Še nekaj o celibatu, ki ni celibai Trst, dne 27. februarja. Bes je, da ima ysaka stvar svoje senčue in solnčne strani, kakor pravi neka tovarišica t 7. štey. -Učit. Tov.", ko hoče dokazati, da so samo učiteljice-matere v resnici dobre učiteljice in vzgojevalke. Zdi se, da opazuje tudi ona vso stvar samo od solnčne strani. Po tem sklepu bi se morale postavno poročiti vse u5iteljice — takoj, ko pridejo iz učiteljišča, ker le kot matere in očetje bodo po taki logiki res dobre vzgojevalke in vzgojevalci. Z isto prayico bi morali trditi, da so vse matere tudi dobre vzgojevalke, zato ravuo, ker so matere. V resniei pa vidimo mnogo mater, ki niso baš dobre vzgojevalke. Eavno tako se ne more trditi, da so samo učiteljice-matere najboljše učiteljice, vzgojevalke, svetovalke itd. Delovanje učiteljice je le takrat pravo in uspešno, ako je večina njenih misli in skrbi le y šoli. Učiteljica je danes kolikortoliko prosta družinskih skrbi, prosta vsega trpljenja, ki se večkrat pojavi v zakon^kem življenju. Posveti se lahko samo šoli, kar je tudi njena sveta dolžnost, ker se je odločila za ta poklic bodisi iz prave ljubezni do njega, bodisi — da povemo bolj po vsakdanje — zato, da bo preskrbljena za življenje. V šoii uči, vzgaja svojo mladino z nekakim veseljem, z veliko ogDJevitostjo. Saj bije tudi v njenih prsih nežno čuteče žensko srce. V šoli se čuti učiteljica doma, tu dobi mesto, kjer lahko razvija svoje delovanje, ki se pa ne eme cepiti na preveč strani. Pride iz šole domov, se lahko mirno odpočije, si nabere novih moči, da bo mogla priti jasnega in vedrega čela zopet med svoje malčke in nadaljevati zapričeto delo. Ostane ji še dovolj časa, da si uredi svojo malo ekonomijo in da vzame knjigo ali časopis v roke, da siizpopolnisvojeznanje in širi svoje obzorje; saj mora vendar napredovati z duhom časa. Z zanimanjem opazuje lahko razvoj vseh domačih umetnosti in deluje v prid mladine in naroda gploh. Drugače pa je potem, ko se u5iteljica omoži. Eazne slabosti in nadloge, ki so navadne posledice zakonskega življenja, jo premnogokrat odtegnejo šoli in mladini. Večina misli in skrbi omožene učiteljice mora biti — če je prava zakonska žena in mati — na lastnem domu, pri možu, eventualno otrocih. No, in tedaj je ona ljubezen in skrb do šole in mladine gotovo za mnogo procentov manjša. In kako ne! Saj ima učiteljica sedaj moža, bitje, ki mu je posvetila življenje; ima otroka, ki mu je dala življenje! Nima li tu zakonska žeua dovolj opravila, če hoče vestno izpolniti dolžnosti matere in žene? Ce pa zapušča otroke, svoj najdražji zaklad, toliko in toliko ur na dan y varstvo služkinje, potem naj mi dotična omožena tovarišica ne govori o nasvetih negovanja otrok, ker njena zasluga je le ta, da je dala otroku življenje. 0 negovauju in yzgoji njenih otrok bo pa govorila njena služkinja ali druga zato plačana tuja oseba, ki se pravzaprav peča 8 tem. Sama taka mati zna pa o tem povedati toliko, kolikor njena neomožena koleginja, ki tudi Yzgoju.jejo tujo deco. Enako je z gospodinjstvom. Vemo, da je Telika večina neomoženih učiteljic, ki so iz raznih vzrokov prisiljene, da vsaj deloma vodijo lastno ekonomijo, kolikor jim dopušča čas ! Poudarjam, kolikor jim dopušča čas! Eedno gospodinjiti same ne morejo. So dneyi, ko je učiteljica v šoli d. pr. od VU. zjutraj do poldne, od ls/4 do 4. popoldne; to je posebno y zimskem času, lahko rtčemo od noči do noči. In omoženim učiteljicam se tudi ne godi bolje; tudi one nimajo za gospodinjstvo nič več časa na razpolago kakor njihove neomožene tovarišice. Glavna vloga gospodinjstva je zopet v rokah služkinje. Ni res torej, da more le omožena uSiteljica dajati potrebne nasvete glede gospodinjstva. Iz lastne izkušnje zna svetovati omožena ravno tako kot neoraožena učiteljica. Sklepam z vzklikom: Možite se, tovarišice, saj vam tega nihče ne brani, ni branil in vam tudi odslej ne bo! Premislite pa dobro, preden si naložite dvojno breme, da ne pridete z dežja pod kap. Vedite pa, če niste bile pred zakonom delavne, vestne, skrbne in dobre u 5 i t e 1 j i c e, boljše tudi po zakonu ne postanete. Ne verjamem, da je ravno zakon tisti stroj, ki pretvarja slabe učiteljice y dobre. 0 — anka.