Knjižn Mestni Šentjur do 0 ŠENTJURSKE NOVICE 2012 352(497.4 Šentjur) 0105603,2 COBISS e HnnKomldfoTo* IjLimi-akiN tfiaiJo tf. 3225 PUwu pri Srvniu 44 Peter Žmaher s Cesta Kozjanskega odreda 16. 3230 Šentjur . Telefon 03/ 749 26 00 Gsm 041 596 790 tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com Roboti zavzeli Hruševec Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, 2/12 februar 2012, cena 2 EUR 3230 Senjtur Štefan Tisel: Šentjurju lahko pomagam kot poslanec ŠENTJUR CIIlBODiEO TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE vsak mesec vvprostorih avtošole na tržnici v Šentjurju! /a mmDcnmDoam Informacije na telefon: 051 300 265 - Krajnc Robi 031 821 042 - Boštjan Lipovšek 070 643 338 - Jože Vračun rrpmpn mm MMI 'OTUJTE IN ZABAVAJTE SE ZTOMI g| 031643 33»^^. Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 KROVJTVO - KlEPAR/TVO BOŠTJAN LONČARIČ s.p. Boštjan Lončarič s.p., Planina pri Sevnici 68c, 3225 Planina pri Sevnici Tel.: 03/ 748 10 23, Gsm: 041/ 593 633, E-mail: bostjan.loncaric@siol.net www.gostisce-bohorc.com GosliSžein_prenoč«£a 4r' Bohorč " jil, V v «?Ui! Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 domku kuhimjAMnuaiphh, kosila« u 7 sodobno opremljenih sob. Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe f T« ■- ir V: y L OB NOV© * NOVO * NOVO * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ OTVORITEV 1. marca PRI NAS LAHKO OPRAVITE: - TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV AVTO j . . . ' '-A; < Vrste gramoza: ^ ® | - grobi nasipni material - mleti material - tampon - tampon mešan z glino Vsi materiali so testirani. ■ < , v • ' ■ 'A- ■ -V •• '•* IZVEDBA NIZKIH GRADENJ Milan ZAPUŠEK gsm: 041 290 750 e-mail: milan.temelj@siol.net sanacija plazov - izgradnja cest urejanje dvorišč - izkopi jarkov... KAMNOLOM ZELENCE PLANINA PRI SEVNICI Prodaja peska z možnostjo dostave ali lastnega prevzema. BESEDA JE VAŠA ir I februar 2012 LJ I urednistvo@sentjurskenovice.si So otroci na Pesnici varni? Gradbišče. Ker v bližini vrtca na Pesnici raste nov objekt, vas je zanimalo, kako je z varnostjo otrok. Na elektronski naslov beseda@ radiorogla.si je pisala Milena iz Šentjurja. Zaskrbljena je nad varnostjo otrok v vrtcu Pesnica, saj je v bližini gradbišče. »Za varnost je poskrbljeno« Ravnateljica šentjurskih vrtcev Elizabeta Jelen je v oddaji Beseda je vaša na Radiu Rogla povedala, da so se lastnik nastajajočega objekta, ravnateljica in predsednica sveta vrtca, predstavniki izvajalcev, nadzorniki in projektant sestali že pred začetkom gradnje in dogovorili, kako bodo poskrbeli za varnost otrok. Do gradbišča so tako uredili poseben dovoz, ki je z ograjo ločen od območja vrtca. V času, ko so otroci zunaj, žerjav tam ne obratuje. Poleg tega gradbišče od vrtca ločuje kovinska ograja, ki jo glede na gradnjo objekta nadgrajujejo. Ko bo gradnja šla h koncu, bodo postavili tudi zvočni zid. »Sicer pa naše želje lastniki in izvajalci dosledno upoštevajo, z njimi dobro sodelujemo. Do večjih težav tako ne prihaja. Lahko pa še omenim, da ima tudi lastnik nastajajočega objekta svojega otroka v varstvu v vrtcu na Pesnici,« je povedala Jelenova. Kaj pa hrup? Mileno še zanima, kako lahko otrokom zagotavljajo dnevni počitek, saj je na gradbišču seveda hrupno, poleg tega se čutijo tudi tresljaji. Vzgojiteljice v času dnevnega počitka zaprejo okna in otroci po besedah ravnateljice lahko nemoteno počivajo. »Na spremljajoči hrup, ki ni moteč, so se otroci navadili. Sicer pa nobena od vzgojiteljic do zdaj ni zaznala, da bi bile zaradi hrupa kakšne težave oziroma počitek moten,« je še dodala ravnateljica. (N. K.) Otroci zaradi gradnje nakupovalnega središča niso v nevarnosti, pravi ravnateljica. 89,4-101,8 beseda je vaša radijska oddaja, sobota med 11, in 12. uro tel. 03 757 45 00 ali 757 45 15 V državi denarja za večje naložbe ni. Tudi to križišče bo moralo počakati na boljše čase. Nimajo kje parkirati Jože iz Šentjurja. Zanima ga, kako je s parkirišči in križiščem pri Petrolu. Jože pravi, da pred stanovanjskimi bloki na ulicah Miloša Zidanška in Dušana Kvedra še vedno ni dovolj parkirišč. »Parkirnih mest je premalo, zato me zanima, kdaj bo Občina končno kaj naredila. Prosim, da preverite tudi, kako daleč je gradnja krožišča pri Petrolu,« nam piše Jože. Denar in lastniki Šentjurski župan mag. Marko Diaci se zaveda, da ima problematika parkirišč na omenjenih ulicah že dolgo brado. Občina Šentjur je lani izdelala projektno dokumentacijo za razširitev parkirišč med bloki na obeh ulicah, zdaj pa so na potezi lastniki stanovanj, ki so obenem tudi etažni lastniki. Občina, ki sicer ni večinska lastnica, se bo z njimi poskušala uskladiti. Po županovih besedah je ureditev parkirišč tudi naloga last- nikov, zato pričakujejo, da bodo z njimi dobro sodelovali. »Občina bo skupaj z upravnikom stavb, podjetjem Atrij, projekt koordinirala in tudi sodelovala pri njegovi realizaciji. Vse je torej odvisno od lastnikov in razpoložljivega denarja,« je pojasnil župan in še dodal, da bodo problem parkirnih mest reševali po fazah, saj gre za veliko in kompleksno naložbo. Križišče pri Petrolu Tudi projekti za ureditev križišča pri šentjurskem Petrolu so pripravljeni in tudi v tem primeru je, kot vedno, vse odvisno od denarja. Po podatkih Občine je republiška Direkcija za ceste lani sicer že izvedla razpis za izbor izvajalca del, vendar zaradi pritožbe ponudnikov postopek ni bil končan. Seveda pa glede na trenutno finančno stanje v državi župan ne more napovedati, kdaj naj bi začeli z deli. Predvideno je, da bi omenjeno križišče semaforizirali, sočasno pa uredili tudi križišče Šentjur-Dobovec z regionalno cesto Šentjur-Lesično. (N. K.) Kdaj normalen pouk na Planini? Kdaj bodo končana dela v Osnovni šoli Planina pri Sevnici in bodo otroci pouk lahko obiskovali normalno, nas sprašuje Aleš s Planine. Pouk na tamkajšnji šoli od začetka novembra namreč poteka na štirih nadomestnih lokacijah, saj šolo obnavljajo. Ravnateljica šole Anica Novak pravi, da pouk kljub temu poteka normalno. »Pogoji za učen- ce in učitelje niso najboljši, vendar oboji to strpno prenašajo, za kar se jim zahvaljujem,« je povedala. Predvidevajo, da bo izvajalec del, podjetje Remont, dela končal nekje spomladi, pouk v novih prostorih pa naj bi začeli naslednje šolsko leto, torej septembra. Ko bodo dela končana, bo šola večja in lepša, imeli bodo tudi novo telovadnico, novo igrišče pa že imajo. (N. K.) Roboti zavzeli Hruševec Robotki. Osnovna šola Hruševec Šentjurje gostila prvo slovensko državno prvenstvo FLL, kjer so se osnovnošolske ekipe pomerile v programiranju Lego robotov. Piše: Jure Godler Državno prvenstvo je s sodelovanjem OŠ Hruševec Šentjur organizirala Mladinska knjiga Trgovina, ki je tudi poslovni partner FLL, ta pa je tudi pripeljala tovrsten program med slovenske otroke. Je najbolj razširjen izobraževalni program in hkrati tekmovanje s poudarkom na robotiki na svetu. Ekipe otrok, starih od 9 do 16 let, na zabaven način Jajčki so v robotskem delu zasedli 5. mesto Pri upravljanju z robotki je potrebna največja natančnost, saj hitro aidejo iz začrtane smeri. z raziskovanjem, z izdelavo projekta in programiranjem robotov usvajajo različna znanja. Matematika, računalništvo, logika, raziskovanje, inženiring, komunikacija in sodelovanje so znanja in veščine, ki jih tekmovalci pridobivajo s sodelovanjem v FLL. V letu 2011 je v FLL sodelovalo kar 63 držav in 19.000 ekip. Prvič v Sloveniji Na prvo Slovensko tekmovanje se je prijavilo kar 16 ekip. Od teh je bilo 14 ekip slovenskih osnovnih šol ter po ena ekipe iz črnogorske Podgorice in iz hrvašekega Zagreba. Našo občino sta zastopali kar dve šentjurski ekipi: iz OŠ Franja Malgaja in OŠ Hruševec Šentjur. Večina nastopajočih ekip si je dejstva nov,ce FLL (First LEGO League) Gre za mednarodni program, ki si prizadeva vzpodbuditi in ohraniti zanimanje otrok in najstnikov za naravoslovje, tehniko in znanost. FLL je namenjen otrokom od 9. do 16. leta in je zasnovan na problemih sodobnega časa. Vsako leto je razpisana nova tema tekmovanja, in sicer je to eden od sodobnih znanstvenih problemov. Ekipe uporabljajo Complete LEGO Mindstorms NXT. nadela zanimiva imena, tako smo lahko opazili imena Cyber zadetki, Grizzbots, RoboPrule, Roosters in druga. Malgajeve! so se poimenovali kar Jajčki, hruševljani pa Robosmart. Zmaga Šentjerneju Tekmovalci so svoje Lego robotke programirali tako, da so izpolnjevali določene ukaze in reševali naloge. Tema letošnjega tekmovanja je bila Prehrana - kako ohraniti varno hrano. Tako so robotki na zanimiv način pobirali ribe in podgane, zbirali bakterije, metali hrano na mizo, odvekli tovorno prikolico in avtomobile. Istočasno sta tekmovali dve ekipi, vsaka na svoji tabli in vsaka s svojim robotkom. V omejenem času so se morali tekmovalci odločiti, s katero nalogo začeti in katera prinaša največ točk, saj je bila vsaka naloga točkovana. Pomanjkljivo opravljena naloga je bila tudi kaznovana z odvzemom točk. Najbolje se je odrezala ekipa Roosters iz OŠ Šentjerneja, ki se je z zmago uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo v Nemčiji. Malgajeve! so bili v robotskem delu peti, hruševljani pa deseti. Naslednje leto se bodo ekipe spopadle z izzivom Rešitve za starejše - Kako ostati še naprej neodvisen, vključen in povezan? Kako ohraniti varno hrano Vzporedno s tekmovanjem so se ekipe strogi komisiji morale dokazati s projektom, kako ohraniti varno hrano. Ekipe so se lotile različnih problemov, od tega, kdaj se pojavi plesen na kruhu, do zaščite banan pred prehitrim zorenjem, podaljšanja svežine mleka, konzerviranja soka, kisanja mleka in še mnogih drugih zanimivih rešitev, ki so jih predstavile komisiji. V skupno zmago so se štele točke tekmovanja z roboti in točke projektnega tekmovanja. Tako so učenci OŠ Franja Malgaja v skupnem seštevku osvojili odlično tretje mesto in si s projektom o staranju kurjih jajčk prislužili nagrado za najbolj inovativno rešitev. Komisija je poleg robotskega dela na mizi in projekta ocenjevala še vrednote in tehnični intervju. Skupni seštevek točk vseh štirih področij je podal zmagovalca FLL 2011. FLL-vrednote Smo prava ekipa. Delamo, da bi našli rešitve. Vodijo in spodbujajo nas vodje in mentorji. Zavedamo se, da naši vodje ekip in mentorji nimajo odgovorov na vsa vprašanja; učimo se skupaj Častimo duh prijateljskega tekmovanja. Naša odkritja, spoznanja in izkušnje so pomembnejše od zmage. Izkušnje prijazno delimo z drugimi. Gracious Profes-sionalism™ je naše vodilo pri vsem, kar počnemo. Zabavamo se! Hruševljani stavili na plesen Gostitelji državnega prvenstva FLL, učenci OŠ Hruševec Šentjur, so v projektni nalogi o varni prehrani spraševali, zakaj na kruhu nastane plesen. Ekipo so sestavljali Nina Muškotelc, Anna-Marie Frank, Zala Golob, Žiga in Denis Tojnko, Žan Jakopin, Žan Kovačič in Ambrož Romih. Mentorica FLL-skupini je bila Mateja Rezar Ulaga. Kot vzorec so si učenci izbrali pirin kruh ekološke pridelave. Polovico kruha so pustili v plastični, polovico pa v papirnati vrečki. V plastični vrečki se je pojavila plesen, ki lahko škoduje zdravju. Kot problem so učenci tudi izpostavili, da na kupljenem kruhu ni naveden izvor moke. V tekmovanju z robotskim delom na mizi so uspeli zbrati 101 točko. V skupnem seštevku so bili Robosmarti, kakor se je poimenovala ekipa iz OŠ Hruševec Šentjur, deseti. Robosmarti so prepričali komisijo, da je potrebno kruh shranjevati v papirnatih vrečkah. Jajčki skupno tretji Osnovno šolo Franja Malgaja so na tekmovanju FLL zastopali Alja Tovornik, Tinkara Godec, Nina Salomon, Jan Časi, Maks Moser in Amadej Kladnik. Ekipa je delovala pod mentorstvom Branka Vizjaka. V okviru projektne naloge se je ekipa ukvarjala z jajci, od tod tudi izvira ime ekipe. Ugotovili so, da redko kdo preveri rok uporabe jajca pred užitjem. Težava pri starih jajcih nastopi zaradi okužbe s salmonelo. Tako so izdelali inovativno napravico, ki sveti prvi teden, ko je jajce sveže, z zeleno lučko, drugi teden sveti rumeno, tretji teden pa z rdečo. Takrat je čas, jajce vržemo v smeti, saj je okužba s salmonelo, ki je lahko tudi na lupinici jajca, zelo velika. Za to idejo je ekipa prejela nagrado za najbolj inovativno rešitev, ki bi jo lahko uporabili tudi v življenju. Z robotki so fantje dosegli 127 točk in se tako uvrstili na peto mesto, skupen rezultat pa je malgajevce posadil na tretje mesto na FLL-tekmovanju. (J. G.) To je tehnologija prihodnosti Gerhard Bjerrum- Andersen. Kako direktor tega programa v danskem podjetju LEGO, vidi prvo slovensko državno tekmovanja FLL. Spraševal: Jure Godler Gospod direktor, kakšen je vaš pogled na prvo FLL-tekmovanje v Sloveniji? V Sloveniji sem prvič in sem zelo vesel, da sem tukaj. Slovenija je čudovita dežela in ljudje tukaj so zelo prijazni in gostoljubni. Drži, kar ste povedali, to tekmovanje je prvič v Sloveniji in je odlično organizirano. Vse teče zelo gladko in opazil sem, da so vaše ekipe enako dobre kot drugje po svetu. V projektnih nalogah je bilo nekaj odličnih idej. V katero smer se bodo ti roboti v prihodnosti razvijali? Težko rečem, v katero smer bo šel razvoj. Drži, da se tehnologija vedno bolj izpopolnjuje, ta, ki jo uporabljamo v LEGO robotih, je zaenkrat zadostna za pokrivanje osnovnih nalog. Enako tehnologijo uporablja 19 tisoč ekip v 63 državah, prav tako se soočajo z istimi nalogami po vsem svetu. Zato se v prihajajočih letih ta tehnologija ne bo veliko spreminjala. Na kakšen način lahko to tehnologijo uporabimo v vsakdanjem življenju? Velikokrat opazimo, da Direktor progama FLL na Danskem Gerhard Bjerrum -Andersen. nekatere rešitve, ki se jih domislijo otroci, zaživijo tudi v resnici. Pred leti smo se vprašali, kako robotizirati transport, in danes je ta tehnologija zajeta že v avtomobilski industriji, kjer računalniki, vgrajeni v avtomobile, preprečujejo nesreče. Tako bomo čez leta sedli v avto in se odpeljali drugam, ne da bi za to potrebovali volan in druge pripomočke, ki jih uporabljamo sedaj. Danes otroci izdelujejo robote, ki prepoznavajo ovire in se ne zaletavajo ob nje. Na tak način se je prijela ta tehnologija. Drugi takšen primer so robotski sesalniki, ki so danes že vsepovsod v prodaji, pred sedmimi leti pa so se te ideje domislil prav otroci. (J. G.) 1 * L—-13 EV ■ iK* s ■ f v »■F? - w Jm v/ 1 ‘VV Hi jL Malgajeve! so prejeli nagrado za najbolj inovativno rešitev. KRONIKA HOl februar 2012 £01 urednistvo@sentjurskenovice.si Kazni zaradi snega Zaradi snega ste lahko ob 400 evrov. Toliko vas bodo namreč oglobili policisti, če bi zaradi snega, ki pade s strehe vašega vozila, ogrozili promet. Milejša različica kazni je 120 evrov - toliko vam grozi, če vas bodo ustavili policisti in ugotovili, da je vaš avtomobil poln snega, ledu, vode ali umazanije, ki bi se lahko raztresala z njega. Pravna oseba, samostojni podjetnik tvega kazen 1.200 evrov, podjetje pa 4 tisoč evrov, če vozil ne očistijo. m:-; U Vozniki navdušeni nad policijskim nadzorom Zastoji zaradi polomljene polzapornice Šentjur, 25.1. - Nekdo je na železniškem prehodu pri cevarni odlomil polzapornico, ker pa je bilo to okoli 15. ure, so v okolici nastali veliki zastoji. Bo še kdaj videla denar? Šentjur, 25. 1. - Oškodovanka je naznanila goljufijo, saj je investirala finančna sredstva v podjetje znanega poslovneža, vendar sredstev ni dobila povrnjenih. Ni se skrival dolgo Šentjur, 25. 1. - Voznik oranžnega fiat punta, ki ne premore vozniškega dovoljenja, se je izognil policijskim znakom za ustavljanje in kasneje avto, ki ni bil registriran, skril in se do izsleditve skrival. Na koncu so mu vozilo zasegli. Opreznost rešila gozd Šentjur, 26.1. - Voznik je v okolici mesta opazil, da v gozdu gori, razlog pa je bil v odloženem pepelu, v katerem je še tlela žerjavica. Zgodnja pijanka Šentjur, 27. 1. - Ob 13. uri je patrulja ustavila pijano voznico, ki je krepko napihala. Prepoved približevanja Šentjur, 28. 1. - Zaradi izvajanja psihičnega in fizičnega nasilja nad svojo partnerko so partnerju izrekli prepoved približevanja. V »rikverc« in au! Šentjur, 1. 2. - Na kmetiji v okolici mesta je pri nalaganju goveda pri dajanju znakov vozniku, koliko lahko zapelje vzvratno, občan stal preblizu prikolice, ki ga je oplazila po nogi in lažje poškodovala. Čebelji tatovi so med nami Kalobje, 1. 2. - Nekdo je odtujil dva panja čebel. Za prosjačenje rabiš papirje Šentjur, 3. 2. - Občani so naznanili Poljakinjo, ki je prosjačila za denar po hišah in za to ni imela ustreznih papirjev. Črpalkarji ne strežejo zastonj Šentjur, 5.2.-V večernih urah je nekdo na »pumpi« natočil za 93 goriva v opel omego zlate barve, vendar je pozabil na fazo plačila. Šentjurski policisti so 27. 1. izvedli šesturno preventivno akcijo Peš po levi - lučka v desni. Pri tem so ustavili sedem pešcev, ki so imeli odsevna telesa, in 75 vozil. Osmim kršiteljem - vozni- Dramlje, 7.2.- Blizu avtocestnega izvoza je prišlo do verižnega trčenja, kjer je av-tocisterna prebila ograjo med voznimi pasovi, vpletena pa so bila še tri osebna vozila. Promet je bil oviran več ur. Tuji voznik Clia katapultiralo Istega dne je prehitrega voznika na avtocesti katapultiralo čez stran- kom - so izrekli zgolj opozorila, vozniki pa so po navajanju policistov s hvaležnostjo sprejeli delni tehnični pregled luči, ki ga je opravilo osebje Zveze šoferjev in avtomehanikov Celje. tovornjaka se je v nesreči huje poškodoval. Razlog nesreče je bila prevelika hitrost, zaradi katere je cisterno in prikolico pričelo zanašati po vozišču, prav tako pa vozilo ni bilo tehnično brezhibno. sko ograjo v jarek. Zaradi poškodb so ga morali odpeljati v bolnišnico. Razbijač Šentjur, 6.2.- Lastnik ute ob ribniku, kjer ima spravljeno hrano za ribe, je naznanil, da mu je na njej nekdo razbil stekla. Prikolice ne bo v Dramljah Dramlje, 6. 2. - Na deponiji v bližini naselja so policisti izsledili avtomobilsko prikolico, ki jo je nekdo ukradel na območju Žalca. Nerodni sankač na bencin Šentjur, 8. 2. - Voznik motornih sani je precenil svoje zmožnosti in si pri skoku poškodoval noge. Po vrnitvi iz bolnišnice ga je pričakala položnica zaradi vožnje v naravnem okolju. Jeklenkar Gorica pri Slivnici, 10.2. - Iz ograjenega skladišča kmetijske zadruge je nekdo odtujil 15 plinskih jeklenk. Terorist? Šentjur, 11. 2. - Neznani falot je na železniške tire nastavil kamenje in sneg. Na srečo je na hitrem vlaku, ki je naletel na oviro, nastala le materialna škoda. Naftotat Šentjur, 14.2. - Neznani ljubitelj naftnih derivatov je užalostil lastnika tovornega vozila, saj mu je odtujil okoli 50 litrov nafte. Prepirljivka Šentjur, 15.2. - V enem od stanovanjskih blokov so policisti obravnavali 30-letnico, ki se je najprej prepirala s partnerjem, potem pa še z njegovo staro mamo, za kar so jo oglobili. »Obvoz« se ni splačal Vrbno, 15.2. - V bližini čistilne naprave j e počilo zaradi prekratke varnostne razdalje oz. alkohola, saj je bil povzročitelj pijan. Do izhlapitve maliganov je počakal v policijskih prostorih. Bo preprodajal gnojilo? Dramlje, 16. 2. - Trenutno neznani storilec je vlomil v ograjeno skladišče v Dramljah in odpeljal skoraj dve toni umetnega gnojila v vrednosti 900 EUR. Pred podvigom je premaknil varnostno kamero, ki pa je ga je do tiste faze posnela... Razprikoličen Šentjur, 16. 2. - Nekdo je ukradel 500 vreden lahki priklopnik za osebni avtomobil znamke Pongratz. Avtomobil je poletel čez varnostno ograjo v sneg. (foto: PGE] Smrt pri podiranju dreves Ponikva, 25. 1. - Pri spravilu lesa pri Lutrju je zaradi poškodb umrl 56-letni domačin, ki je skupaj s sorodniki podiral drevesa. Pri podiranju dreves je umrl Ponkovljan. Verižno trčenje in polet v jarek Prevelika hitrost tovornjaka s cisterno je botrovala verižnemu trčenju, [foto: PGE] Tilkinih 100 let 27. februarja bo minilo natanko 100 let, ko je na svet privekala Matilda Erjavec, takrat seveda še pod dekliškim priimkom Pevec. Kot zadnji otrok od enaindvajsetih, kot rada pove Tilka. Živela je v Hruševcu na kmetiji, kjer je preživljala svojo rano mladost. Med prvimi generacijami je hodila na zdajšnjo OŠ Franja Malgaja Šentjur, nato seje izšolala za šiviljo. Pred vojno je na Kalobju spoznala svojega bodočega moža Florjana Cveta, ki je bil kmalu poklican v nemško vojsko. V kasarni v Gradcu med vojno sta se poročila. Nato je dolga leta, vse do pokoja, delala v šentjurski trgovini Resevna kot trgovka. Ima tri otroke: Florjana Cveta, Romana in Zorico, seveda so vsi že zdavnaj odrasli in imajo Za Matildo v starosti skrbi vnukinja Dolores. svoje družine. Pravnuke še vedno čaka. Za rojstni dan ji je voščil tudi župan mag. Marko Diaci, čestitkam pa se pridružujemo tudi v uredništvu Šentjurskih novic. Pogovor z Matildo Erjavec bomo objavili v marčevski številki Šentjurskih novic. (J. G.) Želijo svoj defibrilator Na pobudo kardiologinje, dr. Petre Žohar, so v mesecu decembru 2011 začeli na Ponikvi z zbiranjem sredstev za nakup avtomatskega defibrilatorja. Naprava, katere elektrode se priključijo na telo poškodovanca, ki ne diha in mu ne bije srce, začne samodejni postopek oživljanja z elektrošoki. Masažo srca je še vedno potrebno izvajati ročno. Uporablja se pri nudenju prve pomoči pri nenadnem srčnem zastoju, utopljencih itd. »Zelo koristno, bi bilo če bi avtomatski defibrilator imela tudi naša KS, saj k nam prihaja vedno več obiskovalcev in tudi krajani potrebujemo tako obliko hitre pomoči,« nam je zaupala Tatjana Lesnika. Svoje prispevke so že nakazala nekatera ponkovška društva, Občina Šentjur, KS Ponikva in nekateri posamezniki. Zbrali so že polovico sredstev. Cena naprave je 2.500 EUR. V želji, da bi sredstva zbrali v najkrajšem roku, vabimo tudi ostale prebivalce Ponikve, da svoja sredstva prispevajo v ta namen. Zbiramo jih na računu Društva prijateljev mladine Ponikva (TRR 0600-0092-3179-078. Pri nakazilu navedite: defibrilator), je dodala Lesnikova. (J. G.) Proseniška žaba Podružnična OŠ Blagovna praznuje letos že 110 let. Odločili smo se, da bomo takšno častitljivo starost praznovali vse šolsko leto. Ker radi ustvarjamo, smo si izbrali likovno področje, in ker štorklje in žabe simbolizirajo naše ribnike in življenje v njih, smo jih izbrali kot motiv kiparjenja. V mrzlem sončnem dnevu smo na sosednjem travniku preživeli zanimiv športni dan. Iz snega smo kiparili veliko žabo. Učenci so na snegu zelo uživali. Pri delu so se močno prepotili, kar je bil dokaz, da so bili zelo športno aktivni. Tako smo združili šport, umetnost in veselje. Naše navdušenje je prišel opazovat tudi predsednik KS Blagovna Anže Rezar. (A. G.) Na Proseniškem so izdelali ogromno žabo iz snega. Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur vas v okviru projekta DOTIK SPOMINA VABI na predavanje z naslovom Značilnosti, zdravljenje in zapleti demence. Predaval bo doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psihiatrije. Predavanje bo v četrtek, 15. 3. 2012, ob 17. uri v Domu starejših Šentjur. Vabljeni. Projekt »Dotik spomina« je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«. Za vsebino je odgovoren nosilec projekta Spominčica Šentjur. H f 1 EK RP \ H*- [gjv Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Projekt sofinancira EU ŠENTJURSKE Vtt MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041 677 561 1 ^ F Gregor Zdolšek s p., Bevkova ulica 5, 3310 Žalec Trgouina Sistemko bedno za razpolago. SISTEMKO -CELOVITE IT REŠITVE za vaše celotno poslovanje -VZDRŽEVANJE (celotne IT infrastrikture vašega podjetja) - NAJEM programske in strojne opreme - GOSTOVANJE namenskih strežnikov Win, Mac in Linux -SPLETNA TRGOVINA VESTE ZA ZGODBO, NOVICO, IMATE FOTOGRAFIJO? Pokličite ali pošljite. Kličite 040 47 11 33. Pošljite po elektronski pošti na naslov urednistvo@sentjurskenovice. ali z navadno pošto na naslov MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. Tehnologija je žal prinesla v človekovo predvsem mlado življenje resno miselno oviro in odločitev: Ali doživljati šport preko potenja, utrujenosti, morda porazov ali ga raje doživljati skozi udobje pred TV zasloni ali računalnikom. Vlado Artnak, predsednik Športne zveze Šentjur Najuspešnejši v letu 2011 so bili ■■■ Športniki. Občina Šentjur in Športna zveza Šentjur sta razglasili najuspešnejše športnike. Piše: Jure Godler Po nekdanjem kolapsu in razkolu v šentjurskem športu se, kot kaže, zadeve počasi stabilizirajo in prihajajo v utečene tirnice. Na poziv Občine Šentjur so športna društva in klubi predlagali svoje najuspešnejše športnike, samo rangiranje pa je bilo izvedeno s pomočjo meril Športne zveze in ga je opravila županova komisija. Razcvet športnih površin Slavnosti govor je imel predsednik Športne zveze Vladimir Artnak. Izpostavil je, da je bilo leto 2011 ponovno s športom bogato leto. Poudaril je, da so športne zveze prepuščene velikokrat politični volji izbrancem ljudstva. »V Šentjurju smo končno dobili koordinatorja za šolski šport, v občinski komisiji za financiranje športa zasedajo športniki polovico članov, imenovali in financirali smo lahko tudi sekretarja zveze, a globlje vrednosti vsega tega bomo lahko presojali šele čez leta,« je nadaljeval Artnak. Dodal je še, da so športne površine v občini v zadnjem desetletju doživele velik razcvet in še vedno se po celotni občini gradijo številni športni objekti in se v imenu zveze zahvalil tako prejšnjšnjemu kot sedanjemu občinskemu vodstvu. r— Športnik leta Prvo prireditev Športnika leta so leta 1997 organizirale prav Šentjurske novice. Takrat so bralci časopisa z glasovanjem izbirali najuspešnejšega v letu 1996. Razglasitev je bila v šentjurskem Motelu. Priznanja Razpisanih je bilo 7 kategorij. Priznanja za perspektivne športnike so prejeli Nuša Hercog (Šahovsko društvo Šentjur), Matic Polutnik (Atletski klub Šentjur) in štafeta 4 x 100 m AK Šentjur do 16 let. Priznanja za delo v športu so prejeli Marjan Gradišnik, Miha Iskra in Jože Palčnik. Najupešnejši šentjurski športniki, ki tekmujejo v klubih izven občine, so Andraž Hriberšek (Mini moto - AMD Orjaki Ljubljana), Aljaž Hrovatič (mali nogomet - KMN Dobovec) in Darko Petelinšek (Judo klub Bežigrad). Prizanje za najboljši ekipi sta prejeli Strelsko društvo Rifnik Šentjur in TRK Tajfun Šport. Najuspešnejši športnik invalid je že vrsto let Henrik Plank. Najbolj izpostavljeni priznanji sta prav gotovo priznanji najboljšim športnikom v moški in ženski kategoriji. Drugo mesto v ženski kategoriji je prejela jadralna padalka Mojca Pišek (Društvo jadralnih padalcev Lintvar), prvo pa atletinja Martina Ratej (AK Šentjur). V moški konkurenci so bili kot nauspešnejši imenovani strelec Štefan Gajšek, košarkaš Tadej Ferme in brez presenečenja ponovno na vrhu teakovvondoist Denis Drapič. Organizatorji prireditve so poskrbeli tudi za kulturne vložke. Igrali so šentjurski big bandovci pod vodstvom Boštjana Jagra. Zapela sta Mateja Rajh Jager in Matic Plemenitaš. Zanimiv nastop o hiphopu je pripravil Miha Poznič. Voditeljski par Polonca Mastnak in Luka Žerjav sta v angleškem jeziku nekaj o njegovih vtisih povprašala še visokega ameriškega košarkarja Travisa Nelsona, ki igra center v KK Šentjur in v kratkem pričakuje tudi naraščaj. Zanimiv odgovor tega velikana na vprašanje voditeljev, v čem se razlikuje način življenja tu in v ZDA, je bil ta, da se je v Denis Drapič je že nekaj let zapored najuspešnejši šentjurski športnik. ZDA potrebno vsepovsod peljati z avtomobilom, v Šentjurju pa vse lahko opraviš peš. Pod črto Čeprav naj bi bil Športnik leta osrednja slavnostna podelitev priznanj najuspešnejšim športnikim, je bila šentjurska kulturna dvorana napol prazna. Razen samih prejemnikov priznanj, pa še teh je precej manjkalo, političnega vrha, medijev in nekaj drugih športnih sotrpinov prireditev ni pritegnila skoraj nikogar drugega. Prav tako je svojo sporočilo posredno oddala tudi nekdanja šentjurska olimpijka Martina Ratej, ki se prireditve ni udeležila, kljub temu, da je ravno na takšnih prireditvah redno dobivala priznanja za najboljšo šentjursko športnico. Spomnimo, Ratajeva je lani novembra prestopila iz AK Šentjur v celjski klub AD Kladivar, do takrat pa je nosila šentjurske barve. Kot je med vrsticami povedal Artnak, bi ob primerni finančni vzpodbudi olimpijka mogoče še vedno ostala v Šentjurju. Še naprej bi živela v občinskem stanovanju in nosila klubske barve. So uradni vzroki za odhod iz Šentjurja »boljši pogoji za trening« bili le iz trte izviti in je bilo vodilo nje in njene ožje ekipe le finančna stimulacija? Okrepitev za dvig šentjurskih »delnic« Ivica Jurkovič v šentjurskem dresu. Ivica Jurkovič. Legendarni slovenski košarkaš za Šentjur. Piše: Bogdan Rahten Slovenski mediji so dan pred Valentinovim obširno poročali o novem članu Šentjurja, 38-letnem in 206 cm visokem Ivici Jurkoviču, ki je za slovensko reprezentanco zbral 61 nastopov, med drugim je bil tudi na edini šentjurski tovrstni tekmi februarja 1996. Veteranu do optimalne forme manjka še precej, vendar je do lige za prvaka, ki naj bi se pričela šele 24. marca, sorazmerno dovolj časa. Jurkovič je leta 1992 skupaj z Damjanom Novakovičem prišel v Rogaško Slatino in od takrat prijateljujeta, kar je tudi glavni razlog, da je oblekel šentjurski dres, kombinacije za to pa so obstajale tudi že v preteklosti. Odločile stotinke oz. ogled posnetka 21. 1.: KK Šentjur: KK Maribor Messer 69:68; Nelson 19 točk, Rembert 15, Držič 11, Ferme 10 ... Lani je prav mariborska ekipa preprečila napredovanje Šentjurju v ligo za prvaka, nekaj podobnega pa bi se lahko primerilo tudi tokrat. V izjemno izenačeni zadnji četrtini je po minuti odmora tri sekunde pred koncem zadel Nelson, gostje pa so zadeli ob zvoku sirene. Sodniki so se odločili za ogled videoposnetka kar na tribunah, kjer je kamera TV Celje, in odločili, da je bil Španov met za trenutek prekasen. »Stop« v 32. minuti 28. L: KK Elektra Šoštanj : KK Šentjur 84:75; Nelson 25 (indeks učinkovitosti 33, najkoristnejši igralec kola), Ferme 11, Pelc 10 ... Na gostovanju pri drugouvrščeni ekipi so Šentjurčani parirali 32 minut, potem pa so domači tekmo odločili s serijo 12:0. Dve minuti 4.2.: KK Šentjur: KD Hopsi Polzela 82:69; Nelson 22 (15 skokov, ind. 31), Marič 16, Ferme 12 (4x3), Pelc 12 ... Potek sreča n ja'je bil podoben, kot v Šoštanju, le da so tokrat od 33. minute Šentjurčani dosegli ducat točk zapored in to iz trojk in protinapadov z zabijanji, ki so dvignila na noge domače pristaše. Omenimo še množičen zumba plesni nastop 23 deklet, ki ga vadijo v Aspari. Gorenjci »prešvoh« 11. 2.: LTHcast Mercator : KK Šentjur 73:84; Marič 21 (ind. 27, MVP), Nelson 18, Ferme 14 (4x3), Držič 10 ... Gorenjci so se po zaostanku v 32. minuti približali na 2 točki zaostanka, a je Šentjur takoj pobegnil na dvoštevilno prednost. Dragič ni bil za presenečenje 16. 2. (četrtfinale pokala Spar, Brežice): Krka : KK Šentjur 75:64; Nelson24, Ferme 11... Šentjurčani so pričeli s poškodovanim novincem Jurkovičem, vendar je igra bolje tekla, ko so bili na parketu bolje uigrani člani. Za igro je bil resnično razpoložen le Nelson, nekaj trojk pa je prispeval Ferme. Neprepričljivi in agresivnejši državni prvaki so imeli na srečo izjemno razpoloženega Zorana Dragiča, za nekaj minut pa so utihnile tudi sodnišče piščalke. Brez „očka" Nelsona 22. 2.: KK Šentjur : KK Helios 89:96; Držič 23 (3x3), Rembert 22 (4x3, 8 as.), Ferme 12, Pelc 11, Se-bič 10,... Brez Nelsona, ki je odšel v ZDA „rodit“, in poškodovanega Jurkoviča so domači košarkarji nudili dober odpor ABA-ligašu, ki je imel izjemen strelski večer s 15 trojkami. Lestvica Lestvica: 1. Helios 14 (zmag) : 2 (poraza), 2.-3. Elektra, Zlatorog 12:4, 4. Šentjur 11:6, 5.-6. Rogaška C., Maribor 8:8 ... Tretja zmaga Naše kadetinje so ta mesec nanizale nekaj odličnih rezultatov. Konec januarja so gostile tekmice iz ŽKD Tolmin. Primorke so sicer v začetku skušale presenetiti, vendar so varovanke trenerja Dejana Rodiča odločno branile svoj koš in celotno tekmo brez večjih težav vodile. Končni izid srečanja je bil 61 proti 34 v prid ŽKK Šentjur, najboljši strelki pa sta bili Neža Belak z 11 in Vanja Tanšek s 16 točkami. V petek, 3. februarja, ko je bil odigran 3. krog, so bile Šentjurčanke v gosteh pri ekipi Wellness center Patricia iz Rogaške Slatine. Naša dekleta so srečanje odigrala brezhibno, z izjemno dobro obrambo in kakovostnim napadom. Tekmo so dobila z rezultatom 56 proti 63, med strelke so se tokrat vpisale: Murn 23, Kračan 11, Belak 10, Šentjurc 10, Piki 6, Mulej 2, Tanšek 2. Omenimo še, da košarkarice ŽKK Šentjur v drugem delu 1. SKL za kadetinje v skupini C ostajajo še edina neporažena ekipa v skupini. (B. M.) Kadetinje so v zadnjem mesecu priigrale še dve zmagi, in sicer proti Tolminu in Rogaški Slatini. Kratke košarkaške novice Zadaj z leve: Luka Kovačič, Luka Palčnik, Martin Pevec in Gašper Dobnik; spredaj: Valentin Brglez, Primož Zagajšek, Luka Šuster, Rok Potočnik, Matej Brglez, Alen Šolinc in Jan Andrinek. Manjkata: Miha Andrinek in Matevž Rezar. Mihevc in Stane do lovorike na Angleškem Nekdanji trener mlajših selekcij in pomočnik trenerja pri KK Šentjur Dejan Mihevc je že nekaj časa aktiven v Angliji, kjer je z ekipo London Leopards, ki zaseda 9. mesto v britanski drugi ligi, osvojil angleški ligaški pokal. Njegov pomočnik je Ožbej Stane, ki je še lani deloval v Šentjurju. Končno uspeh mladih košarkarjev V večletnem premoru, ko nismo mogli poročati o uspehih mladih košarkarjev, je končno le prišla razveseljiva novica. Ekipa dečkov do 12 let iz OŠ Blaža Kocena Ponikva se je prebila skozi občinsko in področno sito do državnega nivoja, saj se bodo priključili Pionirskemu festivalu. Njihov trener je Andrej Podgoršek, pomaga mu Klemen Zdolšek. Nekateri fantje trenirajo tudi v okviru KK Šentjur pri Sebastjanu Germeku. Kosiji izstopili Iz 4. SKL - vzhod je v svoji drugi sezoni po prazničnem premoru iz tekmovanja izstopila ekipa ŠRK Koši, ki je zasedala mesto v zgornji polovici lestvice. Veterani vodijo V veteranski mini ligi VeLiKo Kozjansko so šentjurski veterani doslej nanizali same zmage. 3.2.: Podčetrtek: Šentjur 2000 61:74; Plošnik 22, Prezelj 18, Grajžl 14 ... 18. 2.: Šentjur 2000 : Dren Lesično 74:62; Prezelj 26, Urbanija 19 ... Lestvica: 1. Šentjur 2000 8, 2. Kozje 7, 3. Podčetrtek 5, 4. Dren Lesično 4. (B. R.) Z leve stojijo: Miha Golob, Kristijan Košak, Kiha Zorko, Alen Bedek; čepijo: Jernej Gajšek, Roman Verhovšek, Blaž Virant in Andraž Arzenšek. Zgornjetržani osvojili Rozalijo Nekaj čez trideset pohodnikov sicer ne sodi med zahtevnejše, se je predzadnji januarski petek zanimiv pa je bil po tem, da so si zbralo pred prostori Društva pohodniki svojo pot označevali Zgornji trg. Pohod je organiziral z lučkami, saj je bil start šele ob Jože Jazbec, smer poti pa je na- 17. uri. Na vrhu Rozalije je MePZ tančno opisal potovodja Bogdan Zgornji trg s pesmijo sprejel po-Hvalc. Pohod na sosednji hrib hodnike. (J. G.) Na pohod z lučkami seje odpravilo skoraj 30 pohodnikov največje narodnozabavne uspešnice vseh časov RADIO ROGLA PO SLOVENSKO Poslušaj na: www.radiorogla.si! CASINO FONTANA ROGAŠKA SLATINA fhnASnM poker ieSmie I7.feb - c2g. jun cBOId U vol |. predt/iden, skupni ndgrSdni sklad { ittlllBU IVČBLGUUi. , 28+5 eur 1 tiiet ’’ 25.000 eur m T; nnnnTiii riinuin n 'M f MMPtm ') I, fjemem: I / M+5 eup / IHMMimmil SOBOTNI TURNIRJI mimirnKMn rebuy/add-on: 1S^|*5u2uJjL - 20 + 5eur stack; IB.ODD chipoi blindi: 30 miflu! Val turnirji se pričnejo ob 19:00, ^ modnostjo pozne prijave do konca -3 levela. Maksimalno število igralcev Je BO. Točkovanih Je polovica prijavljenih Igralcev. ; / r m PredppJave In vse dodatne Into na ITI F-ontana PokperRoom V Štirinajsta na Uršulo Pohod. Po poteh 14. divizije iz Dramelj na Uršulo so izvedli že 31-krat. Piše: Primož Laubič Vsako drugo soboto v februarju se v spomin na pohod 14. divizije na Štajersko organizira pohod tudi na Drameljskem, letošnji je bil že 31. V ostrih zimskih razmerah se ga je udeležilo le okrog 350 pohodnikov, v boljših pogojih se število udeležencev giblje okoli tisoč. Od Dramelj do Uršule Organizatorji iz PD Dramlje so pot že pred leti registrirali in poimenovali Dramelj ska planinska pot, ki meri 20 km, od tega poteka približno polovico po »originalni« poti, po kateri so februarja 1944 hodili borci legendarne 14. divizije. Od štartnega mesta pri gasilskem domu so se pohodniki skozi sneg in veter podali proti Svetelki in naprej proti Slemenam. Preko zasneženih hribov so prispeli do Žičke kartuzije, končni cilj pa je bila planinska postojanka na Uršuli, kjer so pohodnike vpisali ter jim podelil značke in priznanja. Organizatorji zadovoljni »Za 31. pohod smo se, kot vedno, tudi tokrat dobro pripravili. Drameljski planinci smo postorili vse potrebno, da so se udeleženci pohoda v Dramljah počutili prijetno, se na zaključku malo poveselili ter zadovoljni nadaljevali pot domov. Veseli smo, da je pohod po DPP zelo dobro obiskan, da ljudje radi prihajajo ter nas s tem spodbujajo. V imenu drameljskih planincev se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali,« nam je zaupal predsednik PD Dramlje Zdravko Golež. Zaradi ostrih vremenskih razmer se je na Uršulo podalo »samo« 350 planincev. Padalci nizajo uspehe Med člani Društva jadralnih padalcev Lintvar, ki ga vodi Damjan Čretnik, je od leta 2008 Mojca Pišek, ki sicer prihaja iz okolice Ptuja. Na lanskem svetovnem prvenstvu v natančnostem pristajanju z jadralnimi padali je s slovensko reprezentanco na Češkem osvojila zlato medaljo, kar je še eden v vrsti njenih uspehov v tem športu. Najdaljša Prvič je bila v reprezentanci leta 2009 in na SP osvojila 5. mesto. Želje po dobrem rezultatu na EP ji je v letu 2010 skalila težja poškodba. Lani je na državnem prvenstvu v natančnostnem pristajanju osvojila 1. mesto, v preletih pa je bila druga. Uspel ji je najdaljši ženski prelet v dolžini 102 km. Jadralni padalci imajo v zimskem času najboljše razmere za letenje v Vipavski dolini, v spomladanskem obdobju pa je zelo priljubljeno vzletišče Žusem, ki ga obiskujejo jadralci od blizu in daleč. Od tam je bilo odletenih nekaj daljših preletov v državi, med drugim 140-kilometrski do Sežane. Zanimanje raste Odkar v okviru društva deluje šola jadralnega padalstva, se je članstvo v zadnjem času povečalo na 75 članov. Tako spadajo med največja in najbolj aktivna društva s člani iz vse Slovenije. Znotraj društva delujejo sekcija paramotorcev, sekcija vitla, gorsko letenje in pohodništvo. V letu 2012 želijo med drugim izvesti srečanje jadralnih padalcev v točnosti pristajanja z Žusma, tekmovanje v preletu z Lisce na prireditev Klumpanje, mnogo letalnih odprav, Mojca Pišek bo prihodnje leto glavna kandidatka za šentjursko športnico leta. predvsem pa člane in ostale jadralne padalce izobraževati, da bo letenje še bolj varno. S serijo predavanj v šentjurskem športnem parku so pričeli ravno ta mesec. (B. R.) Pohod v snežnem metežu Pohodniki so bili bitko s sneženjem in z vetrom. Mrzel Valentinov pohod Snežnim padavinam in mrazu navkljub se je 16. Valentinovega pohoda na Žusem tudi tokrat udeležilo lepo število pohodnikov, ki so 669 metrov visoko vzpetino zavzeli po poti Dobrina-Žamerk-grad-vrh-Dobrina. Poleg vmesnih postojank je bil organiziran tudi bogat spremljevalni program. Nagradili so najmlajšega pohodnika, 10-letnega Alena Recka iz Košnice, ki je pot prehodil že sedmič, in najstarejšega, 66-letnega Hruševčana Iva Grgiča, ki je šele pričel s tovrstnimi pohodi. Simbolične nagrade imajo organizatorji iz Društva Izviri Dobrina pripravljene za Valentine oz. Zdravke, a se niso preveč razdali, saj je bil med pohodniki le Zdravko Maček. Med blizu 200 udeleženci je bil tudi župan Podčetrtka in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja, ki ga predsednica Danica Recko vedno pogosteje gosti na prireditvah društva. Po okrepčilu v lovskem domu in povratku v Dobrino so zaplesali še kurenti, lep spomin na zimo pa bo imela tudi izžrebanka za pomorski izlet iz Pirana do Benetk Natalija Dečman iz Grobelnega. (B. R.) Pohod po poteh 14. divizije s Prevorja do Planine, Bohorja in cilja v Zabukovju nad Sevnico, je zaznamoval pravi snežni metež in tudi do polmetrski sneg. Slavnostni govor ob spomeniku na Planini je imel župan mag. Marko Diaci, ki je kljub sneženju prišel na Planino. Kulturni program so izvedli učenci planinske šole. Pohodniki, zbralo se jih je 65, so se po okrepčilu na Naratovi domačiji odpravili naprej proti Bohorju v boj z vetrom in s sneženjem. Tako je 38. tradicionalni pohod trajal celih devet ur, ko so izmučeni pohodniki le prispeli na cilj. (J. G.) Danica Recko je bila znova »v formi«. Narodna scena ekspresno V novi rubriki bomo v Šentjurskih novicah spremljali naše glasbenike na narodnozabavni sceni. Ljubitelji glasbe boste zagotovo izvedeli veliko novega. Piše: Vid Aužner Danes sem razmišljal o glasbi. Ne vem, morda si domišljam, morda pa je prav, da tudi glasba najde svoje mesto v življenju. Odpiram čisto novo rubriko, ki bo posvečena predvsem ljubiteljem narodnozabavne glasbe. Že kar na začetku tega leta se je na področju šentjurske narodnozabavne glasbe dogajalo marsikaj. Unikati novoletno Če malo zavrtim mesec nazaj, so na Golteh v oddaji Na zdravje izbirali prvo pesem zime. dejstva nriflce Modrijani z DVD-jem Končno smo dočakali že težko pričakovani DVD -Noč Modrijanov 2011, ki so ga zadnji petek v januarju in prvi petek v februarju predvajali tudi na nacionalni televiziji TVS1, namesto že tradicionalne oddaje Na zdravje, ki se je na male zaslone zopet vrnila 10. februarja. Oddajo so veselo otvorili naši domačini - ansambel Unikat iz Gorice pri Slivnici s skladbo Najin božič. Vendar je v izjemno hudi konkurenci enajstih ansamblov ledeno skulpturo odnesel ansambel Toneta Rusa s skladbo Čas bi zavrtel nazaj. Naši unikatovci so v nedeljo, 19. februarja, nastopili na dobrodelnem koncertu v Zrečah z naslovom Dobrota opogumlja, kar pozdravljam, saj je dobrota v teh časih večkrat le sirota. Pustna Petka Ansambel Petka je igral na uradnem delu svetovnega pokala v smučarskih skokih za dekleta na Ljubnem. Tudi februar, ki je mesec ljubezni ter pustnih norčij, seveda ni šel brez domače glasbe. Petkaši so gostovali tudi v pustni oddaji Na zdravje na nacionalki, ki jo vodita Boštjan Romih in Jasna Kuljaj. Te dni je izšel prvenec štirih mladih fantov iz okolice Šentjurja, ki slišijo na ime Poet. Svojo prvo zgoščenko Poet so poimenovali kar po polki Rad bil bi tvoj poet, katere vižo je napisal Jože Pšeničnik, besedilo pa prispeval Jože Galič. Fantje pa so za pesem Rad bi bil tvoj poet posneli tudi videospot, ki je bil posnet na Gučkovi Kozjanski domačiji. Fredi v Miksiju Zadnji januarski petek je v Miksi baru v Šentjurju nastopil znani pevec in komedijant Fredi Miler. Da je pevec še vedno ohranil svoje občinstvo, so dokazali številni mladci, ki so ob ritmih njegove Vedno si sanjala njega in drugih slovensko-hrvaških pop uspešnic rajali do jutra. Fredi se je znova dokazal kot zabavljač in dvigovalec zabav. Novi najemnici bara naj bi se njegov nastop celo splačal. (J- G.) Fredi Milerje v Miksi baru naredil pravo fešto. Akustični Mi2 v V Šentvidu Nastop skupine Mi2 v Šentvidu je stopil sveže zapadel sneg. Piše: Saša Jagodič Na turneji koncertov se je »ruralni rock band« Mi2 iz Rogatca, kot se člani sami radi imenujejo, 11. 2. 2012 ustavil tudi v Šentvidu pri Planini. Mala dvorana, ki je kot nalašč za tovrstne dogodke, je pravzaprav zibelka njihovih začetnih nastopov. Tudi zato se skupina rada vrača v odmaknjeno kozjansko vasico. Vreme odvrnilo obiskovalce Organizatorju, Klubu mladih Planina, žal ni uspelo povsem napolniti dvorane. Glavni krivec je verjetno bilo vreme, ki je pogumnežem, ki so se vseeno podali po zasneženi cesti v Šentvid, pričaralo še bolj čarobno vzdušje. Mogoče je tudi zato poslušalce najbolj razvnela epska desetminutna izvedba klasike Oda gujdeki, ki je vključevala melodije Boba Marleya in Tine Turner. Izvirnosti fantom res ne manjka. Brez »štroma« Seveda akustični koncert ne pomeni, da ni bilo ozvočenja, le prednost so dobili drugi inštrumenti, kot so akustična kitara, kajon, orglice in harmonika. V tej izvedbi smo slišali skladbe, ki jih sicer na odrih ne izvajajo, npr. V Rudekovi gorci, Topli jug, Šlager, priredba Sve ove godine pa je dobila novo ritmično preobleko. Mi2 dela posebne zagotovo dober stik, ki ga zna skupina vzpostaviti z občinstvom. Včeraj je bilo vzdušje še posebej pristno in vsa dvorana je dve uri prepevala zanimiva besedila njihovih pesmi. Prav kmalu jih bomo lahko poslušali tudi na novem koncertnem albumu Decibeli. Zaigrali so na akustične kitare, kajon, orglice in harmoniko. Narišite Radio Rogla in Pepelka bo prišla v vaš vrtec! WjGm [jECikDto Vrtcu iz občine Šentjur ali Dobje, iz katerega bomo dobili najbolj všečno risbico, nova medijska prijatelja RADIO ROGLA in ŠENTJURSKE NOVICE podarjata predstavo PEPELKA. In kaj rišete? Naj mlajše vabimo: narišite radio rogla. Dobrodošle so vse risbice, v vseh tehnikah. Narišete karkoli, kar si predstavljate pod Radio Rogla. Pošljite jih do 20. marca na naslov Mediastar, d. o. o., Pod vrbco 20 a, 3230 Šentjur. Najbolj zanimive bodo tudi razstavljene v naši pisarni v Šentjurju. 0 Pepelki Pravljico o prijazni in ljubki deklici, ki jo obišče dobra vila in se vanjo zaljubi kraljevič, bodo za vas uprizorili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje z mentorico Petro Mrzdovnik. Predstava je namenjena otrokom od dveh let, v njej pa uživajo tudi odrasli. Traja 30 minut. Izvedli jo bomo dopoldne v igralnici vašega vrtca, datum po dogovoru. ITfeOTTTfl rHtrrfta Imate svoj proizvod in verjamete, da je edinstven? Ni pomembno, koliko zaslužite, niti s čim se ukvarjate, pomembno je, da imate zanimiv proizvod, za katerega si želite, da bi ga poznalo čim več ljudi. Prijavite se in Radio Rogla ga bo brezplačno predstavil svetu! Če želite postati mali biznis tedna, nam pošljite podatke o sebi (ime, priimek, ime podjetja ali obrti, kontaktni telefon) in opišite, s čim se vaše podjetje/obrt ukvarja, na e-naslov: malibiznis@ radiorogla.si. Mali biznis tega tedna je Diagnostika Dušan Plevnik iz Podčetrtka. Ukvarjajo se z lociranjem in sanacijo puščajočih cevi. Poglejte na www.radiorogla.si, kakšno ugodno ponudbo vam ponujajo do sobote, 3. marca. Ml eb VMMSnico Valentinovo je dan, ki enim bolj, drugim manj všeč. Pa vendar je Priložnost, da si spet povemo, da Se imamo radi in da cenimo drug drugega. Ker nam poslušalci vse leto izkazujejo svoje prijateljstvo, smo jim želeli na Valentinovo reči hvala na prav poseben način. V jutranji Program smo k Iztoku in Petru Povabili Modrijane. Valentinovo jutro je bilo polno smeha. Franjo se je na primer izkazal kot dober poznavalec vsega štajerskega v Štajerskem dvoboju, ker je na vprašanje, kje na štajerskem so snemali prvi erotični film, izstrelil odgovor kot iz topa (na Starem gradu Celje). So pa Modrijani zapeli tudi v živo in med drugim povedali, da so imeli ob nastajanju komada Ti moja rožica v mislih Natalijo Verboten. Peter in Iztok v Štajerskem jutru vsak dan tudi obujata spomine na minula glasbena leta. Na pesmi in izvajalce, ki jih ne bomo nikoli pozabili in jih mnogi povezujemo z najlepšimi mladostnimi spomini. Tako sta v rubriki Nazaj v preteklost zavrtela tudi izsek pesmi Arsena Dediča Pegasto dekle. Pesem je PUH1... takoj prepoznala Dragica Kuhar iz Šentjurja, ki je poklicala in navdušeno povedala, da je to pesem njene mladosti in da so jo fantje peli dekletom, ko so bili zaljubljeni. »S to pesmijo ste mi zadeli v srce,« je bila vesela Dragica in se spomnila časov, ko med ljudmi še ni bilo toliko razlik. Tudi Modrijani nosijo Štajersko v srcu. Petru in Iztoku so družbo delali Rok, Franjo in Blaž. Radio Rogla na Šentjurskem najbolje slišite na 101.8 RADIO ROGLA V SISTEMIH KABELSKA: TURNŠEK 99,2, SIOL! Štajerska danes - novice Štajerske novice v programu Radia Rogla vsake pol ure meti 6.30 in 17.30. Štajerske novice dneva združene Se ob 10.00, 17.00. O imate novico za nas, pišite: info(g>radiorogla.si. i Štajerska danes - obvestila ponedeljek - sobota: 8.30, 12.30, 16.30, nedelja: 9.30 Obvestila občin, javnih zavodov, sporočila o kulturnih, družabnih, športnih dogodkih, osmrtnice, obvestila o izgubljenem. Obvestila o izgubljenih živalih, predmetih objavljamo brezplačno (do 4 objave). Za pojasnila o radijskih voščilnicah, naročila osmrtnic, obvestil ... kličite p if-in /% M. i ti r Serijtjurjuj Hk1 DOM-STREHA ŠENTJUR m: 031 600 420 www.dom-streha.si icr^Švh/sB Zanesljivo pr !esnjk r V ^ jLJL- -j j y 1 Pujske za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 041 423 571. I Mlade muce podarim. Telefon 03 576 30 73. Poni žrebička, starega 9 mesecev, prodam. Cena 280 EUR. Telefon 031 774 532. Kupim vse vrste krav in telic za zakol ter bikce in teličke, težke od 120 do 200 kg. Telefon 031 734 351. E Ugodno prodam prašiče, težke od 30 do 180 kg, hranjeni z domačo krmo. Zelo ugodno prodamo tudi svinjske polovice. Možna dostava. Telefon 070 714 599. Prodam dve svinji, težki 180 in 160 kg, hranjeni z domačo hrano, možna dostava. Telefon 041 679 895. Odkupujemo vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. Prašiče za nadaljno rejo in porodne bokse za svinje, prodam. Telefon 070 315 124, popoldan. Prodam prašiče, težke od 90 do 240 kg, možen zakol in dostava. Telefon 041 882 359. Prodam prašiča, 220 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, lahko tudi polovico. Telefon 05 994 69 26. Prodam dve kravi mlekarici, stari 6 in 9 let. Telefon 040 771 526. Kupim bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, kupim tudi telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. NEPREMIČNIN^^^^^ r^rodan^vosobn^^anovanje v centru Šentjurja ali menjam za manjše. Stanovanje je opremljeno z lastno plinsko napeljavo, balkonom, ima klet in parkirni prostor. Velikost stanovanja je 57 m2, je v 4. nadstropju in je bilo delno renovirano. Informacije na: 030 917 795. 3 V centru Slov. Bistrice oddam komfort opremljeno manjšo garsonjero. Telefon 041 705 499. B Prodam seno v Slovenski Bistrici. Telefon 070 850 180. 33 Na lepi lokacijo prodam lepo urejeno hišo v Slovenski Bistrici. Informacije 041 749 608. 1 Hišo z dvema stanovanjema v Loški Gori 1 pri Zrečah, z zemljiščem 1300 m2, prodam. Nakup možen takoj. Telefon 0041 79 480 62 86. 3 Novo opremljeno stanovanje, 50 m2 v Ločah, oddam v najem. Telefon 040 696 867. Opremljeno stanovanje, primerno za dve osebi, oddam. Telefon 041 733 265. B Pritlično stanovanje, v velikosti 65 m2, v Tepanju, oddam v najem. Telefon 070 550 304. i V Zrečah oddam dvosobno, delno opremljeno stanovanje. Telefon 041 855 492. 8 Opremljeno dvosobno stanovanje v Zrečah prodam. Stanovanje ima svoj števec za kurjavo. Cena 68.000 EUR. Telefon 051 673 023. B Novo stanovanje v Žiberniku v Rogaški Slatini, v velikosti 56 m2, v 2. nadstropju, oddam v najem. Selitev možna takoj. Telefon 070 819 652. Kmetijsko zemljišče, 1.20 ha, njiva, travnik, 4 parcele, lahko posamezno parcelo, ravna lega, dobra rodna zemlja, možno za ekološko pridelavo, prodam. Telefon 040 776 110. ■ Trisobno stanovanje v stanovanjski hiši v centru Slovenskih Konjicah oddam. Telefon 03 5755 630. ■ Novo takoj vsiljivo enodružinsko energijsko varčno stanovanjsko hišo z večjim zemljiščem na lepi in mirni lokaciji Slovenske Konjice, Loče, prodam po ugodni ceni 129.000 EUR. Telefon 040 20 99 20. B Rogla apartma za 4 osebe, blizu smučišča, oddam. Telefon 041 844 557. ZORO nepremičnine V kolikor želite prodati hišo, stanovanje, zemljišče, ... nas pokličite! Ogled nepremičnine brezplačen! Brez stroškov do prodaje nepremičnine! V naši bogati ponudbi nepremičnin je lahko tudi Vaša nepremičnina. Nepremičnine tudi odkupimo. ZORO d. o. o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, www.zoro.si, tel. 02/8183 053, 041/543 478 Oddam stanovanje, primerno za štiri osebe, popolnoma obnovljeno in opremljeno, na Vid Ivanuševi 6, Rog. Slatina. Najem možen od 15. februarja. Telefon 041 669 273. Oddam enosobno stanovanje v zasebni hiši v Rog. Slatini. Telefon 031 407 915. B V zasebni hiši v bližini Rog. Slatine oddamo v najem 3-sobno stanovanje. Zaželeni so upokojenci ali starejše osebe z lastnim prevozom. Telefon 041 364 261. Ugodno prodam 1,5-sobno stanovanje v bloku v Žiberniku (Rog. Slatina). Urejena vknjižba v zemljiško knjigo. Telefon 040 861 446. * Vrtičkarju prodam parcelo v Rog. Slatini, 1000 m2, ograjena, z barako za orodje, 200 m od obvoznice, cena 6000 EUR. Telefon 041 865 078 (med 17. in 20. uro). B Družina najame kmetijo, prevzamemo tudi skrb za ostarele lastnike. Telefon 051 234 478. Prodam hišo v središču Rog. Slatine, z zemljiščem (888 m2). Telefon 070 831 878. Prodam gradbeno parcelo v Tekačevem ob glavni cesti, 872 m2. Pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko gradnjo. Možnost takojšnje gradnje. Telefon 051 658 500. V Laškem prodam 4-sobno stanovanje (82 m2) v dvostanovanjski hiši, z dodatnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem. Odlična lokacija in razgled. Možna menjava. Telefon 051 658 500. ■ V centru Celja prodam opremljeno stanovanje v velikosti 75 m2. Telefon 041 666 864. čl Na lepi, mirni lokaciji med Celjem in Vojnikom prodam stanovanjsko hišo z dvema trisobnima stanovanjema, s pokritim prostorom za tri avtomobile. Cena je 140.000 eur. V račun vzamem enosobno pritlično stanovanje na relaciji Slovenske Konjice-Žalec. Telefon 070 777 281. Sobo, dvoposteljno in enoposteljno, opremljeno, internet, centralna kurjava, v Ljubljani oddam študentkam. Souporaba kuhinje in kopalnice, vhod lasten. Cena je 85 eur + stroški. Telefon 041 867 798. ■ V Šmarjeti pri Celju prodajo dvostanovanjsko hišo, na mirni lokaciji, ob gozdu. Od avtoceste je odmaknjena približno kilometer. Telefon 041 715 039. Oddam enosobno stanovanje, na lepi lokaciji v parku term Dobrna, pošteni in zanesljivi gospodični s službo, nekadilki, ostalo po dogovoru. Telefon 040 244 091. Oddam garsonjero v centru Celja. Telefon 041 531 284. Garažo na Vrunčev! v Celju, pri blokih, oddam. Telefon 041 818 899, popoldan. Prodam dvosobno stanovanje, na Zelenici v Celju, v velikosti 53 m2, visoko pritličje, prenovljeno leta 2006, vseljivo takoj. Telefon 031 265 372. V okolici Celja oddam sobe, s televizorjem, kuhinjo, kopalnico, pralnim strojem. Cena od 100 EUR dalje. Telefon 03 5471 244 ali 041 763 800. STIKI________________________ ■■■■■■■■■■»■■■Mani ■ Sem vdovec, star 74 let, imam svojo hišo z ohišnico ter avto. Rad bi spoznal pridno in pošteno gospodinjo iz okolice Rog. Slatine. Ostalo se bova pogovorila ob dobri kavici. Telefon 03 5815 412 in 041 555 045. Iščem prijatelja, ki je delal v Berlinu v podjetju BMW (v pako-valnici), naj me kontaktira na naslov Anton Gobec, Prijateljeva 7, Šentjur, ali pokliče na 031 75 33 88. VOZILA, DELI_________________ Osebno vozilo znamke Kia pride, od letnika 97-03, ali avto znamke Lada, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 031 350 291. Osebni avto Ford escord CLX, 1.6, 16 V, letnik 98, prevoženih 100-tisoč, metalik sive barve, prodam. Cena 500 EUR. Telefon 041 763 660. Prodam VW Caddy life, 75 KM, letnik 2007 (junij), lepo ohranjen, metalno sive barve, opravljen velik servis. Telefon 041 765 345. Prodam 4 kovinska platišča z gumami (165/70/13) za Forda. Telefon 070 876 354. STR0£NAPRAVE^^^^ Samonakladalno prikolico 20m ter suha bukova drva , prodam. Telefon 031 498 891. Tračni obračalnik ter samonakladalno prikolico SIP, prodam. Telefon 041 764 055. Hidravlični cepilec 15 ton z vitlo, ter bukova drva, prodam. Za cepilec možna menjava za bukovo hlodovino. Telefon 031 240 163. Plužno desko ali plužni plug prodam. Telefon 041 658 604. Kupim traktor Zetor, Ursus, IMT. Lahko so starejši ali v slabšem stanju. Telefon 041 678 130. Prodam traktor TV 523, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, registriran. Telefon 03 5815 508 in 030 917 606. Ugodno prodam sobno kolo. Telefon 041 249 950. Prodam ročni rezalec silaže, zgrabljalnik SIP Star 340, odjemalec silaže Kuhn. Telefon 031 870 171. Zaposlimo pleskarja-fasaderja. Slikopleskarstvo Srečko Ogrizek s.p., Hribarjeva 19, 2314 Zg. Polskava. Telefon 041 349 605. ■ Študentka iščem občasno delo v računovodstvu, komerciali ali pomoči pri pisarniških delih. Telefon 031 259 105. B Iščem delo (inštrukcije slovenskega jezika, pomoč pri bralnih in učnih težavah osnovnošolcev). Telefon 031 222 914. Iščem delo (likanje, pospravljanje). Sem zanesljiva, delo opravljam temeljito. Telefon 031 623 482. Iščem delo (pomoč starejšim osebam). Telefon 041 506 142. Iščem delo (varstvo otrok in pomoč starejšim). Telefon 051 688 054. Iščem delo (gospodinjska opravila ...). Telefon 031 738 707. I Suhi smrekov les, debeline 5 cm, prodam ter iščem nekoga, ki bi mi obrezal sadno drevje, skupno 15 dreves. Telefon 031 814 299. Odlično domače belo vino, vrhunske kvalitete. Različnih sort in okusov, prodam. Ugodne cene. Telefon 040 680 800. Prodam smuči za 6, 8 ali 10 let. Cena po dogovoru. Telefon 040 270 516 Prodam laški rizling in beli pinot ali menjam za meso. Telefon 08 81 83 502. Prodam luščen fižol. Telefon 070 281 640. Prodam suhi fižol, sortiran, cena 5 EUR. Telefon 031 414 203. Strešno kritino, imitacija opeke, črna barva, nova 115x87, prodam, 5 EUR/kom. Telefon 070 895 879. S Metrska žagana bukova drva prodam. Telefon 041 840 158. Bukove brikete Fishner, 1 tona nadomesti 7,5 m* 1 * * * S običajnih bukovih drv, prodam. Telefon 051 828 683. Lucijina reportaža Recimo tokrat o aktualnem Prešernovem kulturnem prazniku v našem rodnem Šentjurju. Seveda obvezno poglobljeno in bolj pozitivno, kot so to skupaj spackali različni pisuni v konkurenčnih časopisih. Ali ste morda lahko kje prebrali, kaj vse nam je v slavnostnem nagovoru, direktno ali med vrsticami, sporočila oziroma nam je zamolčala naša Urška s Kamena. No, sedaj je sicer bolj kot ne Celjanka, ampak spočeta ja pa le bila pri nas. Lepo razumljivo nam je razložila o vlogi kulture in umetnosti, o naših velikih možeh Ipavcih, Slomšku in njim To, da nam je Janša ukinil ministrstvo za kulturo, očitno ni problem. podobnem dvojnem doktorju Igorju, Vsaj za slednjega do sedaj še ni bilo nikjer tako eksplicitno povedano, da je že med nesmrtnimi. Zaradi njih si zaslužimo kulturni center in pol, pač takšnega, da bodo k nam lahko hodili muzicirat tudi sodobni ipavci, ki jih druga okolja bolj slabo razumejo, mi smo pa ravno dovolj malo mestece, da jim bomo znali hvaležno ploskati. Poleg prave koncertne dvorane - mar naj Juretovi pleharji, Urška, Dada, Pusarca, Unikat, Petka, Matejevi pevci ... nastopajo pod kakšnim kozolcem? - in glasbene šole moramo v našem centru imeti še gledališče, pa kongresni center itd. Nič hudega, če sedaj nimamo niti gledališke skupine, saj nas Celjani za male denarje vedno radi pridejo zabavat in kulturno izgrajevat. Asparo in klavnico že imamo, ko pa bomo imeli še spodobno kulturno zgradbo, bodo k nam radi pridrveli bogati sladokusci in kongresni turisti in denarja bo toliko, da bomo z levo roko poplačali vse občinske pufe, s katerimi jo bomo spravili pod streho. To, da nam je Janša ukinil ministrstvo za kulturo, očitno ni problem. Vsaj Urška se je komentiranju tega groznega političnega napada na kulturo na daleč izognila, kar mi je dalo misliti, da punca morda sploh ni v pravem kulturnem trendu. Ali pa ji njeno kulturno-umetniško udejstvovanje tako dobro nese, da nima nobene potrebe, da bi se skupaj z mnogimi znanimi slovenskimi kao kulturniki, ki jim posel ne teče najbolje, drenjala pri državnem koritu. Tako kot recimo Boris Kobal, ki je javno protestno napovedal svoj kulturni molk, za kar mu bom vsaj jaz globoko hvaležna, če bo le trajal vsaj do konca Janševe vladavine. Se je pa Urška izkazala kot manekenka seksi nosečniške garderobe. Naj bo tako ali drugače, jaz sem se dobesedno zatelebala v njene rodovitnostne obline, pa simbolika gor ali dol. Navdušil me je tudi Možiček, Josipov multi-medijsko preštrikani prvi slovenski balet. Za glasbo sem žal rahlo naglušna, mi je pa bilo zelo všeč njegovo moderno, slovensko in evropsko orientirano sporočilo. Nobenih »ičev« ali celo plesa v trenerkah, le internacionalno zveneči Pierotti, Colombine, Harlekini.... pri čemer za naš družinski zakonik sploh ni nepomembno, da je bil Colombinin ljubimec dejansko punca, pa zato ni bilo nobenih težav. Kar je le še eno umetniško pričevanje, da so naši referendumaši, ki ne marajo pedrskih družin, eni čisto navadni fosilni homofobi. Če v ustavi piše, da smo vsi enako vredni, je tako in nič drugače. Še nekaj besed o letošnjih Anilinih kulturnih nagrajencih. Pravzaprav o »priznanovancih«, ali kako bi jim že rekla, ko pa pildekom ni priloženega nič konkretnega. Moram priznati, da jih je izbrala zelo premišljeno. Po dve priznanji za najmlajše in najstarejše, v sredini pa glasovirke, za katere še ni jasno, kam pašejo. Priznanja so si nesporno zaslužili, saj so tako dobri, da lahko nastopajo na regijski ravni, šentjurski poet št.l Rado, ki je z eno sebi posvečeno pesmico (celo v rimah!) očaral vse navzoče ljubitelje kulturnega praznika, pa celo med državnimi penzionisti. Moti me le to, da je Anita preveč škrta s priznanji, ko pa imamo v občini še kar nekaj takšnih in drugačnih ljudskih in manj ljudskih umetnikov ter dovolj papirja. Vsi bi si vsako leto zaslužili, da pridejo za prešerca na oder. (Lucija) Imenovanja predstavnikov v svetu zavodov postajajo tako v Dobju kot Šentjurju prava mala politična vojna. Ko je najuspešnejša športnica zapustila Šentjur, je za sabo podrla vse mostove. Zakaj bi stvari delali enostavno in hitro, če lahko zakompliciramo in delamo počasi. Znani Slivničan se je znašel sredi pasje vojne. Kmalu je ugotovil, da z ljubitelji štirinožcev ni dobro češenj zobati. V Dobju se nekomu maje sedež. Pravijo, da je tisti prosti sedež v občinski upravi veliko bolj stabilen. Visoki predstavnik šentjurske nestrankarske liste je odstopil. Se bo poznalo pri kulturnem kolaču? Kulturniki so nezadovoljni, ker si neko kulturno društvo odreže tretjino torte. Predlog sprememb rezanja kolača so spreminjali tako dolgo, da so pozabili na rok za oddajo. Šentjurski športni ekipi se je pridružil legionar. Sliši se, da je od nekdanje slave ostalo le nekaj malega. Pohodniki po poteh štirinajste divizije so naleteli na pravi snežni vihar. Še dobro, da ni koga odpihnilo ali zametlo. Znana Šentjurčanka se je veselila Valentinovega. Na ta dan dobi več daril kot za rojstni dan in še več poljubov. ,, Krivec za mrzlo vreme naj bi bilo globalno segrevanje. Čemu naj potem pripišemo poletno vročino? Ledeni dobi? SKEPD Gdfcro ESffiB mSčQ33 GEČP3 POSTANI MALI BIZNIS TEDNA IN SE BREZPLAČNO REKLAMIRAJ NA RADIU ROGLA in v svojem lokalnem časopisu. n pa na) bo to 23 iš 100 let Kmetijske šole Šolsko gospodarstvo v letu 1990 Šolsko gospodarstvo je obsegalo: sadovnjak (9960 m2), vrtnarijo (8950 m2), od tega rastlinjak (197 m2), plastinjak (200 m2) in tople grede (89 m2), ter objekt za praktični pouk strojništva, ki je bil potreben temeljite obnove in razširitve. Kmetijska šola je imela še zemljiškoknjižno pravico nad površinami nekdanjega šolskega posestva, ki je bilo kupljeno leta 1909 za kmetijsko šolo, v približni izmeri 134.173 m2 in je obsegalo njive, travnike, stavbne parcele in gozd. Vpis v zemljiško knjigo je bil izveden ob nakupu leta 1909, še v času avstroogr-ske monarhije. Po končani 1. svetovni vojni leta 1918 je bilo posestvo vpisano kot last Dravske banovine v Kraljevini Jugoslaviji. Podrobnosti menjavanja imena države Jugoslavije so vpisane v zemljiški knjigi, vendar tega ne bom opisovala. Po 2. svetovni vojni, leta 1945, so obseg posestva spreminjali, ker so mu dodajali različne površine, ki so bile podržavljene ali pa dane KŠ v uporabo oziroma so bile dokupljene. Iskanje podatkov od sodišča do geometrov je bilo dolgotrajno. Vsi originali izpiskov so v arhivu Kmetijske šole. Po letu 1962 je bilo posestvo skupaj z opremo po ukazu oddano v brezplačno uporabo kmetijski zadrugi v Šentjurju oziroma z zadnjim nazivom Kmetijskemu kombinatu Šentjur. Z izgubo posestva skupaj z živino in opremo je imela Kmetijska šola velike težave pri organiziranju prakse za učence. Težave so bile v začetku skoraj neopazne, dokler je bil upravnik enote na Kmetijski šoli Franc Knez, ki je bil učenec Kmetijske šole in kasneje zaposlen v šoli kot delovodja enote, posebej zadolžen za prakso pri živinoreji, kjer je skupaj z menoj, ki sem bila takrat tudi učiteljica živinoreje na šoli (Nevenko Cmok, dipl. ing. agr.), skrbel, da se je praksa odvijala po načelih šole in predpisanih učnih programih oziroma učnih načrtih. Toda z menjavo vodilnih kadrov na odvzeti enoti pri KŠ je bilo vedno težje. Težnja Kmetijskega kombinata Šentjur je bila, da bi Kmetijsko šolo izbrisali iz zemljiške knjige in da bi KŠ izgubila pravice za koriščenje površin in objektov za uporabo za šolske namene. Posamezne izbrise šole so opravljali brez vednosti KŠ. To je bilo opravljeno brez šolskega pristanka. Edino, na kar je šola pristala, je bil vpis koriščenja površine, kjer sta stala dva čudovita kozolca, ki ju je zažgal piroman, KK pa je potreboval naš pristanek za izplačilo zavarovalnine, ker je bil objekt zavarovan s strani KK. To je trajalo kar nekaj let, dokler se ni zamenjalo vodstvo na Kmetijski šoli. Ravnatelj Tone Jenšterle, dipl. ing. agr., je po 20 letih uspešnega dela na šoli leta 1976 šolo zapustil. Odšel je na drugo delovno mesto izven šolske dejavnosti. Na mestu predstojnika v Šentjurju je bil od leta 1965 Branko Resman, dipl. ing. agr., vse do prezgodnje smrti leta 1978. Leta 1976 je Marjan Drobne, dipl. ing. agr., prevzel ravnateljstvo Kmetijskega šolskega centra Celje, pod katerega je spadala enota v Šentjurju. Drobne je prišel iz Hmeljarskega inštituta v Žalcu in je ostal kot ravnatelj na KŠ do leta 1981. Po izteku mandata ni več kandidiral za ravnatelja. Vrnil se je na svoje staro delovno mesto v Žalcu v Hmeljarskem inštitutu. Za ing. Drobnetom je kandidirala profesorica biologije na vrtnarski šoli Astrid Pešec, ki je bila ravnateljica Srednje kmetijsko-živilske šole od leta 1981 do 1984, nakar je odšla na delovno mesto na Občino Celje. Oba direktorja sta se posvečala predvsem enoti vrtnarske šole, ki je imela lokacijo v Medlogu, celotna uprava takratne Srednje kmetijsko-živilske šole pa je bila v Celju. Oba direktorja sta tudi stanovala v Celju in so jima bili bližji problemi šole v Medlogu. Po smrti ing. Resmana leta 1978 sem prevzela predstojništvo oddelka v Šentjurju (Nevenka Cmok, dipl. ing. agr.) in ostala na tem delovnem mestu do leta 1985. Dolga leta sem stanovala v šolskem stanovanju na šoli, kasneje pa si je moja družina zgradila lasten dom, ki je bil oddaljen od šole približno 400 m. Dobro sem poznala šentjursko problematiko, ker je ravno v tem času politično-občinska garnitura v Žalcu imela idejo, da naj bi kmetijsko in gospodinjsko šolo preselili v Žalec v staro osnovno šolo pri železniški postaji. V Šentjurju pa naj bi stavbi kmetijske in gospodinjske šole prepustili osnovni šoli v Šentjurju. To bi bila velika škoda, da bi dosežek župana Gustava Ipavca in takratnih slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu uničili. Bili so hudi politični pritiski preko ministrstev in drugih državnih organov na šolo in občino Šentjur. Stala sem pred težko nalogo, kako to preprečiti. Šla sem Podatki o gradnji: vrsta del: novogradnja, projekt izdelal: Projektivni biro Velenje, Velenje, odgovorni projektant: Gregor Klančnik, dipl. inž. arh., izvajalec gradbeno-obrtniških del: Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad, Celje, TOZD GO Šentjur pri Celju, nadzor nad gradnjo vodil: Projektivni biro Gokop, Rogaška Slatina, TO gradbeništvo in obrt, pooblaščen nadzorni organ: Stane Ravnak, dipl. inž. gradb., odgovorni delavec doma, ki je vodil gradnjo: mag. Nevenka Cmok, dipl. inž. agr., ravnateljica, pričetek gradnje: 1982, zaključek gradnje: 1983, neto zazidana površina objekta: 378 m2, skupna vrednost investicije: 56.484.470.00 din, Viri financiranja: sredstva solidarnosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti, namensko združena pri Izobraževalni skupnosti Slovenije: 48.064.185.00 din, Srednja kmetijsko-živilska šola Celje: 8.137.341,00 din, P1S za agroživilstvo: 200.000,00 din, SO Šentjur pri Celju: 82.944,00 din. Podatki o domu: bivalni prostori, spalnice: 120 ležišč - 40 spalnic s tremi ležišči, 4 kopalnice, 12 WC-jev, dnevni prostori: 4 učilnice s 30 sedeži, večnamenski prostor - jedilnica s samopostrežnim pultom in s 120 sedeži, knjižnica - skupna s šolo, strokovne službe in uprava: 1 zbornica, 3 kabineti pedagogov, ambulanta: 2 sobi, gospodarski prostori: kuhinja z zmogljivostjo 150 obrokov, pralnica in likalnica, kurilnica skupno s šolo, športno-rekreacijski objekti na zemljišču: asfaltno ograjeno igrišče. Pogled na stavbo doma na zahodni strani in glavni -samostojni vhod v dom. 32. nadaljevanje piše mag. Nevenka Cmok na občino k predsedniku Skupščine občine Šentjur ing. Stanku Lesniki in predsedniku izvršnega sveta občine Šentjur g. Ludviku Mastnaku. Imela sem srečo, da sem naletela na razumevanje in nesebično pomoč. Sprejela sta me zelo lepo, poslušala in tudi ukrepala. Vpeljala sta me v sistem odgovornosti in mi pomagala. Kar je bilo še posebej pomembno, da sta mi odpirala vrata do pomembnih ljudi. Šola je bila potrebna obnove, saj je od 50-letnice šole minilo mnogo let. V tistem času so ravno v Sloveniji organizirali obnovo in izgradnjo dijaških domov, ker je večina dijakov bivala v starih in za dijaški dom neprimernih stavbah. Ustanovljen je bil Odbor podpisnikov družbenega dogovora o gradnji domov učencev in študentov v obdobju 1976-1985. Zakonsko je bilo urejeno, da so del solidarnostnih stanovanjskih sredstev v letih 1976-1985 namenili za prenovo domov. Zadnji razpis v republiki za republiška sredstva za izgradnjo dijaških domov je bil pred vrati. Mudilo seje pripraviti program za izgradnjo doma in razvoj šole. Program sem ob pomoči nasvetov dipl. ing. Milivoja Lapuha, vodje projekta na Ministrstvu za šolstvo, prof. dr. Joža Osterca, ministra za kmetijstvo in Janeza Gorjanca, predsednika odbora podpisnikov družbenega dogovora o gradnji domov učencev in študentov v obdobju 1976-85, sestavljala sama. Datuma se ne spomnim točno, toda vem, da je bila seja za pregled programov v ponedeljek zjutraj. Program je bilo treba natipkati v 3 izvodih in ga dostaviti pravočasno v Ljubljano. Program je natipkala tajnica na izvšnem svetu občine Šentjur ga. Senica, občina je dala na razpolago občinski avto s šoferjem in jaz sem telefonirala g. Lapuhu, naj me počaka na Izobraževalni skupnosti RS, da mu bom še v petek prinesla program za šolo in dijaški dom v Ljubljano. Uspelo mi je, da sem program še pravočasno oddala. Dom učencev je bil projektiran tako, da je pod skupno streho z veznim hodnikom povezal 3 stavbe: stavbo gospodinjske šole, zgrajeno 1930, novozgrajen dom učencev 1983 in stavbo kmetijske šole, zgrajeno 1910. Povezava treh stavb je zelo olajšala izvedbo učno-vzgojnega procesa za učence in učitelje, saj je bilo zelo neprijetno hoditi ven, da si prišel iz ene stavbe v drugo. Prav je, da objavim nekaj podatkov o Domu učencev Srednje kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. (se nadaljuje) Prijatelja preprečila spopad 1. nadaljevanje Življenje v času vojne je vedno nevarno in je prav vseeno, ali ga živiš kot vojak, policist, železničar ali kot popolnoma navaden državljan. Na vsakem koraku te lahko doleti. Razplet je odvisen od številnih okoliščin. Ko se zaplet konča dobro, običajno rečemo, da je bilo srečno naključje. Takih srečnih naključij smo imeli vsi, ki smo dejavno sodelovali v osamosvojitveni vojni, kar veliko. Sošolca skozi muho Srečo so imeli tudi miličniki in teritorialci. Pomanjkljivo obvestilo pozno zvečer, 1. julija 1991, da je pri gostilni Salobir v Jakobu JLA napadla enoto teritorialne obrambe (TO), bi skoraj povzročilo hude posledice. Na podlagi obvestila sta posredovali milica in TO. Ker akcija med njima sploh ni bila usklajena, bi se skoraj spopadli. To sta preprečila nekdanja sošolca in sodelavca v Alposu, Ludvik Pinter iz Kamena in Janez Tomplak iz Črnolice. Pinter je bil rezervni miličnik, Tomplak pa rezervist v TO. Njuno poznanstvo je hitro utrdilo identiteto enot in umirilo napetost. Franc Kokot Franc Kokot, takratni komandir postaje milice v Šentjurju, je o tem povedal: »Ob 22.15. uri je major TO Stanko Arzenšek sporočil, da so njihovo enoto, nameščeno v Jakobu, pri gostilni Salobir napadle enote JLA. Na kraj sem šel s skupino osmih miličnikov. Bila je tema. Tam smo opazili vojake in se postavili v borben položaj. Postopoma smo se skupini začeli približevati. Tudi oni so nas opazili. Slišali smo, da pripravljajo orožje za streljanje. Verjetno so se počutili ogrožene. Tedaj je miličnik iz naše ekipe Ludvik Pinter spoznal nekoga iz skupine vojakov. Poklical ga je in povedal, da smo miličniki. Nevarnost, da bi se lahko začeli medsebojno obstreljevati, je s tem minila. Primer je bil zapleten, saj smo ugotovili, da je bil vodja enote precej opit in je dal povelje za napad, ker je nekdo pred gostilno vrgel petardo. Vodstvu TO sem svetoval, da takšne poveljnike odstrani, kar so v tem primeru tudi upoštevali. Zahteval sem tudi, da me bolj natančno in sproti obveščajo o namestitvah enot in se na ta način izognemo podobnim primerom.« I iŠMlilfc Ludvik Pinter Ludvik Pinter se dogodka dobro spominja: »Ne vem, kako je prišlo do obvestila o napadu enote TO v Jakobu. Komandir Kokot je dal povelje, da gresta tja dve skupini miličnikov. Mojo je vodil Peter Školnik, drugo pa Drago Maček. Mi smo šli prvi na teren, vendar so se nam drugi kmalu pridružili. Občutki napoti v Jakob niso bili prijetni. Takrat smo že nekaj časa sprejemali obvestila o različnih pristajanjih helikopterjev JLA, ki naj bi odlagali vojake. Čeprav uradno ni bil potrjen niti en primer, nisi bil nikdar povsem prepričan, da se to ni zgodilo. Vozili smo se z vozilom običajne civilne barve. Parkirali smo za objektom v bližini gostilne in začeli opazovati okolico. Jaz sem skočil čez ograjo in zavzel položaj pri kaminu. Bil sem zelo blizu neznane vojske. Se nadaljuje Po poteh 14. divizije 1. nadaljevanje Vsako prvo soboto v februarju se v spomin na pohod 14. divizije na Štajersko organizira pohod tudi na Drameljskem, letošnji je bil že 31. V ostrih zimskih razmerah se ga je udeležilo »le« okrog 350 pohodnikov, v boljših pogojih se število udeležencev giblje okrog številke tisoč. Zavzeti organizatorji iz PD Dramlje so pot že pred leti registrirali in poimenovali Drameljska planinska pot, ki meri 20 km, od tega poteka približno polovico po »originalni« poti, po kateri so februarja 1944 hodili tudi borci legendarne 14. divizije. V našem prispevku želimo približati prav takratno dogajanje, opirajoč se na zapise, ki jih je na podlagi dokumentov in pričevanja domačinov v monografiji Dramlje 1935-1945 zapisal dr. Miro Mastnak. Prehod 14. divizije skozi Dramlje 14. divizija je prišla v Dramlje zjutraj, bil je ponedeljek 14. februarja 1944. leta. Kot je splošno znano, se je divizija proti Dramljam premikala iz smeri Štor, kjer je pri Opoki prečkala Voglajno, ter pot nadaljevala proti Blagovni in Cerovcu, kjer je imela krajši postanek. »Divizija je nadaljevala pot po nenadelanem kolovozu, nekoliko nižje od predzadnjega mostu čez Sloveniko pri odcepu v Dramljah. Šla je po kolovozu, ki je sedaj podvoz pod cesto in prispela na jugovzhodno območje sedanje krajevne skupnosti Dramlje, precej vzhodno od Tanika. Nato je šla skozi Jarmovec med Mihačem in Zavržem ter prečkala cesto Jarmovec in mimo sedanjega ribnika v Lazah pod Avžnerjem dosegla južni del naselja Laze. Nato je šla Piše: Primož Laubič skozi zaselek v središču naselja Dramlje. Posamezne enote divizije so si za nekaj časa dale opravka v središču naselja Dramlje, medtem ko je predhodnica nadaljevala pot, maršruto mimo Pečka, Straže na Gori, proti Slemenom in se tam ustavila,« opisuje Mastnak premik divizije. Prihod partizanske divizije v Dramlje je povzročil precejšnje vznemirjenje med šolarji. »Drenjali so se okoli peči in še posebej so bili dobre volje, ker se je um bližala osmi, reditelja pa še nista naznanila prihoda učiteljev. Reditelj jih je poskušal pomiriti s staro ukano, vendar zaman. Tudi služiteljica Mirna z bukovim polenom v roki ni dosti opravila.« Ko je eden izmed učencev naposled opazil oborožene ljudi, ki so se premikali mimo Slomškove dvorane, je kmalu zavladala panika. Otroci, ki so bili prestrašeni od protipartizanske propagande nemških učiteljev, so na hitro pospravili šolske potrebščine v torbe in nahrbtnike ter se prerivajoč pognali proti vratom. Po hodniku so stekli do pritličja in proti izhodnim stranskim vratom na vzhodni strani. »Tam pa je spet nastala huda gneča, ker so dečki stežka odprli vratazaradi visokega snega, kigaje bilo pred njimi zaradi vetra še toliko več. Nekaj najmočnejših šolarjev se je s hrbti uprlo v dvokrilna vrata in z njimi odrinilo sneg, pri tem so se vrata na pol zlomila.« Otroci so se razpodili na vse konce, kamor je kdo vedel in znal. 14. divizija na pohodu. Koroško Preproste jedi V preteklih dneh smo se na veliko mastili s krofi, tako da sedaj lahko nekaj časa jemo kaj lažjega. In ker je seveda še zima, ki nam je letos pokazala svoje zobe, in da ne pozabimo nanjo, se nam večkrat prileže obrok na žlico. Seveda nas živilska industrija vsak dan okupira z reklamami, prav tako tudi proizvajalci »zdrave« hrane in raznih čudežnih dodatkov. V tem času se bomo dnevno srečevali z nasveti, kako se postiti in pripraviti telo za poletje, da izgubimo nekaj odvečnih kilogramov. Tokrat se lahko izgovorimo na postni čas in si privoščimo obdobje, ko ne bomo veliko jedli, predvsem težje hrane, saj je potrebno nekaj mesa od kolin prihraniti za kasnejši čas. Predvsem velja to za podeželje. Nekateri se bodo kar disciplinirano držali svojih načrtov, predvsem tisti, ki bodo pričeli v tem času z dietami. Pa saj bo že čez 40 dni priložnost za obilnejšo hrano, ko se pričnejo velikonočni prazniki. In da ne bom preveč besedičila, sem tokrat pripravila juho, ki nima posebnega imena, saj sem v njo dala veliko zelenjave, nekaj piščančjega mesa, zraven pa še žgance iz grobo mlete pirine moke. To si lahko naredimo tako za kosilo kot za malico, pa še veliko časa ne porabimo. Zelenjavno-mesna juha Pripravimo si zelenjavo (čim več domače in različne, kar imamo na zalogi, od sveže do suhe), čebulo, začimbe (peteršilj, bazilika, lovor, poper...), bučo, por, zelenje repe, ki poganja, in seveda meso. Bolj je pomembno, da je priprava zdrava in da ne uživamo preveč zažgane in nepravilno pražene zelenjave. Priporočam, da zelenjavo narežemo in jo skupaj s koščki mesa damo v lonec, zalijemo z malo vode, dodamo suhe začimbe in dušimo. Čez približno pol ure dolijemo vodo, dodamo sveže začimbe, ki jih nismo dali dušiti, saj tako izgubijo svojo vrednost, dosolimo, še začinimo in jed tako dokončamo. Tisti, ki ne morete jesti takšne juhe brez maščobe, jo lahko na koncu dodate, priporočam pa, da na krožniku dodate par kapljic bučnega olja. Mogoče se sliši čudno, vendar je okus božanski. Pirini žganci V slan krop na sredino vsujemo moko in pustimo vreti na zmernem ognju okoli 15 minut, nato obrnemo, prerežemo čez pol in kuhamo še okoli 10 minut. Po najmanj 20 minutah vretja odstavimo z ognja, odlijemo vodo in mešamo moko z vodo, dodamo olje ali že pregreto Ocvirkovo maščobo. Mešamo do gladkega. Količina za dve osebi: 21 vode in okoli 30 dag moke. Če nam je to premalo, si lahko privoščimo na žlico Piše: Tanja Gobec še kakšno sladico ali kruh. Lahko pa namesto žgancev v juho vkuhamo riž, testenine, žličnike... Če si pripravite kaj podobnega, vam želim dober tek. Zelenjava in začimbe, ki sem jih uporabila. Por z okenske police. Moko obrnemo in prepolovimo. Za mešanje žgancev moramo uporabiti moč. Naše skromno, a nasitno kosilo. Q 0 0 0 OVEN (21. 3.-21. 4.) Nad strastjo se v ljubezni res ne morete pritoževati, zato vas bodo druge motnje v komunikaciji spravljale v slabo voljo in vam »kravžljale« živce. Pojdite v akcijo in se pogovorite. BIK (22. 4. - 20. 5.) Pred vami so intenzivni dnevi, preživite jih polno in ne oklevajte, ko boste morali sami v akcijo, tako in tako si slej ko prej vedno vzamete, kar želite. Uporabljajte svojo intuicijo. DVOJČKA (21. 5. - 21. 6.) Bilo bi vam lažje, če bi si priznali, da sanjate o nečem, kar ni dosegljivo, in zaživeli tukaj in zdaj. Preusmerite svojo pozornost v prijetnejša razmišljanja, pojdite ven in se zabavajte. RAK (22. 6. - 22. 7.) Veliko več boste imeli od življenja, če težke misli odrinete nekoliko na stran in naredite nekaj novih načrtov, predvsem pa se zavedajte, da ste sami svoje sreče kovač. LEV (23. 7. - 23. 8.) Z glavo skozi zid pač ne bo šlo, pa če se še toliko trudite. Poiščite v sebi tisto najboljše in počakajte, da gre nevihta mimo vas. Stvari v vašem življenju se bodo počasi obračale na bolje. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Zelo živahno boste zakorakali v nov mesec in se prepustili dogajanju, takoj na začetku se vam bodo razjasnili še nekateri stari dvomi in potem boste resnično zaživeli in lažje zadihali. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Življenje boste živeli in zajemali s polno žlico. Ljubezenske avanture vam bodo pisane na kožo. Kljub vsemu boste to dojemali kot igro in se boste z večjim srcem posvečali delu. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Nenadoma se vam bo zazdelo, da si morate v življenju vzeti čas tudi samo zase. Razvajajte svoja čutila, razvajajte se in pozabite na to, da morate vedno vse nadzorovati. STRELEC (23.11. - 21.12.) Pravi čas za spremembe je tu, zdaj lahko obrnete nov list v življenju in greste naprej. Nekaj prijetnih sprememb vas čaka tudi v službi, ki bo nenadoma postala bolj zanimiva. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Obsedeni boste z denarjem, pa čeprav v sebi veste, da vam materialno ne more nadomestiti čustvene varnosti. Več časa posvetite sebi in razmišljanju o odnosih. VODNAR (21.1. -19. 2.) Čeprav si boste težko priznali, je dejstvo, da si vedno vse otežujete tudi tam, kjer ni treba. Občutek imate, da stvari okoli vas šibajo nekoliko po svoje. Pošljite možgane na pašo. RIBI (20. 2. - 20. 3.) Če ste bili do zdaj v ljubezni neodločni in omahljivi, se boste sedaj junaško postavili na prvi tir in prijeli bika za roge. Tisto, kar se vam je do zdaj samo zdelo, bo postalo otipljiva resničnost. acnuutoivL 0D3ČP3 WWW.SENTJURSKEN0V1CE.S1 Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 040 47 11 33. E-pošta uredništva: uredništvo© sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednistvo@sentjurskenovice.si Dopisniki: Saša Jagodič, mag. Franc Kovač, Bogdan Rahten, Luka Hvale, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Naročnina za obdobje januar-junij 2012 (6 številk) znaša 12 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. SESTAVIL: FRANC PEŠEC SPREMENJIVI UPORNIK ZA URAVNAVANJE NAPETOSTI RDEČI KRIŽ SLOVENIJE KRAJ POD NANOSOM /ELEBLAGOV. POHIŠTVA ERBIJ PRESNAV- LJANJE POLMER RESOVKAZ RDEČIMI CVETOVI LEPOTNA RUTENIJ KAZALNI ZAIMEK TRST PETORKA GLASBENIKOV ITALIJA ŠPANIJA DATUMA RIM. KOLEDARJA GOZDNA ČISTINA TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR BROM NATAŠA TIČ SL. SLIKAR ANTON JURE RAZTOČNIK JOULE Z NJIM SE BOJUJEMO KONEC ŽEL. CAGELJ V PALICE BERILIJ AMERIŠKI MIKROBIOLOG JOHN ANDREJ JAZBEC IVAN MINATTI KISIK IN VODIK 100 M2 ŠVEDSKA UNITED NATIONS ANGLEŠKO PIVO NAIVNOST KISIK DRŽAVA BIVŠE SZ HUNSKI KRALJ ROČNE TIPKE NA ORGLAH ... D1SERE PRESTREZA DEŽEVNICO FRANCOSKI VEZNIK HRIBOVJE PRI PIVKI ABK OD TIRA IGRALKA ULLMANN NATRIJ PREDLOG OTOK IZGNANEGA NAPOLEONA PREDSTOJNIK FAKULTETE 8. ČRKA NEVARNA BOLEZEN PUŠČAVA V MONGOLIJI AVSTRIJA Srečni izžrebanci januarske številke Šentjurskih novic so: Marjetka Trnovšek iz Dramelj, Marija Čujež s Tratne in Stanka Kodrnja iz Vrbnega. Nagrade - storitve Modnega frizerstva Marjetka Frece - prejmejo po pošti. Iskreno čestitamo! V novi nagradni križanki je pokrovitelj: Gostilna Lesjak, Gorica pri Slivnici. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in pošljite najkasneje do: 20. marca 2012 na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur. Nagradna križanka lip 11*8 li n GEX!fl33 I Nagradno geslo: I Ime in priimek: lNasiovj_ __ ___ Zakaj se ograja zruši, ko se blondinka nasloni na njo? Pametnejši odneha. Policaj pade v odprt kanalizacijski jašek. S težavo zleze ven, pogleda jašek in pravi: »Še dobro da je bil odprt, sicer ne vem, kako bi prišel ven ...« Ostržekje bil že v puberteti in čas je bil, da izgubi nedolžnost. Toda vsa dekleta so ga odklanjala, ker je imel preveč oglat penis. Zato je odšel k mizarju in ga zaprosil, če mu lahko penis zgladi. »Na, tukaj imaš šmirgel papir in si zbrusi robove kar sam, jaz imam preveč dela.« Ostržek se je zahvalil in odšel domov. Naslednji dan ga je srečal mizar in ga vprašal: »Si zdaj že našel kakšno dekle?« »Kakšno dekle neki! Šmirgel papir je zakon!« © »Očka, ali mi daš pet evrov, da si grem v živalski vrt ogledat novo veliko kačo, ki sojo dobili včeraj?« je sinko vprašal očeta Gorenjca. »Ni govora! Na vrtu poišči deževnika, pojdi k sosedu, ki ima debele leče na očalih in si oglej deževnika pod lečami, pa bo ravno tako velik kot tista kača v živalskem vrtu, pa še zastonj bo!« Fant kupi kondome v trgovini in ga trgovka vpraša: »Ali rabite vrečko?« Fant odvrne: »Ne, ne saj ni tako grda ...« © Se peljeta dve bolhi na motorju. Zadnja pravi: »Blatnik ti ropota!« Prva: »Ne slišim te! Ker mi blatnik ropota!« © Sedita dve roza kravi na telegrafskem drogu in pleteta nogavice. Naenkrat mimo njiju po zraku priplava riba. Pogleda prva krava drugo in odkima: »C, c, c. Česa vsega ne srečaš!« Zakaj imajo Arabci nafto in Gorenjci krompir? Ker so Gorenjci prvi izbirali. ® »Zakaj blondinka dojenčku menja plenice vsak drugi teden?« »Ker na plenicah piše: Do 10 kg.« ŠENTJURSKE Zakaj radi beremo v Šentjurske novice? Dobrodošli. Sedaj se splača! Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! Predstavljajte si čudovito jutro, iz kuhinje že omamno diši po kavi, vi pa pogledujete skozi okno, kdaj bo prišel. Pojavi se pred vrati in vi ga pozdravite z nasmeškom. Vzame jih iz torbe, vi pa jih že na vratih na hitro prelistate. Nato si vzamete čas samo zase, srkate kavico in jih preberete od začetka do konca. Branka Artnak, podjetnica »Šentjurske novice so moj redni in obvezni del spremljanja aktualnih zadev v lokalnem okolju. Te je zaradi splošne razgledanosti dobro poznati, nemalokrat pa je to tudi ne le poslovno koristno, ampak celo nujno. Še posebej me torej zanimajo teme in zanimivosti s področja poslovnega sveta.« Takšna občutja doživljajo naši zvesti bralci, ko jim poštar vsako zadnjo sredo v mesecu prinese njihov najljubši časopis, Šentjurske novice. Že devetnajsto leto razveseljujemo naše bralce. Danes pa vabimo v našo medijsko družino tudi vas.Izvod Šentjurskih novic stane samo 2 EUR, mi pa vam podarjamo še kupončke za pet malih oglasov v časopisih Rogaške novice, Celjan, Novice, Bistriške novice ter nedeljsko radijsko voščilnico na Radiu Rogla v skupni vrednosti 21,5 EUR. Danes imamo pripravljeno za vas še posebno darilo! Na uredništvu vas čaka vrhunska ponev nemškega proizvajalca Fissler, s teflonsko prevleko proti sprijemanju hrane. Uživali boste, ko boste pripravljali hrano v tej edinstveni ponvi. Ko boste poravnali polletno naročnino na Šentjurske novice, boste ponev lahko osebno prevzeli na uredništvu. Število teh vrhunskih ponev je omejeno. Darilo za vas: vrhunska ponev VIENNA proizvaj alca v vrednosti 35 EUR ‘ZlSS&f Ponev VIENNA, idealna za pripravo zelenjave, paniranega mesa in jajčnih jedi. Ima kvalitetno prevleko proti prijemanju. Premer 28 cm. P.S.: Danes je poseben dan za vas. Vabimo vas, da postanete naš prijatelj, mi pa bomo poskrbeli, da boste ob prebiranju Šentjurskih novic doživljali prijetne občutke. Darilo - vrhunska ponev Fissler - že čaka na vas v uredništvu Šentjurskih novic, Drofenikova ulica 15, Šentjur (Center Selič). NAROČITE SE DANES Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! r — ^*= — — — — — — — — — — — —^ Moje ime in priimek: I Naslov:___________________________________________________________ I Telefonska številka:____________________________________________ I E-poštni naslov:_____________________________________________________> Lastnoročni podpis: Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur »Šentjurske novice predstavljajo pojem lokalnega časopisa, ki prinaša kritičen pogled na dogodke v občini. Je časopis, ki prikazuje celovito zgodbo kraja in ljudi. Upam, da bodo Šentjurske novice še naprej ostale kritično ogledalo dogajanja v naši občini.« Klemen Zdolšek, profesor športne vzgoje na Ponikvi »Šentjurske novice red berem, ker lahko v njih najdem vse, kar me zanima o lokalnih dogodkih in ljudeh. Zame je pomembno, da so stvari predstavljene iz vseh zornih kotov, saj si tako lahko ustvarim pravo sliko. In to mi Šentjurske novice prinašajo.« Larisa Žmaher, vodja Mladinskega centra Šentjurske novice rada prelistam, ker me seznanijo z dogajanjem v Šentjurju, tako na politični sceni kot na družbeno kulturnem področju. Všeč so mi predvsem kolumne s komentarji, ki so sicer lastno mnenje avtorja, sprožajo pa debato in razpravo v civilni družbi, kije je na mnogih področjih premalo. hitex Štajerska, naspi se! Na ležiščih in vzglavnikih Hitex in Vitapur. Zdravo spanje Dotrajanost je eden najpogostejših razlogov, da zamenjamo naše staro ležišče z novim. Povprečna življenjska doba ležišča je 5-7 let. Vendar se pogosto dogaja, da ležišče uporabljamo še dolgo po preteku tega časa in tako škodujemo hrbtenici in s tem seveda svojemu zdravju. Telo vsako noč izloči okoli 1/3 litra znoja in drugih telesnih izločkov (kar je primerljivo z 1 pločevinko pijače) in vse to se vpije v vaše ležišče. Ležišče, ki ste ga uporabljali 5-6 let, zadržuje v sebi več kot 200 gramov organskega in anorganskega prahu. Vsako noč na postelji pustimo okrog 1,5 g prhljaja in odmrle kože. Po grobih ocenah je v ležišču, ki ste ga uporabljali 10 let, okoli 2 milijona pršic in, kar je še huje, velika količina njihovih izločkov. Lateks ležišča nimajo v jedru nobenih kovinskih vzmeti. Namesto njih za udobje poskrbi predelan naravni kavčuk -lateks, ki je zelo prožen in nudi konstantno oporo hrbtenici po celotni dolžini telesa. Lateks ima antibakterijski učinek in Sodelujte v nagradni igri! je zaradi svoje strukture zelo zračen. GLAVNA NAGRADA: kakovostno ležišče iz lateksa Hitex uorr >^ j f ; j ij.j, J f 'Lir m OH L T f 11 f Nagradno vprašanje Izrežite tukaj! w*^ Hitex za jedra svojih ležišč uporablja? (obkrožite pravilen odgovor) a) Vzmeti z žepki iz tekstilnega materiala b) Lateks (predelani naravni kavčuk) c) Kovinske vzmeti Ime in priimek: Ulica: Poštna številka: Kraj: Telefon: E-naslov: Datum rojstva: Podpis: Spalni studio Vitapur-Hitex Celje (Planet Tuš) Maribor (Europark) Koper (Planet Tuš) Velenje (Velejapark) Kupon dajte v pisemsko ovojnico in ga pošljite na naslov: VITAPUR, Stari trg 33,3210 Slovenske Konjice. Nagradni kupon lahko oddate do 14.3.2012. Žrebanje za nagrado bo 19.3.2012. Slika nagrade je simbolična. Podarili bomo eno ležišče iz lateksa, dimenzije 90x200 cm. Več informacij o nagradni igri na (03) 757 14 40. Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni po pošti. Pred prevzemom nagrade mora nagrajenec posredovati svojo davčno številko. Nagrade niso izplačljive v gotovini. Udeleženec nagradne igre dovoljuje organizatorjema, družbama Novice d.o.o. in AD Vita, d. o. o., uporabo osebnih podatkov. Osebni podatki udeležencev se uporabljajo in shranjujejo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1, Ur. I. RS, št. 94/2007). Udeleženec dovoljuje, da organizatorja navedene osebne podatke obdelujeta v svojih zbirkah in jih uporabljata v namene obveščanja o ponudbi podjetja preko brezplačnih tiskovin in internetnih sporočil ter obdelave zbranih osebnih podatkov. Navedene osebne podatke lahko organizatorja hranita in obdelujeta neomejeno oziroma do pisnega preklica privolitve udeleženca. Udeležencu pripadajo vse pravice skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot, Ur. I. RS, št. 20/98 do 86/2009). Organizatorja si pridržujeta pravico, da v medijih objavita ime nagrajenca. Prejemanje promocijskih in izobraževalnih sporočil je mogoče kadar koli preklicati. Naročila in informacije: (03) 757 14 40 (klicni center: od s. do 1 s. ure, v soboto do h ure), www.vitapur.si