, 2. a Elena L ut er?mit 2. b Teja K ret i?, 2. b M aja Vaupot i?, 3. a 13 NA?A USTVARJALNICA Kiara Veselko, 2. b K iara Veselko, 2. b N ika B reznik Raj?p, 3. a 14 NA?A USTVARJALNICA J ure Kukovec, 2. b Ema Rajh, 2. b Ema Kelemina, 3. a St opinje ½icija ?e nori, st o 100pinj za mano be?i, 0 ne vem ve?, kaj je t o . Kar za 100nj jaz ?akam t e. Flora ? urin, 5. b Tomi Poli? Kalu?a, 2. b 15 NA?A USTVARJALNICA N a EKO dnevu smo ust vari li nadaljevanje knjige Ton?ek iz drugega razreda. Kako smo t o po?eli? N ajprej nam je u?it eljica dala list in izmisli li smo si naslove. N at o smo izbrali u?ence, ki bi delali eno po eno zgodbo v skupinah. B ilo je L uka Rajh, 3. a zabavno. N a?a skupina je narisala pla?o z mili jon smet mi. Ko smo narisali, smo ?e napisali zgodbo. Vse zgodbe smo dali skupaj po ?t evilkah. N aredili smo ?e plat nice, naslov knjige pa je Ton?ek in re?evanje rek. N ika B reznik Raj?p, 3. a A ila Kosec Zelenjak, 1. a A n?e Kau?i?, 4. a Taja L uka?ek, 2. a 16 NA?A USTVARJALNICA N iko Rajh, 4. a Gal B elec, 4. a Druga?nost ? e si druga?en, t o ni narobe. Sprejeli t e bomo t ak?nega, kot si. N e poskusi se spremenit i za druge. ? e se nekomu zdi? nenavaden, vseeno B O DI TO , KA R SI! In t ak?nega t e imamo RA DI! Flora ? urin, 5. b K lemen Kau?i?, 5. a N ejc K ret i?, 5. a Tajda Rizman Herga, 5. a V id V idem?ek, 5. a 17 NA?A USTVARJALNICA Teja Kosi, 5. a U?enci 5. b, H i?e Pogled skozi okno iz u?ilnice 5. a U?enci 5. a, Cvet U?enci 5. a, Cvet David Kau?i?, 3. a 18 NA?A USTVARJALNICA Pogled skozi okno iz u?ilnice 5. a Gal Sagadin, 5. a N e?a Cimerman, 5. a Pogled skozi okno iz u?ilnice 5. a Kaja Rajh, 5. a J aka J an?ar, 5. a ? EB EL ICA IN L IL I ? EB EL ICA J E L ETA L A PO TRA VN IKU. ZA GL EDA L A J E DEKL ICO IN J O VPRA ?A L A : KA KO TI J E IM E? DEKL ICA J E O DGO VO RIL A : IM E M I J E L IL I. KA KO P A TEB I? J A A A , IM E M I J E TIN KA . L EPO TE J E B IL O SPO ZN ATI, J E REKL A L IL I. ? EZ N EKA J ? A SA STA PO STA L I PRA VI PRIJ ATEL J ICI. V IDEL I STA Ula J ur?ec, 4.a ? ebelica in L i li (K lara Praznik, 1. a) TUDI ?KRATKA . PO STA L I SO O GRO M N I PRIJ ATEL J I. PRI?EL J E ?E FA N T IN J E VPRA ?A L : SEM L A HKO TUDI J A Z V V A ?I DRU?B I? J A SEVEDA , SO REKL I IN SO ?L I SKUP A J SP AT. DRUGI DA N STA SE ? EB EL ICA TIN KA IN L IL I SKREGA L I. M IDVE SV A N A J PREJ PO STA L I PRIJ ATEL J ICI IN ZDA J SV A SO VRA ?N ICI, J E REKL A ? EB EL ICA TIN KA . J A TI P A SI GRDA , J E REKL A L IL I. N ESRA M N A SI VE? IN CEL I DA N STA SE SA M O PREPIRA L I. DRUGI P A SO SE IGRA L I IN SE SPRA ?EV A L I KJ E STA ? EB EL ICA TIN KA IN L IL I. P I? IL A TE B O M Z ?EL O M J E REKL A ? EB EL ICA TIN KA . B I SE RA J E N EHA L I PREPIRATI? SEVEDA TA KO B O B O L J E J E REKL A ? EB EL ICA TIN KA . L IL I, SEDA J P A SE GREV A IGRAT Z DRUGIM I. J A A A A KL A RA PRA ZN IK 1. A 19 F O T O Z G O D B A Zaklju?ek bralne zna?ke, 17. 5. 2023 ?t afet a hvale?nost i, 24. 3. 2023.png Varnost na o limpijada, 9. 5. 2023 20 F O T O Z G O D B A TD Vesoljski cent er H . P. N oordunga in H i?a eksperiment ov M aribor, 5. 4. 2023 ?port ni dan 7.-9. razred, 23. 3. 2023 Svet ovni dan zdravja, 7. 4. 2023 21 F OF OT TO O Z G G O OD BD AB A PO K eksperiment iranje, 10. 5. 2023 ?D A t let ika, 10. 5. 2023 Pust , 21. 2. 2023 22 F O T O Z G O D B A Pi?em z roko, 24. 1. 2023 Konjeni?ki dan, 28. 4. 2023 Dan Evrope, 9. 5. 2023 23 INTERVJU Vrat a pri na?i t ajnici so bila vselej odprt a Ko se sprehodimo po dolgem hodniku mimo ravnat eljeve pisarne prot i zbornici ?o le, vmes nalet imo na pisarno, ki ima vselej odprt a vrat a. Tam bomo pri mizi na?li pri jazno osebo, ki nekaj pi?e, ureja ali pa ravno kak?nemu u?encu ali u?it elju pomaga razre?it i vpra?anje ali t e?avo. Ta pri jazna gospa je na?a t ajnica ? A nica K rni?ar. P isarna z vedno odprt imi vrat i je njen delovni prost or ?e veliko let , zat o si t e?ko predst avljamo, da je ve? ne bo ? saj kmalu odhaja v zaslu?eni pokoj. V zadnji let o?nji ?t evilki O rmo?an?ka se ji zahvaljujemo za vso pomo? in oporo, ki jo je nudila vsem nam ? hkrat i pa ji zast avljamo nekaj vpra?anj ? O rmo?an?ek: Gospa A nica, kar nekaj deset let i j opravljat e delo t ajnice na na?i ?o li. Se ?e spomnit e prvega let a slu?bovanja in svojih za?et kov? Seveda ? zelo ?ivo se spominjam t eh dni. To je bilo let a 1985. Takrat smo bili razdeljeni. U?enci od 1. do 4. razreda so pouk obiskovali na Hardeku ? v st ari ?o lski zgradbi. T ist i od 5. do 8. razreda pa so pouk obiskovali v sedanji ob?inski zgradbi. Takrat smo imeli ?e 3 podru?ni?ne ?ole ? Ivanjkovci, Rune? in Hum. Vseh u?encev je bilo ?ez 900. J az sem t akrat nadomest i la t ajnico Dragico Z idari?, ki se je upokoji la. N e morem pa mimo imena P jerina ?nidari?, s kat ero sem delala ?e dobro let o, seveda pod budnim o?esom t akrat nega ravnat elja, dr. B ojana B urgarja. B ila mi je ment orica in sodelavka z veliko za?et nico. Hvala ji za t o . O rmo?an?ek: Kaj se je skozi let a na ?oli najbolj spremenilo? N ajbolj so se spremenili prost orski pogoji dela, saj smo se let a 1989 preseli li v t akrat novo zgrajeno ?olo na Hardeku in v obnovljeno st aro »lepot ico«. V obnovljeni st ari zgradbi so na?li svoje mest o u?enci I. t riade, vsi ost ali pa so imeli pouk v novem prizidku. Tudi moja pisarna je v novem prizidku. Ko sem se let a 1989 »vseli la« vanjo, je bi lo t o prot i st ari »vau« ? L epo novo pohi?t vo, ra?unalnik, fax ? N a st ari ?o li smo dopise pisali ?e na pisalni st ro j. N ajprej mehanski, kjer si moral kar dobro udarit i po t ipkovnici. Ve? izvodov smo dobili t ako, da smo imeli t anke list e in med njimi indigo. Kasneje smo razmno?evali preko mat rice na ciklost i lu, kjer smo valj vrt eli z ro?ico, kot bi delali rezance, ?ele pot em so pri?li fo t okopirni st ro ji , ra?unalniki, faxi, mobit eli , aplikacije ? . 24 INTERVJU O rmo?an?ek: J e kak?en dogodek, ki vam je ost al najbolj v spominu? J a. N eko? je bil na na?i ?o li zaposlen t udi moj mo? ?eljko, ki je bi l hi?nik. Po navadi je nosil brke. N eko? pa si jih je obri l. M anj?i u?enci (od 1. do 3. razreda) so ga ?udno gledali, saj je bi l ?ist o druga?en. Pa se je le eden med njimi opogumil in me pri?el vpra?at : »Ga. t ajnica, kaj ?e imamo mi novega hi?nika? K je pa je va? mo?? Zakaj ga ni?« O rmo?an?ek: V naslednjih let ih je pred vami prelepo obdobje, ko bost e imeli veliko ve? ?asa zase in za svoje najbli?je. Pa vendar ? bost e kaj pogre?ali vlogo t ajnice in O ? O rmo?? N eko? sem za ?asopis O rmo?an?ek ?e povedala, da sem rada t ajnica na O ? O rmo?. Sedaj moram re?i, da sem bila rada t ajnica na O ? O rmo?. Rada zaradi ljudi in pest rost i dela. Vsak dan, vsako uro, vsako minut o se nekaj dogaja. Prav zaradi t ega so t udi moja vrat a vedno odprt a ? za zaposlene, za u?ence, nenazadnje t udi za obiskovalce. Zaradi vsega t ega ? predvsem zaradi ljudi in dogajanja ? bom verjet no pogre?ala vlogo t ajnice. Druga?e pa, vsaj mislim, da se bom znala zaposlit i ?ez cel dan. O rmo?an?ek: B i ?eleli na koncu t ega pogovora kaj sporo?it i u?encem, u?it eljem in vsem ost alim sodelavcem na O ? O rmo?? N a O snovni ?o li O rmo? sem kot t ajnica pre?ivela skoraj vso delovno dobo (ve? kot 38 let ). B ili so dobri in manj dobri ?asi. Vse je t reba vzet i v zakup. N a t akem delovnem mest u je pot rebno imet i dobro energijo , pa ?eprav se pojavijo t udi dnevi, ko ne ve?, od kod jo ?rpat i. V?asih je pot rebno s kak?no pri jazno besedo komu polep?at i dan, mu priznat i, da je dobro opravil delo, ga vzpodbudit i , ko je na t leh, skrat ka t reba je prisluhnit i ljudem. Vsem sodelavcem hvala, da st e me do?ivljali in sprejemali t ak?no, kot pa? sem. Vseh se bom z veseljem spominjala, vseh sodelavcev in generacij u?encev, ki so v vseh t eh let ih zapu??ale O snovno ?olo O rmo?. N A SVIDEN J E! O rmo?an?ek: Tudi vam, gospa A nica, ?e enkrat : HV A L A za vse! Sre?no! 25 POD DROBNOGLEDOM Post ali smo del velike dru?ine u?encev O ? O rmo? M inilo je dobro let o, odkar smo zaradi vo jne v Ukrajini zapust i li svo je domove in pri?li v Slovenijo . Tukaj smo se vklju?ili v ?ivljenje ?ole. Sloven??ino se u?imo pri pouku, s so?olci med odmori in z u?it eljico Ireno Kandri?. Smo del razli?nih ?olskih in ob?olskih dejavnost i. Sem V lada Shaplavska. Ime mi je Tymur. ?ivim v Sloveniji , hodim P i?em se Veka. v O snovno ?olo O rmo?. Hodim v O snovno St ara sem 10 let . ?ivim ?olo O rmo? v 4. v O rmo?u. V Slovenijo razred. Prihajam iz sem pri?la zaradi vo jne Ukrajine, t am ?ivim v v Ukrajini. Imam veliko K ijevu, a rodil sem se pri jat eljev. Imam brat ca v Kazahst anu. V in sest ro. Slovenijo sem pri?el zaradi vo jne. Sem M a?a Veka. St ara sem 11 let . V Sloveniji sem ?e eno let o. Prihajam iz Ukrajine. Hodim k ra?unalni?t vu, t ehniki in h gledali?kemu kro?ku. Hodim v O snovno ?olo O rmo? v 4. razred. V lada Shaplavska J az sem M ariia Zhurba. U?im se v 4. razredu. St ara sem 9 let . V O rmo?u t reniram z ma?oret kami. Rada ri?em. M oja najljub?a u?na ura je ura mat emat ike. M ariia Veka, 4. a 26 POD DROBNOGLEDOM J az sem Illia Shaplavskyi in Sem V ikt ori ia hodim v 4. razred. ?e eno let o O nyshchenko, rada ri?em, t reniram nogomet v N K gledam A nime in O rmo?. Rad igram rokomet , poslu?am glasbo. St ara nogomet , ko?arko, odbojko in sem med 11 in 12 let in rad plavam. Rad t udi igram obiskujem 5. razred. igrice na ra?unalniku. Pri pouku O bo?ujem money, lahko imam rad mat emat iko, ?port in t udi kaj nari?em po likovno umet nost . Imam dobre naro?ilu. Ko imam prost i so?olce in u?it eljico. ?as, gledam posnet ke na YouTube-u. Sem A rina Shaplavska, obiskujem 7. razred. Rada imam pogovore s so?olci in akt ivno ?ivljenje v ?oli (t ekmovanja, pohod v gozd, ?port ne dneve). Rada imam u?it elje in njihov pri jazen odnos do ot rok, poklicno usmerjanje. V?e? so mi t udi dnevi dejavnost i po Sloveniji , ki ?iri jo obzorja. Hvala za spoznavanje slovenskega jezika in slovenske t radici je. Veliko ?asa porabim za u?enje na daljavo. V prost em ?asu se ukvarjam z rokomet om, risanjem in s kiparjenjem. Hvala za pomo? in podporo vsem u?it eljem in u?encem. Sem Diana Sivachenko. U?im sem v ukrajinski ?o li na daljavo in v Sem M aksym slovenski ?o li. V slovenski ?o li mi je O nishchenko in sem v?e? skoraj vse. Rada imam t o, da st ar 12 let . V se pouk kon?a hit ro po eni uri prost em ?asu rad popoldan. V ?oli delajo zelo dobri igram ra?unalni?ke u?it elji , ?udovit i kuharji . J a, v igre. Rad se t udi Sloveniji v ?o li zelo dobro jemo. vozim s ko lesom in N ajlep?a hvala ?oli in vsem za igram nogomet . t opel sprejem. Sem Davyd Shaplavskyi. St ar sem 13 let in hodim v 7. b O snovne ?ole O rmo?. V glasbeni ?o li igram na bobne. Rokomet igram v ekipi J eruzalem O rmo?. V ?oli obiskujem izbirna predmet a likovno snovanje in ?port za zdravje. Uspe?en sem t udi pri mat emat iki, zgodovini in geografi ji . 27 RAZRED SE PREDSTAVI 28 8. b SE PREDSTAVI 7. B se pr edst avi RAZRED SE PREDSTAVI 9. B se pr edst avi 6. b SE PREDSTAVI Skeniraj Q R-kodo in si oglej njihovo predst avit ev. OD TU IN TAM O bisk knji?nice v okviru pro jekt a Rast em s knjigo 13. februarja 2023 smo u?enci sedmih razredov obiskali Knji?nico Franca Ksavra M e?ka O rmo? in se dru?ili v pro jekt u Rast em s knjigo. Ko smo pri?li v knji?nico, nas je sprejela knji?ni?arka, ki nam je predst avila program CO B ISS in njihovo splet no st ran. Razdeli li smo se v pare in dobili nalogo, da s pomo?jo programa CO B ISS poi??emo na list i?ih navedena gradiva. V samih gradivih smo iskali medsebojne podobnost i. V okviru pro jekt a so nam podari li knjigo Reformat orji v st ripu avt orja B o?t jana Gorenca in i lust rat orja J aka Vukot i?a. Pridobili smo veliko korist nih informacij, ki jih bomo lahko uporabili v prihodnost i. T ia Pevec, 7. b 29 OD TU IN TAM O t ro?ko gledali??e O ? O rmo? N a za?et ku ?olskega let a nam je u?it eljica ponudila mo?nost sodelovanja pri izbiri besedila za gledali?ko predst avo, ki bi jo uprizori li . Imeli smo ogromno idej, predlogov, zamisli, pa vendar se nam nobena ni zdela t a prava. Dokler nismo sklenili , da besedilo napi?emo sami. U?it eljica je prisluhnila na?im ?eljam, dodala nekaj svojih in t ako je nast alo besedilo za gledali?ko predst avo z naslovom Tro jici za hrbt om. Ko smo imeli besedilo , pa so sledile S predst avo smo ?eleli publiko zabavat i. Zadovoljni vaje. N ajprej bralne, pot em pa na smo z na?im kon?nim izdelkom. Udele?ili smo se odru. Pridno smo se jih udele?evali, obmo?nega sre?anja ot ro?kih gledali?kih skupin. saj nas dru?i veselje do gledali?ke igre St rokovna spremljevalka je ocenila, da si zaslu?imo in odra. N a vajah je bilo vedno veliko uvrst it ev na naslednjo, t o je regijska raven. Uspe?no zabave, pa t udi resnega dela. smo se predst avili t udi vsem u?encem na?e ?ole in ?ir?i U?it eljica je bi la vedno pripravljena javnost i na kult urnem ve?eru. ? eprav smo se dot aknili prisluhnit i na?im idejam, ki so dokaj ob?ut ljive t emat ike, smo sku?ali s humornimi nast ajale med pripravljanjem t renut ki razblinit i resnost in jo prikazat i v druga?ni lu?i. predst ave. Veliko smo se pogovarjali o Zavedamo pa se, da je publika raznolika dru??ina t ako izbiri scene, glasbe, kost umov, se u?ili ali druga?e krit i?nih posameznikov, ki so sporo?ilo na?e v?ivet i v svoj lik in ga ?im bolj prist no predst ave razumeli in sprejeli na svoj na?in. predst avit i , iskali na?ine, kako se B it i del skupine, ki ust vari v nekem kraj?em ?asovnem znebit i t reme in predvsem U?IV ATI na obdobju gledali?ko uprizorit ev, je posebno zadovoljst vo, odru. Vsak je predst avljal lik, ki ga je ?eprav je bi lo v?asih zelo naporno, ko smo imeli ?e pomagal soust varjat i. To se nam je veliko ost alih ?olskih obveznost i. Ves t rud pa smo dobili zdelo zelo dobro. Kot kraj dogajanja vsekakor popla?an, ko smo na?o predst avo Tro jici za smo izbrali ?o lo, zat o t udi ni bi lo hrbt om t o likokrat uspe?no odigrali. prevelikih t e?av pri spro??enost i na odru. M aru?a J ur?i?, 6. a, Zala Kociper, 6. a, in ment orica A leksandra Kociper 30 OD TU IN TAM M edob?inski parlament V t orek, 28. marca, smo se u?enci L an ?alar, kot predsednik skupnost i u?encev ?ole, t er V id Korpar in L ava Daj?bauer udele?ili medob?inskega O t ro?kega parlament a v okviru Zveze pri jat eljev mladine Slovenije. Parlament a smo se udele?ile osnovne ?ole: O rmo?, Velika N edelja, Sredi??e ob Dravi, Svet i Toma?, St anka Vraza in Ivanjkovci. M ladi parlament arci smo razpravljali o osrednji t emi Du?evno zdravje ot rok in mladih oz. o ?t irih podt emah: Kaj je du?evno zdravje; Vpliv okolja na moje du?evno zdravje; M oji viri pomo?i; Spremembe za krepit ev mojega razvoja. V sejni sobi gradu O rmo? so nas najprej nagovori li ?upan O b?ine O rmo?, gospod Danijel Vrbnjak, ?upan O b?ine Sredi??e ob Dravi, gospod Toni J elovica, in st rokovna delavka O b?ine Svet i Toma?, gospa B lanka Kosi Rau?l. N at o smo se v dveh skupinah udele?ili dveh delavnic o du?evnem zdravju, kjer smo t emo lahko ?e podrobneje spoznali. Po t eh akt ivnost ih smo se vsi predst avniki ?o l odpravili v sejno sobo gradu O rmo?, kjer smo najprej imeli krat ek kult urni program, ki ga je pripravila let o?nja organizat orka medob?inskega parlament a O ? Svet i Toma?, O t roci po jejo slovenske pesmi nat o pa smo vse ?ole predst avile akt ivnost i iz in se veseli jo svoje ?ole na t emo du?evno zdravje. Po O t roci po jejo slovenske pesmi in se veseli jo je predst avit vah smo imeli debat o, kjer smo bili res lep dogodek, ki ga spremljam ?e od 4. izzvani, da podamo svoje mnenje in predloge. razreda dalje in sem se ga vedno udele?ila kot Po debat i je sledila podelit ev priznanj vsem pevka. N ajprej sem nast opala v mlaj?i sodelujo?im mladim parlament arcem. N a 33. kat egori ji u?encev do 5. razreda, pot em pa ?e nacionalnem O t ro?kem parlament u meseca v st arej?i, namenjeni u?encem od 6. do 9. apri la v L jubljani je na?e obmo?je let os razreda. V 6. in 8. razredu sem nast opila t udi zast opala O ? Svet i Toma?. v finalu ? t o je bi la res lepa izku?nja, ?e L ava Daj?bauer, 7. a posebej zame, ki rada pojem. 31 OD TU IN TAM Vsako let o si izbere? pesem, ki t i je v?e?, in se udele?i? t ekmovanja, t am pa sli?i? t udi ost ale u?ence iz sosednjih ?ol. Priredit ev organizira Radio Tednik P t uj, na fest ivalu pa se predst avijo pevci iz cele Slovenije. L et os smo se t ri devet o?olke odlo?ile, da ?e zadnji? nast opimo na fest ivalu. Skupaj smo zapele M et a Kociper in Elena Hudin iz 9. a in N e?a Kralj iz 9. b. N a idejo smo pri?le t ako, da smo se pogovarjale, kaj bo let os kat era pela, nat o pa smo se odlo?ile, da bi skupaj zapele pesem "M amma M ia" skupine A bba, kjer bi se lahko predst avile z ve?glasnim pet jem, kar nam je velik izziv. N a ?olskem predizboru smo se v st arej?i kat egori ji uvrst i le na javno priredit ev v Domu kult ure O rmo?, kjer nas je st rokovna komisija izbrala za nast op v polfinalu. Komaj ?akamo, da se udele?imo t ega nast opa, na kat erem nam sama zmaga sicer ni pomembna. N ajpomembnej?a je izku?nja in seveda zabava, ki smo jo imele na vajah. Vse smo zelo dobre pevke in pri jat eljice, zat o je let os izku?nja ?e bolj posebna. V mlaj?i kat egori ji se je v polfinale uvrst i la pet o?olka Teja Vaupot i?, ki je s pesmijo K lare J azbec "N ajve?" prepri?ala st rokovno komisijo . ?elimo ji lepo izku?njo in veliko lepih t renut kov v glasbeni karieri. M e devet o?olke se od fest ivala s t em nast opom poslavljamo, saj je namenjen le osnovno?olcem. Verjamem, da bomo pele ?e naprej. ?elim pa si, da sodelovanje O ? O rmo? na t em fest ivalu ost ane ?e naslednja let a, saj imajo t ako mladi pevci mo?nost , da se predst avijo javnost i. N e?a Kralj, 9. b 3. seja O t ro?kega ob?inskega svet a O b?ine O rmo? Seja je pot ekala v sredo, 19. 4. 2023. Dopoldne smo se zbrali v grajskih prost orih, nat an?neje v sejni sobi O b?inskega svet a O b?ine O rmo?. Skupaj s predst avniki ost alih osnovnih ?ol O b?ine O rmo? smo razpravljali o mo?nost ih pre?ivljanja akt ivnega prost ega ?asa osnovno?olskih ot rok. Predst avniki na?e ?ole smo bili : J aka Vaupot i?, L uka Tu?ek, L i li Kosec in P ino Komlo? Sok. N a seji so bili prisot ni ?e ment orji , ravnat elji , ravnat eljice, ?upan O b?ine O rmo?, gospod Danijel Vrbnjak, direkt orica O b?inske uprave, gospa M ilena Debeljak, in vodja O ddelka za gospodarske dejavnost i, razvojno planiranje in pravne zadeve, gospa M at eja Zemljak. 32 OD TU IN TAM Sejo je vodila ?upanja O t ro?kega ob?inskega svet a O b?ine O rmo?, u?enka O ? Velika N edelja, K lara L ia ?uran. N ajprej smo pot rdili dnevni red. N at o je vsaka ?ola predst avila rezult at e anket e, ki je bi la izvedena med vsemi u?enci na?ih ?ol. U?enci O ? O rmo? ve?inoma pre?ivljajo svoj prost i ?as akt ivno, vklju?eni v razli?ne ?port ne klube in dru?t va. V t ovrst ne dejavnost i se vklju?ujejo zaradi zadovoljst va, dru?enja s pri jat elji , pridobivanja novih znanj in izku?enj t er zabave. Do informacij o delovanju dru?t ev in klubov pridejo preko razli?nih njim dost opnih kanalov. M enijo , da je v ob?ini dovolj mo?nost i in pri lo?nost i za vklju?it ev h klubom in k dru?t vom, ki jim omogo?ajo akt ivno pre?ivljanje prost ega ?asa. Sejo smo zaklju?ili s post avljanjem vpra?anj ?upanu Danijelu Vrbnjaku. Pogovori li smo se o t emah, ki bi jih lahko obravnavali na prihodnjih sejah O t ro?kega ob?inskega svet a. Gospa M at eja Zemljak nam je predst avila ?e cert ifikat M ladim pri jazna ob?ina, ki ga ima O b?ina O rmo?. Po seji smo v M ladinskem cent ru O rmo? imeli kraj?o predst avit ev u?it eljice Simone J ur?ec, ki nas je navdu?ila z raziskovanjem in odkrivanjem zakladov s pomo?jo aplikacije Geocaching. O dpravili smo se t udi na t eren in preizkusili aplikacijo v praksi. Po dru?enju v naravi smo se vrnili v M ladinski cent er O rmo? in prigriznili okusne pice t er popili sve? sok. Tako se je zaklju?ilo na?e dru?enje. Zdi se mi, da s t em, ko se udele?i? t ovrst ne javne seje, pridobi? veliko novih izku?enj. Dan mi je bi l zelo v?e?. L ili Kosec, 7. a O b dnevu Evrope V t orek, 9. 5. 2023, smo se ob dnevu Evrope ot roci in mladost niki osnovnih ?ol iz bli?nje okolice, o t roci ormo?kega vrt ca in ormo?ki gimnazijci udele?ili dogodka, ki se je odvijal pred glasbeno ?olo v O rmo?u. N a dogodku smo na?o ?olo predst avljale u?enke 8. razreda, Taja A rnu?, M a?a Rajh in N ana Vor?i?, in u?enca 7. razreda, T imot ej P int ari? Per?a in N ino B ogdan. 33 OD TU IN TAM N a na?i st o jnici smo razst avili izdelke u?encev 6., 7. in 9. razreda, ki so jih pripravili na t ehni?kem dnevu. Ponudili pa smo t udi sendvi?e, ki so nast ali v okviru raziskovalne naloge Segni v t ünko in so jih lahko obiskovalci priredit ve t udi poskusili . St arost na skupina obiskovalcev ni bi la omejena, saj so pri?li t udi o t roci iz vrt ca in upokojenci. O biskovalci so se pri na?i st o jnici do lgo zadr?evali, saj so u?ivali v prle?kih sendvi?ih in ob razst avi izdelkov. Sendvi?e smo morale izdelovat i kar hit ro in sprot i, saj so jih obiskovalci st o jnice obo?evali. Po urah nest rpnega pri?akovanja skrivnost nega pevca je na oder pri?el N ipke. Zapel nam je svoje pesmi, ?eprav med ob?inst vom ni bi lo pret iranega navdu?enja. O b koncu priredit ve smo pospravile na?o st o jnico in od?le nazaj v ?olo, kjer smo na odru post avile razst avo izdelkov na?ih u?encev. N ana Vor?i? in Taja A rnu?, 8. a VRTN A R? EK V t em ?olskem let u sem obiskovala kro?ek, ki se imenuje Vrt nar?ek in ga vodi u?it eljica N at a?a Rizman Herga. K ro?ek je pot ekal ob ?et rt kih, 6. uro. V t em let u smo pridelali veliko rast lin, kot so: sladki krompir, paradi?nik, avokado, kumare, papriko, zeleno bu?o, rumeno bu?o, dru?insko sre?o in ?e veliko drugih sadik. To smo po?eli t ako, da smo posejali semena, ki smo jih pridobili iz plodov. Semena za zeleno in rumeno bu?o sem prinesla jaz. Sama sem jih vzela iz bu? in posu?ila, da smo jih pot em lahko posadili . N ekat era semena smo si izposodili v knji?nici, kjer imajo banko semen. Dali so nam t udi zeli??a, ki smo jih posadili pred ?olo, kjer imamo veliko zeli??, kot so: ma?ja met a, ananasova met a, ameri?ki slamnik, ?ajbelj, posadili pa smo t udi jagode. Vsa semena smo posejali v zemljo in pridno zalivali. Ko so zrasle, smo jih presadili v ve?je lon?ke, da so rast line imele prost or za rast . Ve?ino rast lin smo vzgoji li v u?ilnici, paradi?nik pa smo sejali zunaj, pred ?olo, kjer smo lon?ke t udi pust i li . Ko so rast line bile dovolj velike, smo jih odnesli na t r?nico, kjer smo jih prodajali obiskovalcem, ki so nam dali prost ovoljne prispevke in t ako nagradili na? t rud. Vrt nar?ka obiskujem ?e drugo let o, ker mi je zelo v?e?. N ajbolj mi je v?e? t o, da skrbim za rast line in jih opazujem, kako rast ejo. Za kro?ek sem se odlo?ila, ker ?e od nekdaj rada skrbim za rast line in ro?e, v ?oli pa smo veliko skrbeli za at ri j, kar mi je bi lo zelo v?e?. T ina L ukman, 6. a 34 BILI SMO USPE?NI Uspeh mladih raziskovalcev in podjet nikov V t em ?olskem let u so pod budnim spremst vom ment oric nast ale t ri raziskovalne naloge iz razli?nih podro?ij. Vse t ri naloge so se uvrst i le t udi naprej na dr?avno sre?anje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je pot ekalo na Srednji poklicni in t ehni?ki ?o li in Gimnaziji M urska Sobot a. Idejo Smart B in so ust vari li u?enci 9. razreda: T im ?o?t ari?, L an ?alar in J aka Vaupot i?, in sicer pod ment orst vom u?it eljic N ine Rajh in M aje Korban ? rnjavi?, z namenom, da bi gospodinjst vom in drugim pot encialnim pot ro?nikom omogo?ili bo lj ekonomi?no ravnanje z odpadno embala?o. N aloga je nast ala znot raj podro?ja Elekt rot ehnika, elekt ronika, robot ika. U?enci so si zamisli li pamet ni ko? ? Smart B in, ki bi s pomo?jo pot isne plat forme zmanj?al vo lumen odpadne plast i?ne embala?e. S t em bi uporabnikom omogo?ili ekonomi?no ravnanje z odpadki, re?ili pa bi t udi problem, s kat erim se v sodobnem ?asu sre?uje veliko ljudi, t j. kopi?enje odpadne Znot raj podro?ja Ekonomija ali t urizem je nast ala zanimiva naloga z naslovom Segni v t ünko, ki so jo pod ment orst vom u?it eljic Ur?ke St anko in St anke Hebar ust vari le u?enke 8. razreda: Taja A rnu?, M a?a Rajh in N ana Vor?i?. L ast na izku?nja slabega poznavanja t radicionalnih prle?kih jedi je v u?enkah vzbudila ?eljo po raziskovanju, zat o so sest avile prle?ki sendvi?, ki vsebuje t radicionalne prle?ke jedi: doma?i kruh, meso iz »t ünke«, »zobl«, ?ebulo in zelenjavo. Sest avine sendvi?a so ?elele pri lagodit i vsem uporabnikom, zat o so sest avile ?e veganski prle?ki sendvi?, ki je prav t ako sest avljen iz lokalnih dobrot : doma?ega kruha, bu?nega namaza, ?ebule in zelenjave. Prle?ki sendvi? bi t ako ponujali kot lokalno jed, ki bi jo lahko t urist i in drugi gost je prle?ke pokrajine poskusili na razli?nih t urist i?nih dest inacijah, kar bi obogat i lo lokalno ponudbo in dalo dodat en O be inovat ivni ideji so u?enci predst avili najprej na ?olskem t ekmovanju v »pit chingu« pod okri ljem SPIRIT Slovenije. N a ?olskem t ekmovanju st a ekipi dosegli priznanje st rokovne ?iri je, Segni v t ünko pa t udi nagrado ob?inst va. Ekipi st a se predst avili ?e na Podjet ni?kem izzivu za mlade, v organizaciji ZRS B ist ra P t uj, kjer je prle?ki sendvi? dosegel prvo mest o po glasovanju ob?inst va. Ekipa Smart B in je sodelovala na podjet ni?kem t ekmovanju Popri in se med vsemi pri javljenimi ekipami uvrst i la med 12 najbolj?ih ekip v Sloveniji , na dr?avnem t ekmovanju pa je dosegla 2. mest o v dr?avi. 35 BILI SMO USPE?NI Tret jo raziskovalno nalogo z naslovom L ego rampa so ust vari li devet o?olci: J an ?t ibler, J ure Kosi in Uro? B auman pod ment orst vom u?it eljic M at eje B rumen ?t ibler in Darje Horvat . N aloga je nast ala znot raj raziskovalnega podro?ja A rhit ekt ura, gradbeni?t vo ali promet . Svoje raziskovanje so pri?eli z vpra?anjem o t em, ali je mest o O rmo? pri jazno gibalno oviranim osebam. M ed raziskovalnim sprehodom skozi mest o so opazovali in iskali ovire, na kat ere lahko gibalno ovirane osebe na invalidskem vozi?ku nalet i jo . Pri?eli so razmi?ljat i, na kak?en na?in bi lahko sami pripomogli k t emu, da bi mest o O rmo? post alo mest o po meri invalidov. M ed brskanjem po splet u so nalet eli na ?lanek o klan?ini iz lego kock. Ker sami zelo radi ust varjajo z lego kockami, so se odlo?ili , da sest avijo klan?ino, ki bo osebam na invalidskem vozi?ku omogo?ila dost op na do sedaj nedost opnem mest u. Idejo o klan?ini so najprej zasnovali s pomo?jo programa Sket chUp-3D, njihovo vodilo pa je bilo zgradit i klan?ino iz lego kock, po kat eri se bodo osebe na invalidskih vozi?kih brez t e?av zapeljale v Zavod za t urizem O rmo?. Znot raj podjet ni?t va in pod ment orst vom u?it eljice J anje Rudolf pa je nast ala ?e ena zanimiva podjet ni?ka ideja dveh devet o?olk Kat arine B ezjak in N e?e L uknjar z naslovom Cvet ka. Deklet i st a se znot raj t ekmovanja Popri predst avili na dr?avnem t ekmovanju. Cvet ka je t est o za pico, ki je narejeno iz popolnoma naravnih lokalnih sest avin in je brez moke. Primerno je za t ist e, ki prisegajo na zdravo prehrano, se izogibajo kvasa ali moke t er imajo t e?ave z glut enom ali lakt ozo. O snova za t est o je cvet a?a, ki ji dodamo mlet e le?nike, ribani sir, jajce in so l. Test o bi prodajale predpripravljeno (za krat ek ?as t oplot no obdelano ? predpe?eno) in vakumsko pakirano. Test o bi kupec lahko uporabil t udi na druge na?ine - kot nadomest ek kruha (na primer kot osnovo za kanapeje, namaze in narezek, za sendvi?e) ali kot samost o jni prigrizek. Test o Cvet ka bi se t ako prodajalo v t rgovinah z ?ivi li , na lokalnih t r?nicah t er v specializiranih t rgovinah z zdravo prehrano, kar bi obogat i lo ponudbo in kupcem omogo?ilo ve?jo izbiro. N ina Rajh, prof. N eJ aJ u in animirani fi lm?ki Za?elo se je v t ret jem razredu, ko st a J aka Vaupot i? in J ure Kosi z u?it eljico N at a?o Rizman Herga pri?la na idejo, da bi t ekmovali na dr?avnem t ekmovanju v izdelavi animiranega fi lma v okolju Power Point . Fant a st a se navdu?eno ?elela preizkusit i na t em podro?ju. Ker st a pot rebovala ?e en dekli?ki glas, st a me vpra?ala, ali ?elim t udi jaz sodelovat i, in t ako smo pri?li do na?ega prvega animiranega fi lm?ka, ki se je imenoval Cirkus N eJ aJ u. 36 MED KNJI?NIMI POLICAMI Takrat smo na t ekmovanju osvoji li 1. mest o v ni?ji kat egori ji . B ili smo ?okirani, saj nismo pri?akovali t ako visoke uvrst it ve. Ko smo se drugi?, t o je bi lo ?e v pet em razredu, odpravili na ist o t ekmovanje, smo ?e manj pri?akovali visoko uvrst it ev, vendar smo dosegli 2. mest o v srednji kat egori ji ? s fi lm?kom Raket a N eJ aJ u. N at o pa smo se let os ? zdaj ?e kot devet o?olci ? ?e enkrat odlo?ili za t a pro jekt in t ako smo se 11. 5. 2023 odpravili v L jubljano na O ? V i?marje B rod in t am v eni in skupni kat egori ji zopet dosegli 2. mest o ? t okrat s fi lm?kom Kako so B ut alci ?iri li cerkev. S t em se je na?a pot sodelovanja kon?ala. A nimacije st a delala J ure in J aka, jaz pa sem napisala scenari j t er posodila glas. Fant a st a risala ra?unalni?ke like, dodajala glasbo, medt em ko sem jaz ?e narisala kaj z roko, ?e je bi lo t reba. Vsi t ri je smo zelo hvale?ni ost alim prisot nim, ki so nam posodili glasove v pro jekt ih, najve?ja zahvala pa gre na?i ment orici, u?it eljici N at a?i Rizman Herga. L epo je bilo sodelovat i z vsemi t remi in vedno znova, ko smo se udele?ili t ekmovanja, sem bila prav vesela, da smo t ako pri jet no sodelovali, saj je bi la t o res lepa izku?nja. N e?a Kralj, 9. b B ralna zna?ka na O ? O rmo? V let o?njem ?olskem let u je t ekmovanje za bralno zna?ko uspe?no zaklju?ilo 195 u?encev od 1. do 9. razreda. Z lat ih zna?karjev, ki so pridno brali vseh devet let , pa je devet . 17. maja nas je v Domu kult ure na zaklju?ni priredit vi obiskala pisat eljica in dolgolet na u?it eljica, knji?ni?arka t er pedagoginja B arbara Hanu?. Sre?anje smo organizirali v dveh st arost nih skupinah. V prvi so bili u?enci od 1. do 4. razreda, v drugi pa od 5. do 9. razreda. Ker dobro pozna ot roke in njihov svet , so njene zgodbe ot rokom pisane na du?o. O t roci so njeno zanimivo pripovedovanje poslu?ali z odprt imi o?mi in ust i, saj je svoje bogat e izku?nje znala predst avit i na zanimiv in igriv na?in. N a koncu so vpra?anja ot rok kar de?evala. Skupaj smo pre?iveli zelo pri jet en dopoldan z upanjem, da bo naslednje let o bralcev ?e ve?. Slavica ?ajnovi?, knji?ni?arka Vzgojna vrednost knji?evnih besedil in sodobna mladina N i skrivnost , da sodobna mladina nerada bere oziroma ne bere za sprost it ev, t emve? branje jemlje kot muko in prisi lo . A mpak je branje res t ako mu?no ali pa se ga preprost o ne lo t imo za t o, da bi v branju u?ivali, ampak zgolj, da bi zadovolji li na?e u?it elje?! V devet em razredu smo obravnavali besedila Ivana Cankarja in O t ona ?upan?i?a. K jub t emu da so njuna dela st ara skoraj st o let , spadajo v slovensko klasiko in so zelo pomembna za na?o knji?evnost . B ranje klasi?nih besedil je za nas mlade pomembno, saj si lahko la?je predst avljamo, kak?no je bilo ?ivljenje v?asih, pa t udi zat o, da lahko primerjamo spremembo v slogu pisanja neko? pa do danes in si t ako ?e bolj krepimo svoj besedni zaklad. 37 MED KNJI?NIMI POLICAMI Sporo?ilo Cankarjeve ?rt ice B obi, ki smo jo let os brali, nam sporo?a, da krivice, ki smo jo nekomu naredili , ne bomo niko li resni?no pozabili . To sporo?ilo pa lahko pove?emo t udi s Cankarjevim ?ivljenjem, saj je t udi sam do smrt i ?ivel v krivici in si ni niko li odpust i l za obna?anje do svoje mame, ki je bi la za njega pripravljena naredit i vse. Pesem ?ebljarska pa govori o zaplet enem ?ivljenju delavcev v kova?nici in razkriva njihovo t rpljenje. O be besedili imat a socialno t emat iko, saj govorit a predvsem o t e?avah v dru?bi. N juni sporo?ili st a zagot ovo akt ualni ?e danes, saj se s podobnimi t e?avami sre?ujemo ?e danes, vendar na milej?i na?in. Ve?ina mladost nikov bi rekla, da se iz li t erat ure ne moremo nau?it i ni?, vendar se mot i jo . Veliko besedil nam lahko predst avi razli?ne t e?ave, s kat erimi se sre?ujemo ljudje. V pret eklost i so t o bile predvsem t e?ave, povezane z denarjem in ozemljem, v dana?njih ?asih pa so t o bolj t e?ave, s kat erimi se sre?uje mladima sama. B olj ali manj so t o t e?ave s prehranskimi mot njami in socialnimi omre?ji. Vsa dalj?a besedila, kot so romani, so zat o t udi zelo vzgojna, saj je velika verjet nost , da medt em ko beremo, nalet imo na st vari, s kat erimi se spopadamo t udi mi. Tako se lahko skozi pou?no besedilo sami osredot o?imo na svoje t e?ave in jih posku?amo t ako odpravit i . M ija K iri? in N e?a Kralj, 9. b Prebrali smo knjigo M icka i??e sre?o Gregor Vrhovnik, ki je napisal knjigo M icka i??e sre?o, ni pravi pisat elj. J e predvsem ljubit elj ?ivali in narave. Ko je post al last nik psi?ke M icke, se je odlo?il, da skupaj napi?et a knjigo, ki bo namenjena ljubit eljem ?ivali, predvsem pa vsem ljudem, da bi se zamisli li o t em, kako v?asih ?lovek grdo ravna z ?ivalmi v svojo korist . Gregor je t udi veget ari janec, nedolgo nazaj pa je posvoji l ?e dve izgubljeni muci. Knjigo M icka i??e sre?o je i lust rirala N at a?a B orenovi?, v knjigi pa so dodane t udi fo t ografi je M icke in njenega last nika Gregorja. Zgodba na rahlo domi?lji jski na?in prika?e resni?en svet ?loveka in ?ivali. Glavni osebi st a M icka in Gregor. Gregor v prvi osebi pri?ne pripovedovat i zgodbo o svoji psi?ki M icki. M icka je me?an?ek bele barve s ?rnimi in z rjavimi lisami. Po zna?aju je radovedna, pogumna, nagajiva, rada koplje luknje na vrt u, hkrat i pa je prest ra?ena, ko zunaj grmi. Rada ima svojega ?loveka Gregorja, predvsem pa ima rada t udi druge ?ivali in jih ?eli re?it i iz t rpljenja, ki jim ga povzro?a ?lovek. 38 MED KNJI?NIMI POLICAMI Ko je bilo nekega dne M icki do lg?as, se je odpravila na podst re?je. Tam je na?la skrinjo , v kat eri je pisalo: KDO R TO B ERE, N A J PO I?? E SRE? O TISTIM , K I J E N IM A J O . N aslednje jut ro se je zat o odpravila na pot . N jena dogodiv??ina se je za?ela. N ajprej je sre?ala pujska. B il je osamljen ? vse, kar je imel, je bi la ena zvezdica. M icka ga je vzela s sabo in sre?ala st a krokodil?ka, ki so ga ?eleli ubit i in njegovo ko?o uporabit i za modne dodat ke. N at o so M icka, pujsek in krokodil?ek pri?li do rest avracije. Rakec je ?ivel v akvari ju in ?akal na krut o usodo, da bi ga ljudje pojedli. Ker je M icka hot ela vsem ?ivalim nudit i sre?o, ga je vzela s sabo. N a pot i so zagledali st avbe z velikimi vrat i in t ovornjake. Vse ?ivali so po?akale zunaj, ona pa je iz radovednost i vst opila. V klet kah so bile zaprt e koko?ke. Zasmili le so se ji , eno je uspela vzet i s seboj. N jihova dogodiv??ina se je nadaljevala. Prispeli so do cirkusa. O d navdu?enja so najprej pohit eli k st o jnicam s sla??icami po sladkorno peno. Za ?ot orom je M icka na?la privezanega slon?ka, ki je pot nadaljeval z njimi. Pri?li so do kravice in njenega t eli?ka - bi la st a t o liko oddaljena, da se nist a mogla dot aknit i . M at i si je za?elela, da vzamejo le t eli?ka, saj niko li ni bi l svoboden. N aslednji je bi l hermelin?ek. Iz njegove ko?e bi naredili krzno za obla?ila, zat o so ga re?ili . N a koncu so ?e sre?ali dva ku?ka, zaj?ka in mi?ko. N a njih so znanst veniki v laborat ori jih opravljali razli?ne t est e in poskuse za kozmet i?ne izdelke. N aposled so vse ?ivali skupaj z M icko prispele na hrib. Tam so vsi zagledali mavrico t er na?li sre?o. Vse ?ivali so bile brez sre?e, osamljene in ogro?ene, ?eprav so se spri jaznile s svojo usodo, dokler jih ni obiskala M icka in jim povedala, kako t rpi jo in naj se pust i jo re?it i . Sporo?ilo t e knjige je, da ?e ne ?elimo imet i ?ivali, si je raje ne kupimo. Zelo veliko ?ivali t rpi zaradi ljudi. ? lovek v?asih velikokrat nit i ne pomisli, da zaradi njegove zabave, hrane, zdravil in kozmet ike t rpi jo in umirajo nedol?ne ?ivali. Sre?o vedno lahko najdemo. ?e posebej lepo pa je, ?e jo pomagamo najt i t udi drugim. L judje se premalo zavedamo, kako pogost o ?ivali zaradi nas t rpi jo , zat o je pomembno, da jim pomagamo, da jih ne mu?imo, ampak jih spo?t ujemo. Iz knjige sva se nau?ila, da moramo vedno pomagat i in da skupaj zmoremo vse. Knjigo priporo?ava mlaj?im, saj je zelo pou?na, prav t ako pa vsem ljudem, ki imajo radi ?ivali. M idva sva jo mlaj?im vrst nikom predst avila t udi na eni od delavnic v okviru Rap, vsi »M ickini bralni t a?karji« pa smo se v mesecu maju sre?ali z M icko in njenim Gregorjem, ko st a nas obiskala na ?oli. L ana Zavrat nik in Rene P lohl, 6. b 39 USTVARJALNICA J uli ja Ivanu?a, 8. b Denis Halit i , 8. a M oje sanje z balonom Z balonom polet im, uresni?ujem si sanje. Ko pa let im, t udi drht im in se vanje pot opim. Zaradi po let ja iz daljave sli?im krik, ne morem zaust avit i pet ja, za?elim si le dot ik ... O t a ? imon in Edona Iseni, 6. b O livia Vo?anec, 8. a 40 USTVARJALNICA L isica in koko? N eko? st a ?iveli lisica in koko?. L isica je vsak dan hodila opazovat koko?, ki se je pasla za ograjo. L isica je bi la zelo la?na in jo je hot ela pojest i, zat o je izkopala luknjo in splezala v njo. Koko? jo je videla in st ekla pro?. L isica jo je lovila in se ut rudila. Koko? pa je med t em ?asom st ekla po ost ale koko?i in lisico so za?ele kljuvat i. L isica je na koncu poginila, saj so Taja A rnu?, 7. a jo koko?i po jedle. N auk t e basni je, da se st vari v ?ivljenju lahko hit ro spremenijo in da pamet nej?i lahko premaga mo?nej?ega. V id Kukovec, 7. a M a?a Rajh, 8. b Zara N e?a Pot o?nik, 8. b A lek Zadravec, 8. a Ella N aja Tu?ek, 8. a 41 USTVARJALNICA Tena L azar, 8. b T ia Pevec, 7. b ?ana Trop, 7. b M iha Dog?a, 8. a Tja? Karo, 8. a N e?a L u?anc, 8. b 42 USTVARJALNICA St iven Prapot nik, 8. b Tanaja B erlak, 8. b T inka Prapot nik, 8. b N eja ?t ih, 9. a L uka Pot o?njak, 9. a M ichelle J eannine GÖbel Fridrih, 8. b 43 Ro?le J ur?ec, 8. a EKO STRIP Klara ? urin, 9. a 44 EKO STRIP N e?a Kralj in M ija K iri?, 9. b 45 EKO STRIP Sara L ukman, 9. a 46 KRI?ANKA N ikol ?vet ak in ?ana Trop, 7. b 47 Devet o?ol ci mahaj o v pozdr av Pri?el je ?as, ko se moramo devet o?olci poslovit i od osnovne ?ole, u?it eljev, ravnat elja, drugih delavcev. N a?a pot na O ? O rmo? se je za?ela, ko smo let a 2014 post ali prvo?ol?ki in prvi? sedli za osnovno?olske klopi. Iz majhnih prvo?ol?kov, ki so z rumenimi rut kami veselo hodili v ?o lo, smo hit ro zrasli v t ret je?olce in s t em post ali najst arej?i v prvi t riadi. V ?et rt em razredu smo kot drugi st arej?i u?enci na urniku dobili angle??ino. Dve let i kasneje smo kon?no do?akali, da smo se lahko seli li iz u?ilnice v u?ilnico. Z vst opom v t ret jo t riado so se na?e ?olske obveznost i z vsakim let om ve?ale. In nenadoma smo se za?eli zavedat i, da se na?a osnovno?olska let a bli?ajo koncu. Post ali smo devet i razred, post ali smo t ist i , ki smo jih kot prvo?ol?ki vedno ob?udovali, post ali smo najst arej?i u?enci na ?oli in s t em dobili vlogo bit i zgled mlaj?im. V t eh devet ih let ih smo se skupaj smejali in v?asih t udi jokali in kar je najpomembnej?e, splet ali pri jat eljst va, ki so skozi na?e ?olanje post ajala mo?nej?a. Vsak dan, ki smo ga pre?iveli skupaj, ni bi l vedno vesel ali zabaven, vendar nam je uspelo premagat i t udi t e dni in se prebit i skoznje. K ljub t emu da ?e vsi komaj ?akamo po?it nice, se bomo vedno z veseljem spomnili ?asa, ki smo ga pre?iveli skupaj. N eskon?no smo hvale?ni vsem u?it eljem, ki so se za nas bori li in poskrbeli, da smo uspe?no zaklju?ili na?o osnovno?olsko pot . Hvale?ni smo t udi vsem drugim delavcem ?ole in seveda t udi na?im st ar?em, ki so nam vedno v podporo. Dunja Grabovac, 9. b 48