MLADO JUTRO
štev. 13. V LJubljani, 31* marca 194« Leto XL
Tom, junak Texasa
POVEST S SLIKAMI
svojem begu skozi gorsko sotesko so roparji prijezdili do potoka, ki je svojo strugo izdolbel globoko v skalovje. Čez potok je vodila že precej trhla in majava brv in, ko so roparji brezobzirno zdirjali preko nje, so vezi, ki so vezale posamezna bruna, sumljivo zahreščale. Tolovaj, ki se je zvrstil kot zadnji, je naglo zaustavil svojega konja, skočil s sedla in potegnil iz nekega bližnjega skrivališča v skalah pločevinasto posodo. Posoda je bi-
Tom je neprestano streljal za beže-čimi roparji; ti se pa za njegovo zasledovanje niso mnogo zmenili, le tu in tam je padel iz njihovih vrst kakšen strel. Zdelo se je, da so tolovaji prepričani, da jih Tom ne zasleduje sam, temveč da vodi večjo skupino; v nasprotnem primeru bi se bili nedvomno obrnili proti njemu in njihovi premoči bi Tom kaj kmalu podlegel. Na
la polna bencina, ki ga je zlil po vsej dolžini mostu. Naglo je še prižgal polno pest vžigalic in jih zagnal na polita bruna.
Dvignil se je mogočen plamen in ogenj se je naglo širil preko mostu. Tom se je previdno opazujoč svojo okolico približal goreči brvi. Na vsak način je hotel prekoračiti brv, še pre-dno bi jo plamen popolnoma uničil. Na drugi strani so roparji postali na majhni vzpetini in ga zasmehovali, kmalu pa so odjezdili za ovinek in naprej po soteski.
Tom nikakor ni hotel opustiti zasledovanja in vzpodbujal je svojega копја božajoč ga po vratu, da bi v za letu predirjala goreči most Zdelo se je, da plemenita živa! razume, da se je treba odločiti za tvegani poskus prej, preden bodo plameni uničili večino brun in vezi V mogočnem skoku se je pognala žival proti brvi, da je zaječala pod silovitim pritiskom. Se
enkrat se je konj vzpel kvišku, nato pa se je pogumno pognal naprej ▼ plamen. Toda bilo je že prepozno: ogenj je že uničil skoraj polovico mostu in pod udarcem konjskih kopit so bruna popustila. Z velikim truščem je strmoglavil konj z jezdecem in z gorečimi bruni vred v globino. Na vso srečo je bila struga polna vode. drugače bi se bila Tom in konj gotovo ubila.
(Dalje prihodnjič.)
IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI
Toni Mešelcov:
Se ena iz
Me'o doli pod Ušnikom stoji blizu Turškega križa mala kapelica Tu sta imela rajnki Duša in rajnki Kofol iz Volč neprijeten doživljaj s samim hu-dikom.
Vračala sta se z vozom iz Gorice. Trda je bila tem;» in pozna ura Privo žita iz Ročinja v kopaviško tesen.
»Tod okoli večkrat straši« dregne Duša dremajočega Kofola »Sam ta hud se mari prikazuje v različnih podobah
»Jaz se že ničesar ne bojim,« se ju-nači Kofol.
Komaj to izgovori, že zasliši v bližini žalostno meketanje
Duša zleze z voza in posveti okoli
Kopavitt
»Glej, kakšen lep kozliček, gotovo je padel spečemu vozniku z voza,« pravi, ko kaže sopotniku meketajočega ka-lilca nočnega miru. Spravita kozlička na voz in poženeta konja Kozliček pa je venomer skakal po vozu, ki je postajal vedno težji, da sta ga konja komaj vlekla Ko privozita do kapelice, skoči meketaje z voza Duša za njim. Ujame ga in dene preko ramen. Žival je pa vedno težja Ko jo prinese do Kipele, mu odskoči z ramen pod cesto. Zasmrdelo je po žveplu. Kmalu nato sta zagledala na drugem bregu Soče režečega vraga, ki se jima je rogal: »Me, me, vraga si nesel, vraga si nesel I«
MLADI PRIHOD 0 SLOVEČ
Zbiranje rartiin
Zbiranje poštnih znamk je prav zanimivo, nedvomno pa je zbiranje rastlin veaj v enaki meri zabavno in poučno Zbirka znamk nam množi zemljepisno in politično znanje, posušene in stisnjene rastline nam pa posredujejo globlje razumevanje narave in poznavanje zemlje v določenem kraju. Tako zbirko posušenih rastlin imenu jemo s tujim imenom herbarij
Z rastlinami, ki jih želimo uvrstiti v naš herbarij, postopamo takole: V gozdu in na poljanah naberemo od določene vrste čim več kosov. Za prenašanje rastlin nam služi posebno do-
bro posoda, kakor je upodobljena na r„asi sliki št. 1. (»prirodopisni boben«). Ta posoda naj bo predeljena na dva prostora, da moremo posebno nežne rastline shraniti posebej Pri nabiranju vodnih rastlin skoro ne moremo pogrešati mreže (glej sliko št. 2). Vedno pa moramo imeti s seboj tudi večje število bucik in zavoj papirja. Nabrane rastline takoj primerno zavijemo in vsako označimo s posebno številko, obenem si pa zabeležimo kratke, toda izčrpne pripombe o nahajališču, svetlobnih razmerah, vrsti zemlje in pripišemo čas najdbe. Vsaka rastli-
na dobi na ta način prvo opredelitev, doma pa jo izpopolnimo še z drugimi podrobnostmi Da bomo mogli ra-stline, zlasti pa še liste, čim boljše raztegniti, uporabljajmo pri tem delu igle (glej sliko št. 3) uporabna je v ta namen tudi odlomljena kvačka. Nežnih delov rastline bi se namreč nikdar ne smeli dotakniti s prsti, ker so zelo občuti jivi. Stiskalnico (slika št. 4) si izdelamo iz dreh debelejših desk, preko katerih položimo močni ploski kovinski palici V luknje konec palic privijemo dva vijaka V začetku pa bomo izhajali prav tako dobro z dvema deskama in nekaj kosi opeke.
Kako stiskamo
/a stiskanje rabimo nekaj pol luk-njičastega papirja in precejalnega papirja ali belega pivnika. Ce imamo dovolj papirja, stiskamo lahko tudi več rastlin naenkrat. Položimo jih v posamezne plasti, ki so ločene s polarni papirja. Pri tem moramo paziti, da debeli peclji ne poškodujejo nežnih delov rastline. Da preprečimo pretlačenje lesenih, trdih delov, položimo pod te kos lepenke. Stiskalnico z vloženimi rastlinami shranimo na zračnem, suhem prostoru. Po nekaj urah je treba vložiti nov papir. Ce pri tem opazimo, da se je kaj premaknila, spravimo rastlino oziroma premaknjeni del пагдј v prvotno lego in zopet privijemo stiskalnico. Sedai lahko leži nedotaknje-
^иугЈа^Ж"	Vt .HBC
na ca dan. Ce pa so rastline polne soka, jc treba papir menjati večkrat, včasih tudi petkrat do šestkrat. Ko wj rastline dovolj stisnjene, jih pustimo nekaj časa ležati med navadnim časopisnim papirjem, nato pa jih nalepimo na lepenko. Pri tem uporabimo gu-miran papirnat trak, bog ne daj pa da bi rastlino samo neposredno nalepili na lepenko. V spodnji desni kot zapišemo ime rastline, podatke o kraju, kjer smo jo našli, čas najdbe in druge podrobnosti. Ce smo kraj najdbe morda fotografirali, priložimo tudi fotografijo. Slika št. 1 nas pouči, kako pravilno nalepimo posebno veliko rastlino Tako rastlino prerežemo in prilepimo vsak del zase, kakor to odgovarja naravi rastline in njeni rasti Nikdar ne smemo rastline obračati in ji dati s tem drugačen izgled, kakor ga ima v naravi. Torej rastline ne smemo pravilno nalepiti tako, kakor kaže slika št. 2, ampak tako, kakor je nalepljena na sliki št 1.
Posamezne pole z nalepljenimi rastlinami polagoma urejamo v lepenka-sti mapi po posameznih skupinah. Da nam pa zbirke ne uničijo molji in dru-
f'e žuželke, prelepimo preko vsake po-e celofan, preprečimo pa tako nesrečo tudi s tem, da nasujemo med pole naftalina.
Jožef Mihelič — dijak:
Anka in muca
Naša Anka mala muco pestovala. v senci z njo sedela, pesmice ji pela,
Anka se upeha, petje zdaj preneha; Anka naša mala z muco vred — zaspala..,
D. Dobravee»
Hrîek in miš
Nebo je vsak dan bolj sivo in sklonjeno nizko nad zemljo. Čudovita tišina vlada nad zapuščenim poljem, le kriki lačnih vran presekajo od časa do časa vlažno, zimsko ozračje.
2ivali so se poskrile v varna zavetja. Nekatere bodo zimo prespale, druge — nesrečnejše pa bodo že kako preživele bridki mraz kakor pač vsako leto.
To je dognal hrček, ko je nekega dne pokukal skozi luknjico v božji dan. Okrog in okrog je ležala debela plast snega. Če se je mali glodalec dotaknil z gobčkom te bele snovi, ga je stresel mraz po celem telesu. Jadrno jo je od-kuril po rovu v svoje, toplo gnezdeče.
Skrbno je pozaprl vse odprtine, da bi ga pozimi ne zeblo. Potem je pregledal shrambo in ugotovil, da ne sme preveč potratno živeti, kajti zaloga žitnih zrnc je bila v primeri z lansko jako pičla. Res da je vse poletje pridno prinašal na kup zrno za zrnom, bo moral vendarle pošteno štediti, če bo hotel tudi revežem nekaj dati Dobro je vedel, da se bo vsak dan oglasila pri njem ta ali ona miš in ga prosila za majhen milodar. Če pa že enkrat živiš v udobju, ne moreš kar tako prezreti lačnih živalc.
Kar je slutil, se je zgodilo.
2e naslednjega dne je vstopila v gnezdo sestradana miš »Ah, striček,« je nagovorila hrčka, »kako toplo je v
tvojem gnezdecul Pri nas pa je mrzlo,
da Bog pomagaj in hrane ni, tudi napol gnilega zeljnega peresca ne najdeš. Vse je zamrznilo pod snegom «
»No, no, saj ni tako hudo,« jo je miril hrček. »Vidiš, to je tako: poleti bi si morala nabrati hrane za zimo. Ako bi jaz vse sproti pojedel, bi tudi zdaj stradal. Ve, miši, ste pa tako nespametne, da mislite samo na danes. Kako boste preživele jutrišnji dan, vam je pač deveta briga.«
Ostro ji je pogledal v oči, ona pa je umikala pogled in sram jo je bilo sebe in svojega rodu. V srcu si je morala priznati, da ima hrček popolnoma prav.
Ko jo je pošteno oštel, ji je pokazal shrambo.
»Aaa,« se je začudila miška tolikšni množini žita. Lačna, kakor je bila, je kar planila na kup in začela z gloda-či treti zrnje.
»Naj bo,« si je mislil hrček, »ker je ravno prva beračica, naj se naje do sitega!« Zadovoljno je podrgnil s kožuščkom ob steno, ko je videl, kako imenitno gre miški v slast njegovo zrnje.
»Zdaj grem nekoliko na izprehod.« je rekel beračici. »Tačas se boš. mislim, že nahranila.«
»Saj bom Kmalu gotova,« je odvrnila miš. »Ce pa hočeš, le pojdi.«
Hrček se je lepo osnažil ter odšel zdoma, medtem pa je miš glodala in trla zrnje, da se je kar prašilo v shrambi. Luščine so odletavale prav pod strop Bilo je, kakor da majhen želodec nima dna. Ampak vsake stvari je enkrat konec. Tudi miš se je navsezadnje le na sitila. Ko pa je hotela vstati, je sprevidela, da so ji noge nekam otrdele, in da se nočejo premakniti z mesta. Ni mnogo premišljevala, pač pa leno obležala na kupu luščin.
Tako ležečo jo je našel hrček, ko se je vrnil domov
»Na, Kaj pa Je ïo?« se Je začudil to
tegnjenemu truplu. »Pa ne, da bi... O,» kajpak, poginila je, poginila od prevelike požrešnosti. Ne, nič več jim ne bom pridigal, kajti tem živalim je vsako svarilo zaman.«
Zadel si je mrtvo miš na rame, jo odnesel na konec rova ter jo tam zasul s prstjo.
Podzemsko življenje je teklo dalje, kakor da se pravkar ni zgodilo nič novega. Zopet so prihajale miši k hrčku in on jim je rad dajal vbogajme, toda vsaki le po pet zrn, da bi si ne nakopal na glavo nove, morebitne smrti.
Trije
Po srbski pravljici priredila Cebulj Bojan in Kaltnekar Dušan, dijaka v Mariboru.
★
Živeli so trije bratje po imenu Ivo,
Peter in Marko. Na vsem svetu niso imeli drugega, kakor borno bajto in jablano. Vsak dan je ostal eden pri jablani in jo čuval. Druga dva sta šla na delo. Tako so se vrstili.
Nekoč pošlje Bog angela na zemljo, da vidi kako bratje žive. Ko pride angel na zemljo se spremeni v berača in odide k Ivotu, ki je ta dan čuval jablano. Prosi ga za jabolko. Ta izbere od jabolk najlepše in ga da angelu. Drugi dan je Peter pazil jablano. Tudi k njemu pride angel in ga prosi za jabolko. Peter mu rade volje da naj-
lepši sad. Tretji dan je čuval jablano
Marko. Zopet pride angel in ga prosi za jabolko. Marko mu rad ustreže.
Četrti dan se angel spremeni v romarja, odide zgodaj zjutraj k bratom in jim reče: »Pojdite z menoj, da vam preskrbim boljše življenje.« Bratje
gredo z njim. Tako pridejo do nekega jezera.
»Kaj si želiš,« vpraša angel Iva. »Da bi bila ta voda v jezeru vino in, da bi bilo moje,« reče Ivo. Tedaj spremeni angel vodo v vino. I vu pa reče: »Tu ' imaš, kar si želel in sedaj živil« Nato odide z ostalima bratoma dalje.
Nato pridejo na veliko polje. Tukaj vpraša angel Petra, kaj si želi. »Da bi bile rože na polju ovce, ki bi bile moje,« reče Peter. »Naj se zgodi, kakor želiš,« de angel in izpremeni rože na polju v ovce in odide z najmlajšim Markom dalje.
Ko gresta nekoliko naprej, ga angel vpraša kaj si želi. »Da bi imel dobro ženo, krščanske krvi,« odgovori Marko.
Čez čas prideta do nekega gradu. V gradu sta bivala modri car Peregrin in njegova lepa hči Julijana oba prave krščanske krvi. Marko prosi carja za caričino roko. Car ugodi prošnji. Nato gredo v cerkev, kjer se najmlajši brat Marko poroči z caričino. Sedaj pošlje angel Marka in njegovo ženo v gozd, da bi tam skromno živela.
Čez leto dnf pricfe angel Tpet na zemljo. Spremeni' se v berača in gre k l:vu P'rosi: ga za kozarec vina, « ta ga zavrne rekoč: »Kam pa pridem, akc bi vsakem dajal po kozarec vina.« Angel spremeni vino nazaj v vodo. »Nisi vreden tega:. Pojdi nazaj k jablani in jo čuvaj!« reče angel in odide dalje k dVu-
M Л
m
gerae brate Petni. Tege poprosi za košček ovčjega sira. »Ako bi vsakem dajal košček sira, bi moral še sam prositi,« reče Peter. Tudi tukaj spremeni angel ovce nazaj v rože. Petra pa pošlje čuvat jablano.
Napoti se da^t v gozd k najmlajšemu bratu Marku, ki je živel s svojo ženo skromno življenje. Poprosi ga za prenočišče. Marko ga je rade volje sprejel pod streho. Za večerjo Marko va žena Julijana speče kruh iz stolče-nega drevesnega lubja, ker nista imela moke. Ko kruh zamesi in ga da v peč odide k angelu in se začne z njim z njim pogovarjati. Ko žena pogleda če je kruh že pečen je bil v peči hleb belega kruha. Ko to vidi se zahvali Bogu za dani kruh, ker bo lahko z njim pogostila gosta. Kruh prinese v izbo, a v buči pa vode. Toda ko hočejo piti vodo, se to spremeni v najslajše vino Po večerji ležejo spat. Drugo jutro angel vstane, se jim zahvali za prenočišče in večerjo, nato pa izpremeni bajto v krasen grad v katerem je bilo vsega v obilju. Marka in Julijano blagoslovi m Izgine.
Dalje sta Marko In žena živela srečno in zadovoljno v gradu do svoje smrti, a starejša dva brata sta morala še dalje za svojo skopost čuvati jablano in hoditi na dnino
Za bistre glavice
UI B1U RA43CNSKA UGANKA
Kdo izmed vas zna s petimi enako dolgimi črtami razdeliti kazalo ure v šest delov tako, da bosta na vsakem delu dve številki, če seStejeè te dve številki, dobiš povsod isto vsoto. Rešitev objavimo v prihodnji številki.
TEKMA NA CVETliICNTH LONCIH
je prav zabavna in preprosta. Vsak udeleženec dobi dva cvetlična lonca, ki morata biti enako velika In enako močna. Skozi luknjo na dnu cvetličnega lonca napeljemo debelo vrv in napravimo na notranji strani močen vozel. Zdaj pa se lahko začne tek! Opozoriti vas moramo âe, da smete tekati samo po zemlji, po gozdnatih poteh, nikakor pa ne po kamnitnem tlaku, ker bi se sicer cvetlični kmei zdrobili! Kdor pride prvi na določeni cilj, je znuvral
Roland Davies — Griš a Koritnik:
Miško s?e
Vozniki so se po drof-. spustih na svoje vozove in avto za avtom je švignil skozi dvoriščna vrata na ulico. Videti je bilo, da ubogemu Mišku preti velika nevarnost.
Шнрц—
Nenadoma je zagledal, da večje število policijskih avtov drvi proti njemu.
»Tebe iščemo,« je zaklical neki stražnik.
»Pasja taca,« si je mislil Miško. »Zaprli me bodo za vse življenje.« In ves prevzet od strahu se je obrnil in jo ubral v beg.
Izkoristil je edino rešno pot in jo naglo zavil skozi neki predor. Zdaj ga je večina zasledovalcev izgubila izpred oči in jo ubrala v napačno smer. Zgolj neki
majhen dvosedežnik mu je bil še veno z? petami. Avta je bil zelo uren in brnel je kakor razdražena čebela V avtu sta sedela dva resna stražnika Videti sta bila povsem prepričana, da bosta kmalu ujela begunca.
Miško je divje zdirjal preko nekega mostu.
»Jemnasta,« je zastokal, ko se je ozrl nazaj in videl mali avto, ki je z dvema stražnikoma brnel za njim »Jojmene, jojmene!« Tokrat je bil pošteno zaskrbljm in edina misel mu je bila, kako bi čim hitreje tekel in tekel.
»Ne smejo me ujeti! Ker mu je bil tisti del mesta dobro znan, si je poiskal pot po raznih bližnjicah.
Jadmo jo je ubiral mimo tramvaja, avtobusov in vozov in venomer premišljeval, kaj se bo zgodilo z njim, če ga bodo ujeli. Predstavljal si je, da ga bodo zvezali z verigami ter ga zaprli.
svetu
zato je tekel, da =»o se mu kar kopita razgrela. Saj nesrečnik ni vedel, da so ga stražniki hoteli samo od^nâti nazaj k njegovemu gospodarju.
D rt vili so se po stranskih ulicah i« ven iz mesta. Stari Miško je bil sicer izboren tekač, ampak njegov voz je postajal bolj in bolj težak. Zdelo se mu jc, da vleče prej za seboj nekakšen cestni valjar kakor pa voz. Sapa mu je kar pohajala. Avto mu je bil pO vsem videzu bliže in biiže, z njim vred pa tudi policijske verige in spone.
2e je mislil, da sc bo treba vdati. Ta trenutek pa je zagledal leseni plot, ki je tekel ob cesti.
»Tu preko jo uberem!« si je mislil Miško. Smuk! In že se je prebil z glavo skozi ograjo. Zatopotal in zadrdral je pu železniškem nasipu in hip nato že ropotal z zapravljivčko mpo železniških tračnicah, da so jate vrabcev preplašeno odfrfotale v svoja skrivališča.
Uh! Srce mu je vznemirjeno poskočilo — nasproti mu je sopihai vlak. Ze je slišal piskati lokomotivo. Celo policijski zapor bi mu bil ljubši kakor to.
Otepal se je in brcal Ropotanje vlaka je prihajalo bliže in bliže. Čutil je, kako se tresejo tračnice pod njim.
Zdaj pa je zaslišal drug hrup. »Usmi Ijenje!« je zastokal; od nasprotne strani je prihajal proti njemu drug vlak. Zaslišal je glas piščalke, naj se umakne. V smrtnem strahu je Miško napel vse svoje sile in tokrat srečno potegnil voz v stran. Za zdaj je ušel smrtni nevarnosti. Zravnal se je na nogah in jo slepo ubral poleg tovornega vlaka naprej po železniški progi. To je bilo kravam, ki so se peljale v odprtih vozovih poleg njega, v veliko žabavo, a vlakovodja se je od olajšanja globoko oddahnil. Mimogrede je Miško opazil na vlaku z velikim črkami napleskano ime Čadež & Co Ni mu bilo težko uganiti, zakaj so vlak tako krstili, kajti stroj spredaj je puhal kvišku ogromne oblake dima in je bil ves pokrit s črnim čadom
Miško svoj živ dan še ni bil videl tako umazanega stroja in vlakovodja in kurjač sta bila črna ko zamorca.
(Dalje prihCHlniič)
Ш» JUTROVČKI
$реГејо ...
Dragi stric Matic! Danes se prvič ogla-«lm k Tvojemu natečaju in pričakujem, da moje pismo ne bo romalo v koš. Sklenil «em, da Ti napišem pet pregovorov, in eicer: Boljše dobro ime kakor mnogo bogastva. Naj bo človek, naj bo lonec, vsakega je enkrat konec. Ako pol sveta ob-teče, najboljši kruh doma se peče. Oko, ki zaničuje očeta in mater, naj da orli izkljujejo in mladi vrani naj ga požro. Ne alje lepše sonce kot materino oko.
Bitenc Roman, učenec L a razr. I. drž. realne gimn. v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Danes se drugič ogla-tam. Hočem Ti napisati pet pregovorov:
1.	Kdor laže ta krade.
2.	Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
3.	Lenega čaka strgan rokav, palica be-raška prazen bokaL
4.	Kdor visoko leta. nizko pade.
5.	Tudi slepa kokoš včasih zrno najde.
Vsi ti pregovori so sicer stari toda pomembni in resnični. Zdravo stric Matic! Ob koncu pisma sem se spomnila, da Te lahko povabim k lutkovnim predstavam na Tabor, kjer tudi jaz sodelujem. Lepe pozdrave Ti poSija
Jug Božena. пб. I. b razr. g.
Ljubljana, Slomškova 5.
Dragi stric Matic! Zeflo rada prebiram »Mlado Jutro«.
Tukaj Ti napišem nekaj lepih pregovorov:
Ljubi domek, če ga je za en bobek Gdor molči, devetim govori. Ne posmehui se sivi glavi. Kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade. Kjer se prepirata dva tretji dobiček ima.
Lepo Te pozdravlja
Marija Praprotnik. d-'j.
Ljubljana, Sv. Petra c. 30/1.
Dragi stric Matic! V zvezi s Tvojim novim natečajem, И sem ga bral v nedeljskem Juitru, Ti pošiljam 10 lepih Slovenskih pregovorov. Slišal sem jih pri moiem •tarem stricu. Zajeti so vsaj nekateri iz dežele. Mislim, da Ti bodo všeč. Povedal mi jih je mnogo. Toda jez sem izbral najlepše in resnične. Sedaj pa na dan s pregovori:
Dober glas sega v deveto vas.
Kdor se med otrobe meša. ga svimie pojedo.
Kdor se z volkom paddaâi. mora z njim tuliti.
Vsak je svoie sreče kovač.
Kdor molči, se desetim odgovori.
Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.
Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Kdor staršev ne spoštuje, ga Bog ne obdaruje.
Vrana vrani ne skluje očesa.
Boljše ie dobro ohranjeno iajce, kakor pa snedem vol
Jakopič Alojzij, dijak na Jezici pri Lj.
Lepi slovenski pregovori:
1.	Kdor zgodaj vstaja mu kruha ostaja.
2.	Več je vredna domača gruda, kot na tujem zlata rudal
3.	Mladost ie norost — črez jarek skače, kjer je mest!
4.	Kdor pridno dela, jesfli mu diši, pa zdrav stane iin sladko zaspi!
5.	Misli poprej, potem govori; dvakrat premisli, enkrat storil
Cviki Ivica, dijakinj» Trbovlje L-Loke 132.
Uganka
		1			2		
		3	4	5			
	6					8	
7							
	9						
							
Vodoravno: 3. padavina; 6. zakrament; 7. rodna zemlja; 9. dragulj.
Navpično: 1. celokupnost gibanj; 2. posredni davek; 4. nasprotstvo; 5. nočna ptica; 6. prostor v gospodarskem poslopju; 8. pripadnik izumrlega slovanskega plemena.
Za razvedrilo
Rešitev:
I.
Veliko pirhovl
II.
Veselo Alelujot
ч