Poštnina plačana — Spedizione in abbonamento postale II. gruppo. £judshi tednik izhaj a vsak fie tek Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6 Leto I. štev. 15 Trst 3. maja 1946 Cena 5,- lir - 3.: din Z nasiljem bi se hoteli rešiti Vsem, ki so se ude teži H prvomajskih dogodkov in tudi tistim, ki so pasivno stali ob strani, mora biti sedaj jasno, pri Cern smo. Med tem ko so demokratične množice Trsta in Julijske Krajine v pristni radosti manifestirale svoj prvi maj, praznik dela in osvobo-jenja, je tržaška poulična fašistična banda počenjala zahrbtno im podlo najgnusnejše izpade proti posameznikom in manjšim skupinam naših ljudi. To fašistično drhal tvorijo razni izmečki družbe, osat, ki ga je rodil fašizem in ki danes uspeva v gnilobi razpadajočega sistema izkoriščanja in zatiranja ljudske svobode. Ta drhal se je pokrila z italijansko triko-loro in v njenem imenu skuša zopet vsiliti demokratičnemu ljudstvu to, kar mu je prinesla Italija po prvi svetovni vojni. . Po prvi svetovni vojni se je pričelo prav tako. Ni slučaj, da je fašizem začel svoja prva junaška dejanja pray v Trstu in v Julijski Krajini. Tu, pri nas, se je iz nacionalizma, ki so ga razpihovali imperialistični krogi v Rimu, rodila pošastna zver, ki je 25 let pozneje skušala uničiti ves svet. Tu pri nas so padale prve žrtve, so goreli prvi domovi. Sedaj naj bi* se ponovilo isto. Rimska volkulja in tisti, ki jo danes krmijo, prihajajo k nam z istimi metodami in . z istimi cilji kot nekdaj. De Gasperi nam ponuja iz Rima pravičnost Italije, ki ima dvatisočletno kulturo. Tudi pred 25. leti so nam službeni italijanski krogi go-' vorili o pravici. Toda konkretni primeri te pravične civilizacije, ne besede, marveč dejanja, so se kmalu pokazala. Dejanja so bilo squadre d’azione in dejanja so ■danes fašistične bande tržaških izrodkov. Za to, kar se danes dogaja v Trstu, niso odgovorni posamezniki. Tisti zločinci, ki so v ulici Geppa napadli (da navedemo samo en primer!), poštenega demokrata, ga prebodli z noži in ga prebili do nezavesti, mu nezavestnemu vtaknili nož v žep ter ga takega izročili civilni policiji, niso izvršili tega ogabnega zločina kar tako. Za njimi stojijo tisti, ki »o pred 25 leti v trstu, v Italiji in drugod ]H) svetu plačevali fašizem in ga še danes plačujejo. V trstu se danes bije boj med fašizmom (pa naj bo oblečen v črno srajco, trikoloro ali frak) in dosledno demokracijo. Demokracija nastopa odkrito, z vedrim korakom demokratične mladine in s pes-THijo na ustih. Demokracija Delovno ljudstvo se je dolge mesece pripravljalo na svoj veliki praznik dela. Doživljalo ga je v radosti in bratstvu. Požrtvovalni in junaški borci za osvoboditev Primorske in Trsta od okrutnih zveri naci-fašistov, so praznovali 1. maj kot obletnico osvobo-jenja. ■ Fašistični in reakcionarni zločinci, sovražniki svobode in demokracije pa so zopet dokazali s svojimi dejanji kdo in kaj so, kaj hočejo in kam je usmerjena vsa njihova pokvarjena mi-selnostt Vendar je vse pošteno ljudstvo globoko overjeno, da so bili ti divji izpadi zadnji kriki gnusne pošasti, ki sluti svoj bližnji konec . .. nastopa v uniformah partizanov, ki so se borili v tej vojni pioti fašizmu, v modrih delovnih oblekah zavednih delavcev. Demokracija nastopa pod zastavami z rdečo zvezdo — simbolom bratstva in edinstva vseh pošteno mislečih Italijanov in Slovencev. Demokracija nastopa ž jasnim pogledom v bodočnost, gotova svoje zmage. Reakcija-fašizem pa se dviga iz blata, v katerega ga je porinila zmaga našega ljudstva m prihaja zopet na dan pod krinko belo-zeleno-rdoče trikoloro. Kor ga ljudstvo zaradi tuje intervencije ni moglo popolnoma uničiti, sije opomogel in prihaja na ulico. V imenu svobode in nepristranosti sc pri nas dovoljujejo tudi »onim« manifestacije in prireditve. Tudi tisti, ki so še pred nedavnim pljuvali na delavske simbole, smejo »praznovati« sedaj praznik dela, čeprav je jasno, da bodo dali temu prazniku drugačen značaj. In da bi bila ta nepristranost še večja in še bol/ umetna, se mesto deli na dve coni — ena za slovenske in italijanske protifašiste — druga za nasprotnike protifašistov. L rnaJ 1940 je bil nova. zmaga ljudskih množic, ki so pokazale visoko politično zrelost, enotnost in disciplino. Dogodki 30. aprila in 1. maja so morali odpreti očr vsem. Nam pa, ki smo jih imeli vedno odprte, so samo še bolj podkrepili zavest, da sc je treba boriti z vsemi sredstvi, pa tudi z nohti in zobmi, če bo treba, proti novemu fašizmu. Odkrili so nam še jasneje, da je za nas edina rešitev v Jugoslaviji. Toda tudi tistim, ki so z zasedbo naših krajev prevzeli pred vsem svetom odgovornost za red v naši pokrajini, morajo zadnji dogodki jasno pokazati, da za take zločince ne sme biti svobode. Ne sme biti svobode za tiste, ki jim je nasilje politični zakon. Ni težko najti krivcev zadnjih dogodkov. Nek tisk jih jo že tedne pripravljal in jih danes opravičuje. In če je demokracija res demokracija — če' je borba svobodoljubnih narodov proti fašizmu bila ros borba za nov, pravičen svet, za vse ljudi in za vse narode — potem morajo biti zadnji dogodki v Trstu resen opomin tistim, ki sedaj v Parizu odločujejo o naši usodi. Julijska Krajina-s Trstom mora pripasti državi, za katero se je njeno ljudstvo borilo. Vsaka nasprotna rešitev bi pomenila dati novega poguma fašizmu, ki se znova poraja v vsej svoji ostudni goloti premišljenega zločinstva. m. k. Vallèe d’Aoste -Trst Prinašamo v prevodu reportažo francoskega novinarja Francois Jean Armorina, ki je izšla v pariškem tedniku Concorde v aprilu 1940. Zaradi pomanjkanja prostora je. žal, ne moremo prinesti v celoti. Kaj sem videl v dolini d’Aoste Skoro bo leto dni, kar so nama je posrečilo tajno prepotovati dolino d’Aosle. Bila sva dva pariška novinarja. Čina so zvedeli, da sva v pokrajini, nama je bilo več policij za petami med njimi tudi naša... Za-bvaliti se imava le okolišnim partizanom, ki so naju ščitili s svojimi brzostrelkami, da sva mogla ostati nekaj dni v dolini. Najina reportaža bi bila najbrže preveč objektivna- Čas ni bil pripraven za takšna Odkritja... Ničesar nisva mogla objaviti. Danes postaja dolina zopet važna. Toda, resnično, nič se ni spremenilo tam v njej... . Tih in zanesljiv partizan naju je vodil preko visokih planin in prelazov- Spustili smo se proti majhni vasici Lathuilc; i talijanska meja... dolina d’Aoste. Zvečer so se nam. v tej partizanski utrdbi, približali bradati možje, oboroženi z brzostrelkami in meči smehljajoč se pri-erčno pod svojimi zelenimi, bersaljerski-tnt klobuki... — Francois Jordan... *- Maurice Pellissier... s— Marcele Vaser... Francoska imena... Toda to ni vse. Povedal bona .kar sem videl. Kakor veli-ita večina Francozov, nisem ničesar vedel o vprašanju doline d’Aoste. Komaj da sem vedel, da leži onstran Alp, da se odpira proti Torinu in dolini reke Po. Nekdo, ki me je spremljal po vsej tej* dolgi poti, je dejal: »Je to isti problem, kot tam onstran, to je Trst zapada.« Daleč nazaj sega zgodovina te doline, prav v leto 18G0. Od leta 1025, je bila dolina d’Aoste vezana s Savoio. 14. junija 18G0. je ta Savoia s 130.533imi glasovi proti 235 zahtevala priključitev k Franciji. Toda ostala je del Piemontskega kraljestva Aosta je ostala ob Savoji. V tej dolini pa je, dasi je ločena od Francije, francoski jezik tisti, ki ga ima ljudstvo za svojega. 1862*. leta da italijanski minister Vergez-z: predlog, da so v dolini d’Aoste zatre francoski jezik. Val protestov od vsepovsod. Toda od leta 1880. dalje je italijanščina uradni jezik na sodišču. Lela 1884. odločijo, da se bosta v šolah poučevala oba Jezika. Vendar traja pravdanje za francoščino prav do svetovne vojne... Jn nato fašizem. . 1923.: fašizem Mere so bile hitre, direktne, brez priziva. Duce a noi! 29. maja 1923. je ukinjen dvojezični pouk. Osem tisoč družinskih očetov podpiše prošnjo, da bi to preklicali. Zaman. Teror mlađih fašistov, ki prihajajo »od 'spodaj«. Kot v Alzaciji, vam rečem; le da na bolj »nežen« način: italijanski; skratka. Toda zaželeno posledice so iste. Zdaj imajo v dolini pregovor, ki pravi: »Nič dobrega no prihaja iz Italije...« Italijanizacija gre do skrajnosti. Zemljiške knjige so predelane, ker so bile v fian-coščini; vsi seznami so spremenjeni, ker sò bili francoski... In imena ulic in napisi nad gostilnami. Prepovedano je (iskati v francoščini, telefonirati v francoščini, treba je zbrisati vse, colo napise na nagrobnih spomenikih. Toda Dolinčani, zaprti v svojo koče, visoko v zasneženih planinah, niso odnehali. Pred dvomi leti jo bila obsojena neka žena v internacijo, ker je govorila francosko. Kvesturin Gabbro ji je ob tej priliki rekel: »Voi Valdostani siete i leeca-ruli della Francia-..« Mislim, da toga ni treba prevesti. Zatiranje vsepovsod. Mirovni konferenci leta 1919. je bil predložen memorandum. Toda nihče ga ni upošteval. in zdaj so zavezniki na tem, da zagrešijo isto strašno napako. Star odpor Mnogi bodo rpislili, da gre tu le za jezik. Toda ljudstvo te doline je prosilo, da bi postalo francosko zaradi strašnega zatiranja- In dolina d’Aoste je še sedaj za Italijo kolonija. Tu ni pričel odpor proti tlačitelju šele 1940. leta. Že pred 20 leti, to je 1926-, se je pojavilo prvo lajno gibanje »Mlade doline d’Aoste«. Kot prvo nalogo si je zadalo braniti svoj jezik, francoski. Vodja gibanja so je imenoval Emile Chanoux. Fašisti so ga mučili in obesili 18. maja 1944. Gibanja pa niso mogli zatreti- Jasno bom izrekel: Kljub padcu fašizma, nadaljuje Italija z isto politiko zatiranja; kax pa je še huje, je to, da jo v tem podpirajo naši ' zavezniki. In kolikor je meni znano, je Kalija vendarle premagana zemlja. Francija zahteva pravice za svoje ljudstvo, ki ječi pod italijanskim Jarmom. Uspeh? Dasi je fašizem umrl, hočejo Italijani ostati v teh krajih, kljub nasprotnemu čustvovanju vsega naroda. Obljubili so prebivalcem doline d’Aoste upravno in jezikovno avtonomijo. Obljube. Vojna je končana, toda v dolini d’Aosts v'ada zopet general, poslan od Torinskega odbora. Pogajanja v Chatillonu. Ne bi bilo treba Francozov v dolini d’Aoste. Toda moramo reči. moramo kričati, da gremo novemu Trstu naproti... Evo dejstva: Aprila 1945, pred nemško kapitulacijo, so se vršila tajna pogajanja v dolini, v Cha-tillon-u, med nemškim polkovnikom, odposlancem Bonomijeve vlade (republikanske), predstavnikom Grazianija (fašistov) in »opazovalcem«, odposlancem neke vele sile. Predmet razgovorov? Francozi ne bi smeli prodreti prvi in zasesti doline d’A-osi8. Prišlo je celo do sporazuma in nemški alpinski bataljoni so dobili nalogo, da » Krasni j flot« je objavil naslednji članek doktorja zgodovinskih ved Andreja Gaberja z naslovom »Narodno osvobodilno gibanje v Indoneziji«: »Dogodki v Indoneziji 3o det dogodkov, ki so nastali kot posledica druge svetovne vojne v mnogih in posebno v kolonialnih in odvisnih držav. Prebujena aktivnost mnov žic, ki zahtevajo svobodo in neodvisnost, je temelj teh naporov. Odločilna vloga Sovjetske zveze, v vojni proti fašističnim silam in prispevek Rdeče armade, ter vsega sovjetskega naroda pri uničevanju fašizma, so odigrali neomajno vlogo pri vzbujanju te aktivnosti. To je moralo izzvati upanje v novo dobo svobodnega demokratičnega življenja med narodi, ki so bili do sedaj zatirani. Sedanje razdobje gibanja za narodno osvoboditev ima neko posebno obeležje, namreč težnjo, da se vse prebivalstvo združi v borbi za osvoboditev iz kolonialne odvisnosti. Nobena kolonialna sila danes več ne upa da bi mogla obdržati stare oblike in metode izkoriščanja kolonij Kapitalistične in imperialistične sile dajejo izjave o svojih odnosih s kolonialnimi narodi. I oda kolonialni narodi ne nasedajo več obljubam, ampak zahtevajo prehod’ od besed k dejanjem. Dogodki v Indoneziji so v splošni zvezi z borbo zatiranih narodov za svobodo. Tudi je znano, da uporabljajo anglo-holand-ske čete japonske sile, da bi uničile narodno osvobodilno gibanje v Indoneziji. Britansko poveljništvo je poizkušalo na razne načine prisiliti indonezijsko vlado k predaji. Pošiljali so čestitke narodnim voditeljem, posebno še takrat, ko je bila sestavljena nova vlada s Sultanom Šarirom na čelu. V borbi proti narodnemu gibanju v Indoneziji so anglo.holandske oblasti računale na nacionalno in versko razdvojenost med Indonezijci. Vendar tudi te nade niso dosegle Uržijo mejo do Konca in da se potem umaknejo v Švico. Francozi so prišli kljub temu v dolino d’Aoste. Ali hoče ljudstvo dolino d’Aosta k Franciji? Njihov odgovor je: »Pravica narodov, da odločajo o svoji u-sodi- Atlantska karta.« Tisti, ki so jo podpisali, pa ji(a pravijo: »Neuporaben ideal«. Vsiljuje se nam misel — »kos papirja«. Kakor drugi.. Trideset tisoč prebivalcev iz doline d’Aoste je podpisalo spomenico, da prosijo in zahtevajo, da se ustanovi ljudska skupščina, ki jim bo dovoljevala, da v popolni svobodi in neodvisnosti izrazijo mišljenje o svoji usodi-.. Toda... Tanki intervenirajo Nekaj dni po tej spomenici, 28. maja, priredi narod v Aosti ogromno demonstracijo. Kmetje, ki so se spustili z visokih planot, se po osemnajsturni hoji organizirajo v sprevod in kličejo: »Hočemo Francijo! Naj sledi plebiscit!« Nekaj Italijanov »Japonci«, kot jih imenuje ljudstvo, je skušalo reagirati; zažigalo jo francoske zastave, žvižgalo... Ameriški tanki, ki so počasi zasedli vso dolino, so razpršili to množico, pijano svobode. Zavezniški general-majo* v Italiji je večkrat zahteval, da se naše trape umaknejo do meje- In končno je le uspel... Hotel bi, da bi moglo več Francozov hoditi po teh dolinah in vaseh, da bi spoznali to ljudstvo, ki nas je ob odhodu cjbsipalo s cvetjem, l^o je izvedelo, da smo Francozi. Videli bi, kako trpi narod, ki se |e boril za svobodo, še vedno zatiran od starih fašističnih zakonov. Prepričali bi se, da bi plebiscit, brez vsake, propagande, izpadel 80% za Francijo. Kajti razen-v Acsti, nekakem glavnem mestu te pokrajine, ni nikjer priseljenih Italijanov... Toda trusti-.. In zdaj dušijo stotisoč naših ljudi na francoskih mejah Ni mi bilo težko najti ključa k lej uganki, ko sem gledal, kako se vali črn dim iz ogromne metalurgične tovarne, tam v do» lini. V deželi sta tudi preme« in zlato.... Nisva smela več ostati v dolini d’Aoste-Jasno so nama dali na znanje, da nisva zaželena, padla je celo grožnja o aretaciji. Peš sva ponoči prekoračila mejo. Tovarišij, ki nama je sledil, so. zaprli za teden dni — mesto naju. Je j>ač tako. Dva partizana, prava partizana. sta naju po stezah peljala v Francijo. Njune zadnje besede so bite: »Povej tam pri vas, kar si videl; povej jim, kaj ves * V svojega cilja. Istočasno so pripravljali v londonu izdajo novih predlogov in pogojev Indoneziji. Tedaj je po vsem svetu od. eknila izjava predstavnika ukrajinske delegacije. Ta je izzvala v Indoneziji val simpatij do Sovjetske zveze. Sultan Šarir je poudaril, da je Sovjetska zveza lista velesila, ki lahko jiokrene vprašanje Indonezije kot problem moralnega značaja. V Varnostnem svetu so razprave o indonezijskem problemu izzvale globok() razočaranje med Indonezijci Ob istem času so izrazili Indonezijci svoje priznanje hrabri obrambi interesov ' indonezijskega naroda, kj jo je prevzela delegacija Sovjetske zveze v Varnostnem svetu in kateri Se moramo zahvaliti, da je glas svobodne Indonezije odmeval daleč izven njenih meja. Višinski je branil interese indonezijskega naroda na načip, je pisal časopis »Indonezija«, kakor da bi indonezijski narod branil samega sebe. V takšnem ozračju so se pričela pogajanja v Indoneziji med predstavniki Velike Britanije in Holandije ria eni in predstavnikom indonezijske vlade Šarirom na drugi strani in to na podlagi novih predlogov, ki so bili izdelani v Londonu in niso Indoneziji nudili niti statuta dominiona. V vmesnem času se je v Indoneziji še bolj okrepilo gibanje za nacionalno osvoboditev. Odločno stališče Indonezijcev je_ prisililo holandsko vlado k znatnemu popuščanju. Holandija jc izjavila da je pripravljena dati Indonezij' najširšo samoupravo in sprejeti navečji del njenih zahtev. Po vsem tem pa ni čudno, da Indonezijci ne zaupajo v iskrenost teli izjav Stalno prihajanje novih holandskih ojačanj v Indonezijo in nadaljevanje vojaških operacij proti narodno osvobodilnemu gibanju vznemirjajo Indonezijce in vse pristaše miru in demokracije. sedaj o nas.-.« Osvobodilno gibanje v Indoneziji Delo sveta zunanjih ministrov V Parizu se je 25. aprila sestal Svet ministrov za zunanje zadeve Sovjetsko zveze, Velike Britanije, Združenih držav Ameriko in Francije, da pripravi mirovno pogodbo z bivšimi satelitskimi državami Nemčije. Kakor je razvidno iz objavljenih poročil, so že na prvi seji Svetu ministrov sestavili poslovni pravilnik. Pravilnik predvideva, da se vsi štirje ministri udeležujejo razprave o vseh točkah, ki so na dnevnem redu, glasovanja se pa udeležujejo samo ministri držav, ki so podpisale premirje z odgovarjajočim satelitom. Nato je Svet ministrov prešel na proučevanje mirovno pogodbe z Italijo- V zvezi s proučevanjem problema reparacij, ki jih bo morala plačati Italija, so sestavili komite strokovnjakov, ki bo naknadno preiskal plačilne zmožnosti Italije. Sovjetski predlog govori o celotni vsoti 300 milijonov dolarjev, od katerih bi pripadlo SZ 100 milijonov, ostalo (Ki drugim državam, ki jim jo Italija napravila škodo. V vprašanju italijanskih kolonij je Molotov predložil sistem, ki predlaga, naj se zaupa uprava teh kolonij varstvu dveh držav: eni izmed zmagovitih sil in Italiji. Zmagovita velesila bi bHa za vsako kolonijo druga. Poleg tega bi bil v vsaki izmed teh kolonij vzpostavljen posvetovalni svet, v katerem bi bili predstavniki ostalih treh zmagovitih velesil in pa dva predstavnika krajevnega prebivalstva. Zaključek o kolonijah še ni bil dosežen. Glede Dodekaneza je Svet sklenil načelo, da bodo otoki izročeni Grčiji, vendar ni prišlo do točnega sklepa. Svet zunanjih ministrov je razpravljal tudi o zahtevi Avstrije za priključitev Južne Tirolske. Svet je to zahtevo odbil m je sklenil, da bodo izvršeni samo delni jio-pravki meje. Tudi Francija zahteva, da se na nekaterih mestih popravi njena meja z Italijo. V te kraje je že prispela razmejitvena komisija ki bo sestavila poročilo Svetu zunanjih ministrov. Člani razmejitvene komisije za Julijsko Krajino so predložili svoje poročilo, o katerem pa še niso znane podrobnosti. S tem je Svet začel razpravljati o jugoslovansko' italijanski meji. Ministri so sklenili, dn bodo poslušali po enega predstavnika Jugoslavijo in Italiie, ki bosta prikazala svoje stališče o vprašanju razmejitve med obe: ma deželama in o vprašanju ,Trsta« ^ ; jp 'Jugoslovanska delegacija* To že' priepoTii v Fariz. Vodi jo podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, v niej pa so med drugimi zunanji minister Stanojo Simič Milovan Djilas ter minister za informacije in novi poslanik v ZDA Sava Kosanovič. Tu di predsednik italijanske vlade De Gasperi je poletel v Pariz. Pred odhodom je izjavil, da je zelo vznemirjen zaradi časopisnih vesti, ki napovedujejo zelo težke mirovne pogoje zn Itoli io Na sestanku 2. maja je svet Zunanjih ministrov razpravljal o dalmatinskih otokih. ki so bili do sedaj v italijanski posesti. Svet je določil da bo Pelagruž. ki leži na pol poti med jugoslovansko in italijansko obalo, pripadel Jugoslaviji. Bili so tu*kem (maja, Kk h Dni J ,-»Ja)’ I,ozne-ie I»a v Polliograj- vemk? ì,orai^lh’ ,kamor sc jo Preselil »Slo-.3 i poročevalec« z Izvršnim odborom« !n P’<®ala(li 19i3* sc je uredništvo naselilo cu liTp.ltóon°VHe,1Ì bazi v Kočevskem Ro-gm Urednik jo bil od januarja 1943- Boliš Ziherl, za njim pa dr. France Škerl. Kapitulacija Italije pomeni važen mejnik v razvoju partizanskega tiska. Osvoboditev Novega mesta in Kočevja je dalo dve po-polni Uskami, in sicer poznejšo tiskarno »1 ugla v« m »Partizansko tiskarno« ter s tem zboljšala obliko in zmogljivost našega !, ,C,entralni tiski d0 30 preselili iz ciklostilskih tehnik v tiskarne in prve tiskane številko »Poročevalca« so izšle v» formatu, v kakršnem izhaja danes. Zasle-covanje sovražnika jo večkrat povzročilo, da se je »Poročevalec« moral odili iz kraja v kraj. Decembra'1944. se je iz Kočevskega Roga preselil v Črnomelj, kjer jo ostal prav do četrte obletnice Osvobodilno fronte, lega dno so se umaknili v Gorski Kotar ter lam dočakali osvoboditev Trsta, se preedili na Primorsko in natisnili v Trstu slavnostno številko ob imenovanju prvo slovenske vlade. V Trstu so. izdali še nekaj sievilk, in se 9. maja presolil v Ljubljano. lako so je iz ilegalnega glasila, ki je *a celo izhajati v 2000 izvodih, razvil dnevnik, ki je že v dneh po osvoboditvi isegel 100.000 izvodov. DM ti sami finansirajo gledale VrciWavnikl delavstva vseh podjetij na. lionaliziranc industrije v področja Moravske Ostrave so enoglasno sklenili, da bodo prostovoljno delali vsak vsaj eno delovno dolio v korist »eteinega gledališta v Moravski Ostravi, naluna se, da bo ta akcija prinesla 18,000.000 kfs, kar odgovarja eno letnem n proratamu Narodnega gledališta v Moravski Ostravi. Na ta način bo gledalište denarno 'osigurano in bo lahko igralo za delavstvo za nizko vstopnino, odnosno tudi zastonj. Delavstvo nacionalizirane industrije bo vodilo to akcijo pod. parolo »Delavstvo sebi*. • mtm Pesem ljudstva ob 16-obletnici smrti Vladimirja Majakovski-ja Vladimir Majakovski p najvteji pesnik sovjetske dobe, je ustvaritelj nove poezijo socialne revolucije, je pesnik-tribun. glasnik revolucionarne preureditve sveta. Ma-jakovsk je bil sodelavec delovnega ljudstva v delu ih borbi za novo ureditev življenja, za zgraditev Socialistične družbe že mnogo let pred oktobrsko revolucijo. Majakovski je sin slikovitega in sončnega Kavkaza. Rothi se je v Bagdadiju na Kavkazu 1893. I. Umrl je v Moskvi 1930. I Južniška ognjevitost je oblikovala njegovo napadalno pesem. Njegova pesem je revolucionarna in satirična. Med revolucijo in naslednjo državljansko vojno je z besedo in sliko bičal sovražnike nove Rusije, govoril in navduševal je s svojimi pesmimi vojake po strelnih jarkih, navduševal po tovarnah in z lepaki širil strupeni zasmeh do so vraž-mka. Vse napeto, mrzlično življenje mlade sovjetske države, ki se je borila na življenje Jn smrt proti zunanjim in notranjim sovražnikom, lakoti in povojnemu neredu je našlo prepričljiv in resničen odmev v pesmi Majakovskega. Značilne pesnitve iz te dobe so: »150 milijonov«, »Wilson -, »Mučeniki sej« (v poslednji biča kvarni biro. kratizem prvih let sovjetske oblati), Okto-tobrski dnevi, itd. Majakovski je eden izmed pesnikov ki je bil ozko povezan z revolucijo, z delovnim ljudstvom, z Rusijo v času ki je bil za njegovo domovino najtežji, ko se je borila za jiriznanjc v svetu, proti zunanjim m noranjim sovražnikom. »Ljubim to zemljo«, pravi v oktobrski pesnitvi Moroso« in »Slavim domovino, ki je sedaj, a trikrat slavim ono. kj pride«. Ob smrti Vladimira I. Lenina, 1924. I. je Majakovski ustvaril pesnitev o voditelju re. volucije, v kateri je z vsem svojini pesni, škim genijem, v mogočnem ritmu in z vso izrazno silo skušal upodobiti lik velikega, najbolj človeškega, najbolj enostavnega in najmočnejšega med ljudmi. V tej minuti žalosti vsega delovnega ljudstva je pesnik Izrazil svoje nagloblje človeško in politično prepričanje : Jaz vem v meni od sedaj in za zmerom Bo oatala <* edina minuta Srečen sem da sem delec te sile, Da so skupne solze, ki vro iz nas. Majakovski —- pesnik se je izoblikoval po dolgem in napornem zorenju ki ni bilo ved. no lahko. Tudi on je poznal trenotke roman, lične osamljenosti v katerih je tožil, da je za. pustil rojstni Kavkaz, zamenjal pragozd in skalovje za predavanja, nastope in polemiko. V nj'egovj pesmi je tudi -najti osebno hrepenenje, obupno nezadavoljst.vo, kar je motivika starih. In d agi je v mladi revolucionarni dobi trdil, naj bi Puškina vrgli čez krov parnika naše dobe, je pozneje kot zrel pesnik resnično in iskreno tožil: »Nemara samo jaz resnično obžalujem, da niste dane« nHxl živimi«. Obe izjavi si nasprotujeta, a med njimi leži vsa pesnikova rast in tvornost. V oblikovnem oziru je pesnik odkril svojevrstno zunanjo obliko pesmi, kar je po. sledica pesnikovega izvirnega in svojevrstnega verza. la .verz je st 'h ljudske epske • pesmi, kr ji je odvzet napev. V sleherni vrstici je 3—5 naglasov. Naglašeni zlogi se izgovarjajo podčrtano, ker sicer izgubi prosti stih svojo glasbo. Odtod mogočna ritmi, ka njegovih verzov, muzika, ki je kot »do. nenjc zvonov« »bojnih koračnic«, »groma novih časov«, medtem ko je v stari poeziji, proti kateri je nastopil Majakovski, glasba bila »šepet intimno individualnih, spevnih, tihih razpoloženj«. Zunanja oblika pe?(ni Majakovskega je ozko povezana z vsebino ozko sta povezani v dialektični enotnosti! Vsebina ima primaren in odločilen pomen. Majakovskega pesem je izraz pesnikove zahteve, da mora pesem vzbujati človeške vrednote, ki jih je na svoj prapor zapisala revolucija; poezija, porojena v dobi revolucije, naj ne bo le tolažnica, ampak beštije naj probleme človeka, naj ga preusmerja in odkriva njegovo dušo. Poet Majakovski je ozko povezan z bor. Cttm Majakovskim tu njegova poezija je plod pesnikovega življenskega boja. DOM A... povest iz naših krajev Preko vsega neba se je vlekel en sani, ogromen oblak. Iz njega jo lilo s tako silo, da jo bilo videti, kot da težki, prozorni zastori neprestano padajo- Tank je prodiral skozi te dolge, mokre zavese ne da bi jih trgal. Ovijale so ga v svoje sive koprene in se pomikale z njim po široki cesti, kot da ga hočejo čuvati. Bobnenje in pokanje, ki je še nedavno napolnjevalo vse ozračje, je ponehavalo. Le tu pa tam še zamolkel odmev, toda že daleč in osamljen. Bojan je začutil tovarišev pogled; videl je, da je nagnil glavo, ker mu hoče nekaj reči. Bil pa je preveč prevzet od lastnega premišljevanja, da bi ga hotel prekiniti. Pogledal je na vse strani; nikjer ničesar razen skalovja, ceste in dežja. Tovariš ob vodilu mu najbrže ni imel nič važnega povedati- Položil mu je roko na rame in se zopet predal svojim mislim. Sirna cesta pred njim je vodila v Trst. Bojan je to dobro vedel. In vendar si je moral neštetokrat ponoviti, da je mogel zajeti ves pomen tega dejstva. Da vodi širna cesta pred njim v Trst. Se pred, meseci je bila ta misel le velika obljuba. Vsi so verjeli vanjo in vendar ni nikoli zvenela resnično, kadar, jo je kdo glasno izgovoril tam sredi gozdov. Takrat, ko so se vsi njihovi razgovori začenjali in končavali s stavkom: »Ko pridemo v Trst...» V teh besedah so bile tudi vse druge, tako lepe 'misli: »Ko bo vojna končana ... Ko bomo svobodni.. • Ko pridemo zopet domov ...« In zdaj je bil Bojan na cesti, ki vodi k uresničenju vseh teh pričakovanj- Ko pridejo v Trst, bo vojna končana, bodo svobodni, bodo zopet doma... Da ni bilo ropotanja tanka, bi skoro pozabil, da borbe še divjajo da so tu nekaj kilometrov pred njim na Opčinah tovariši, ki so še vedno v nevarnosti- Širna, prazna cesta v nalivu je nudila občutek tako popolne varnosti, da je Bojan sedel vrb tanka, kot da se pelje k zmagoslavnemu sprevodu in ne v borbo. Po tolikih letih preganjanja in trpljenja, ko so so s tovariši prebijali skozi italijanske in nemške fronte, se končno združili s primorskimi brigadami v slovenskih gozgovib. se zdaj vračajo na domača tla. Odhajali so kot sinovi izobčencev, zaničevani tujci na lastnih tleh; tovariši iz Benečije, Brd. Tolminskega, s Krasa in Trsta. Vračajo pa so kot zmagovalci. Kakor da jibp je ta njihova izmučena primorska zemlja na novo rodila, se zgrinjajo zdaj brigade z vseh strani. da jo osvobodijo surovega suženjstva, širna cesta pred njim ga pelje domov. Bojan je pil vase te ljube domače kraje, da je bil vos omamljen sproščenega veselja. Ko pa se je za ovinkom odprl pogled daleč tja do zadnjih planjav, je udaril vanj spomin, kot da je zahrbtno čakal nanj za sivo skalo. Tam v daljavi sc je na levo cepila od glavne ceste stranska pot. Pot, na katero je bil skoro pozabil... Izgubila se je bila nekje v njem kot vse, kar je bil s silo odvrgel, da ne bi bil vezan z bolečimi vezmi na spomine, ki se jim ni smel predajati Čim bolj pa se ji je tank bližal, tein* jasneje je Bojan čutil, da vstaja v njem silna želja, da bi hodil zopet po njej, kot tista leta. ko je še vodila k Marti. •. Zdaj je bila vsa siva v megli dežja in prazna. še iz daljave pa je zabolela kot krik in očitek ... Marta, nežna plavolasa Marta. Kaj se je godilo z njo vsa ta vojna leta? Nikoli ji ni pisal, odkar je bil šel v partizane. Sprva, ker se je tako zelo bal zanjo. Vedel je, da ječe no bi prenesla Pozneje r»a so se v hribih pričele odmikati slike iz ii tih srečnih skoro otroških dni. Izgubile so svoje pestre barve in resnične obrise. Odmikale so sc in se popolnoma odmaknile. T-e včasih. v samotnih trenutkih, ko je bilo tako hudo. da tudi najboljše tovarištvo ni pomagalo, so se vračali posamezni odtenki. Toda prihajali so plaho in se niso nikoli popolnoma približali. Ostajali so nekje v vrhovih dreves, med zvezdami, v daljnem zvoku..• Marta, njegova nežna, plavolasa deklica. K» ie vse grozilo, da izbruhne nov svetovni požar, sta nekoč sedela na skalah nad vasjo in se razgovarjala. Bila je še vsa prestrašena od. razburljivih govoric v vasi in v njenih' svetlih’ očeh so bile temne. bolestne senco ... .... . . ' »Jaz vojne no bi prenesla,« je tedaj go-vorila libo, kot sama zase. »Vem, da je ne bi prenesla. Preveč še bojioi. Ze zdaj me je ponoči včaSib ob misli nanjo tako strah, da se niti dihati ne upam.« Tudi Bojanu misel na vojno ni bila prijetna- Toda moral je nekako potolažiti to svoje do obupa preplašeno dekletce. Glasno se je zasmejal in jo privil k sebi. »Česa te je groza?« ji jo govoril. »Saj so ti ne more nič zgodili,-če se čuvaš, In končno, greš lahko skozi točo krogel... če ti ni usojeno, te nobena ne zadene-..« Marta je tedaj upirala vanj svoje veliko oči s takim zaupanjem, da se je prenehal smejati. »Saj se ne bojim umreti...«, je čez čas zopet spregovorila. »Toda groza me jo pokanja ... in (a groza je močnejša od meno-.. Ko so me otroka vodili k procesijam, sem se vedno tako strašno bala trenutka, ko ustrele vojaki v zrak... Vse leto naprej sem še ga bala ...« Ko se jc bil takrat skrivaj' vrnil domov, namenjen da gre v gozdove, jo .bil zadnjič, pri njej. Vsa: svetla je stala pred njim v tisti poletni noči. V njenih pametnih očeh je videl, da sledi vsem njegovim mislim in jih razume- Govoriti pa ni mogla. Ko ji je rekel, da ji ne bo pisal, ji je bolestno zaigralo okoli stisnjenih usten; ko pa ji je takoj nato zagotovil, da ve, da bo čakala nanj, dokler se ne vrne, mu je skozi solze ponosno pogledala v obraz. Takrat ni vedel, da bo trajalo slovo štiri leta Spočetka je dobival vesti od doma. Tam v bosanskih gozdovih pa si je s silo iztrgal vsa boleča čustva, vse spomine, ki bi ga mogli zavesil v neresničen svet... Ko je gledal .trpljenje do smrti izmučenih partizank, jé včasih vstala v njem svetla Martina podoba- Bila pa je kot z drugega sveta iu nikoli si ni zaželel, da bi spadala k tistemu, ki ga je obdajal. Zamisliti pa se je ni mogel več niti v življenju, ki bo prišlo potem ... Marta je bila preteklost. Odšla je s tisto brezskrbno mladostjo, ki se ne povrne nikoli več. Oblaki so se pričeli trgati; naliv je prešel v droban dež, da se je v trenutkih, ko je skozenj posijalo sonce, lesketala v zraku vsaka kaplja posebej- Bojan je stresel vodo s plašča in se zravnal. Zdaj pr Meta do križišča, kjer se odcepi stranska pot... Takoj zatem mora biti ob cesti večje poslopje, za katerim prevezujejo ranjence. Od tam do Opčin ni več daleč Sklonil se je, da bi opozoril tovariša na gručo vojakov, ki je prihajala po gornji stezi. V tem trenutku pa je pričelo bobneti in pokati s tako silo, da mu je beseda zestala. Popolnoma nepričakovano je pričel sovražnik s svojih Općinskih postojank bruhati ogenj na njihove položaje. Bojan je imel le še toliko časa, da je skočil s tanka in se umaknil za veliko, dolgo stavbo. Tu so bili tovariši že polegli k zidu. Tudi bolničarko je bilo nenadno grmenje tako zmedlo, da je za čas piono-hala z delom. Ko se je Bojan stisnil k steni na prostoru. s katerega se mu jo bil umaknil mlajši tovariš, je začutil, da mu telo trepeče. Nf si hotel priznati, da ga je čudno strah, tako zelp strah, kot ga ni bilo še nikoli v borbi. Morda, ker so se bile usule krogle krog njega v trenutku, ko je najmanj mislil na nevarnost. Ko ga jo bil tako vsega prevzel spomin na tisto stransko pot! po kateri, je hodil pred loti po brezskrbnost in lepoto..- Segel je v žep po cigareto in vžigalico. Otipal pa je le moker ovitek in prazno škatljico. Tovariš poleg njega mu jo ponudil svojo. Ko gà jc Bojan pogledal, je spoznal v njem soborca iz prvih partizanskih dni. Medlo sta se nasmehnila drug drugemu in si podala roko. Bojan jc skušal prikriti svoj nemir, toda živci so mu bili kot raztrgani, ni jih mogel obvladati. »To mine...«, jc začul tovarišev šepet. Postalo ga je sram, da je stisnil glavo med dlani, toda .telo mu je se vedno trapelalo Bobnenje pa je naraščalo kot bližajoča se nevihta- Streljanje je bilo od trenutka do trenutka ostrejše. Izza vogla .se je priplazil mlad partizan. Po desnem licu mu je tekla kri, toda rana ni bila huda/ »Naši so še nekoliko umaknili«, je spregovoril skozi zobe. »T'oda cim ogenj, malo preneha, gremo naprej/. « Vsi so pogledali vanj in umolknili, Bojan je strmel predse; ne da bi koga po- gledal, je vedel, da mislijo vsi enako- Sli bodo v borbo, hrabro in požrtvovalno, kot vodno doslej. Vsi, Toda umreti’. Umreti zdaj, tik ob koncu, ko se na široko odpirajo vrata v svobodo in mir... Nikoli doslej niso še tako radi živeli.-. Da jim jc dočakati vsaj trenutek veliko zmage! Potem bi morda laže umrli... Tiho bo zrli prèd seboj* zatopljen: vsak v svojo misli. Tedaj je tovariš, ki -e sedel ob drugem vogalu dolgega zidu, nenadoma vstal. Z začudenjem je gledal proti cesti in dvignil roko. Molče je na nekaj kazal in ves obraz mu je bil kdt spremenjen od presenečenja nad nečem velikim-.. V trenutku so vsi pozabili na nevarnost in skočili pokoncu. Prizor, ki ga je imel Bojan pred seboj, je bil tako nenavaden, da jc tudi sam strmel vanj kot v privid... Sredi ceste je stopalo dekle, visoko zravnano in brez strahu. Okoli pasu je držala ranjenca, ki ji je bil ovil roke okoli ramen in se z vso težo svojega telesa naslanjal nanjo. Izstrelki so švigali okoli njiju z nezmanjšanim besom toda dekle se ni menilo žanje. Njena ..edina skrb je bila, da'obdrži fanjetica, da ji ne spodrsne na spolzkih tleh- Ni bila partizanka. Oblečena je bila v modro spomladansko obleko,'le na kapi iste barve je imela'rdečo zvezdo. Svetli, premočeni lasje so ji padali do ramen. Mokra obleka se ji je tesno ovijala telesa, da so se jasno videle njegove sloke, nežne oblike. V vsej njeni pojavi pa je bil tako močan odraz poduhovljenega spo-kojstva da so se tovariši v zaklonu v zadregi spogledali- Še preden se je Bojan zavedel, kaj se dogaja, so trije (ovariji planili na cesto. Dva sta položila ranjenca, na nosila, tretji je prijel dekle za roko in jo vlekel k zidu. Ko so ju privedli tako -blizu, da bi jima mogel razločiti poleže, še je okoli njiju zgrnila gruča tovarišev. Dekle je pokleknilo k ranjencu in pomagalo bolničarki odvijati za siio obvezano rano na prsih. Bojan je mogel videti le dolge, svetle, premočene lase in del modre obleke. Ko je bil prej ugledal dvojico na cesti, je vstal nenadoma v njem nemir, ki se ga ni mogel otresti. V bežnem hipu se mu je bilo zazdelo, da stopa ob ranjencu Marta. Dekle je bilo večjo in bolj razvito, tudi lice je bilo drugačno. Toda vsa pojava je bila njena Ni bila Marta iz tiste svetle noči pred štirimi leti. toda mogla jc biti Marta današnjih dni. Kaj je vedel o njej, odkar je ni več videl? Le enega ni mogel verjeti, da bi njegova deklica bodila med grmenjem topov in kroglami tako. kot je stopalo to čudežno bitje malo prej-.. Marta, ki se je Itala streljanja v zrak in od daleč... Vedel je, da ne more biti res, toda nemir v njem je rastel in postal tako silen, da so ni mogel več premagati. Moral je videti to. dekle, moral, takoj. Odrinil je tovariše pred seboj in stopil k nosilom. Dekle je še vedno klečalo, sklonjeno nad ranjencem. Ko se je zravnala, je Bojan zaslišal njene tihe besedo: »Našla sem ga ob gozdičku.-. Tako zelo je krvavel... Vedela seni, da ste tu... nisva smela čakati...« Bojan je stopil korak v stran. Ni hotel zavpiti, toda odjeknilo jc kot krik: »Marta!« Dekle je dvignilo glavo in počasi vstalo-V Bojana so zrle njene začudene, svetle oči. Bilc so brez sleherne sence. Naše gledališče Lagene O'Neill: »Ana Christie« Drama v treh dejanjih Premiera 29. aprila 1940 v gledališču Pernice« Ta drama nam podaja zuodbo dekleta, ki rja obupne razmere, v katerih sc znajde po smrti matere in dolet od olela, dovedejo do tena, da prodaja samo sebe. Ote, pomorščak, kriiari po morjih. Nikoli ga pa barka ne zanese domov na Švedsko. Mali sc s hčerko preseli v Ameriko v Minesoto k sorodnikom. Po smrti matere ostane Ana pri sorodnikih in Sivi pri njih bedno Življenje, polno poniževanja. Najmlajši sin si jo s silo prisvoji. Odide v drugo hišo, da bi si tam sluZila kruh kot pestunja. Povsod si moški lastijo pravico do nje in to jo privede lumino v javno hišo. Ona pa sovraZi lo življenje, sovraži moške, katerim mora služiti v naslado. Spomni se otela in mu piše, da pride k njemu. Rada bi sc pri njem odpočila. Najde, ga v ncwyorSki luki v krt-mi, kamor zahaja, ko jo v pristanišču. Vzame jo s seboj na ladjo. Po nekaj dnevih vožnje rešijo tri brodolomce, med katerimi je tudi -kurJaS Mat. ljubezen do Mata popolnoma očisti Anino dušo. Vendar sc pa ne piare ■pridali misli, da bi lahko lepo Živela z Matom in to radi. svoje preteklosti. Odreče se Matu, ne pove mu pa, zakaj. Oče note dopustiti, da bi jo Mat odvedel od njega. Ko vidi Ana, da si oba lastita pravice do nje, se oglasi v njej ogorčenost zaradi tega, ker se v njej oglasi spomin, kako so moški vedno z njo razpolagali in ji delali krivico in jima pove vse svoje prejšnje življenje. Mat se oddalji v obupu od nje, vendar ga ljubezen zopet privede nazaj. Delo je močno. V tej drami so, nastopili Milan Košič kot Chrislopherson, kapitan, Anin oče, Krna Starčeva kot Ana Christie, njegova hči, Rado Nakerst kot Mat Darke, brodolomec, ki se zaljubi v Ano. Angela Rakarjeva igra vlogo Marte Owenove. Nastopili so še Polde Dežman kot Johny, krčmar, Stane Raztresen kol natakar Lariz ter Josip Fišer kot pismonoša. Igra je bila na višku. Ema Starčeva jc odlično odigrala glavno vlogo. Igrali so to igro vseskozi realistično. Dobro je zadel in podal očela, ki jc sicer dober človek, Milan Košič. Nakrst je bil dober, preprost, prirođen mlad človek. Angela Rakarjeva je dovršeno postavila pred nas lik Marty Oue-novc, katera spremlja Chrisa na njegovih potovanjih. Igro je režiral Milan Košič. Osnutek za scenerijo je napravil R. Illa-valg. Rila jc zelo dobra in učinkovita. Izborno nam jc predočila okolje, v katerem se dejanje odigrava. EK. ČEŠKOSLOVAŠKA BO IMELA KTJLTUK- NE PIUDELJKNCE V INOZEMSTVU Praga — IP — Češkoslovaško ministrstvo za informacije šola kulturnu atašeje, ki bo do v naj bližji bodočnosti nameščeni pri različnih češkoslovaških poslanstvih v iuozem-. Ura predvsem v Moskvi, Londonu, \\ a-ih ing tonu, Parizu, Rimu, Beogradu, Hojijt, Rudimimšti. Varšavi in r D' H ". Po-rnU bodo zastopani paritetno tudi Slovaki. V Ameriki in Jugoslaviji, na' ■•'•clursncm in v Romuniji, kjer žive strnjeno velike slovaške manjšine, bodo vodili agendo kulturnih pridcljeneev El o voki. Njihova naloga bo mrd drugim da se inozemstvo spozna s češkoslovaško poezijo, znanostjo, umetnostjo, glasbo in likovno umetnostjo. Naš bovški kot fcC javila 1940. NAŠ PRVI TELOVADNI ZLET Svobodni prvi maj Prvega maja leta 1946, na dan prve obletnice osvoboditve Trsta in praznika dela, smo doživeli veličastno manifestacijo naše mladine. 1. maj, ta največji praznik vsega delovnega ljudstva, smo dostojno proslavili z množično telesnovzgojno prireditvijo naše mladine in z množičnim nastopom pevcev. Ob navdušenem pozdravljanju ogromne množice gledalčev je prikorakalo in se razvrstilo na telo; vadišču 2000 pionirjev, 'ki so s svojimi nekolika pretežkimi vajami otvorili zletni program. Izvedba je bila, z majlmimi napakami dobra, iker moramo upoštevati, da je bil to naš najmlajši naraščaj, Uti mu je bila prvič dana prilika pravega telesnovzgojnega udejstvovanja. Sledilo jim je 2146 pionirk, ki so s svojimi ljubkimi in pestrimi vajami, ki so jih izvajale prav dobro, žele navdušeno odobrava-njie. Sledilo jim je 1670 mladincev-delavcev iz mesta in dežele. Njihova izvedba je bila točna in skladna. Kakor pionirke, so tudi mladinke morale nastopiti v dveh skupinah, ker igrišče ni moglo sprejeti naenkrat 3250 telovadk. Vaje so izvajale dobro. Vsega skupaj je nastopilo 9066 telovadcev. Niso bili to vai. Skoraj še enkrat toliko jih je moralo ostati doma, ker niso smeli — zaradi prepovedi zavezniških oblasti — udeležiti se svojega prvega Kleta. Kljub vsem oviram in težavam, ki so jih delali prirediteljem in nastopajočim, kljub žalitvam, ki so jih bili deležni naši ljudje za ,časa bivanja v mestu s strani podivjanih fašističnih tolp, je naša mladina pokazala svojo odločno voljo, samozavest, discipliniranost, ki so izraz pravilne vzgoje in so kažipot v boljšo prihodnost, ki se nam bliža. Italijanska in slovenska mladina iz tržaških in tržiških tovarn je z našo podeželsko delavsko mladino ponovno potrdila skupno trdno vez v osvobodilni borbi skovanega bratstva, povezanost ljudstva mesta in dežele, vse simbolizirano v zaključnem mimohodu prireditve, ki je dal pečat vsej manifestaciji. Ta prvi telesnovzgojni nastop združene slovenske in antifašistične mladine, ta mogočna manifestacija mladosti in zdravja, je pokazala, da smo na našo mladino lahko ponosni in da so naše nade* ki jih v mladino polagamo, opravičene. Takorekoč iz nič smo ustvarili ta veličastni nastop in pokazali pot, po kateri hodi naša mladina pri uresničevanju svojih teženj in idealov. Kakor v vseh naprednih deželah, kjer so spoznali pomen telesne vzgoje za mladino, smo tudi mi telesno vzgojo postavili na nove temelje v splošno korist najširših ljudskih mno-žic. Na ta uspeh smo lahko ponosni, ker nas je prireditev proti pričakovanju očarala. . Nepregledne vrste nastopajoče mladine, zdrave in ogorele od sonca, v ličnih telovadnih oblekah, pogum in prisrčnost naših najmlajših, samozavest mladincev, morje zastav in ognjevito navdušenje gledalcev, je vsakemu izmed navzočih vtisnilo neizbrisen spomin na ta dan, na prvi praznik delovnega ljudstva ih mladine. Pri stotisoč gledalcih je nastop vzbudil veselje in ljubezen do telesne vzgoje, še več, utrdil je našo samozavest in zaupanje vase in takoj pokazal pravilnost poti, po kateri smo krenili. Po telovadbi so združeni italijanski in slovenski pevski zbori zapeli nekaj pesmi. Italijanski pevski zbori so zapeli 2 pesmi, in sicer zbor iz Verdijeve opere »I Lombardi« in Verdijevo »Himno maju«. Buren aplavz je nagradil pevce za precizno in lepo petje. Nato pa je 4000 slovenskih pevcev zapelo Volaričevo »Slovan na dan« pod vodstvom Švare, »Stalingraj-sko«, ki jo je dirigiral Rapotec, Be-raničevo pesem »Domu« je vodil Silič, »Pesem o svobodi« pa Venturini. Mogočno so se razlili glasovi po prostranem štadionu, basi so se pevski zbori vadili vsak zase, dasi ima vsak dirigent svoj način interpretacije, so se ti združeni zbori zlili v eno celoto in verno sledili vodstvu navedenih dirigentov. Ljudstvo je bilo očarano in videti je bilo, da bi še in še poslušalo. Telovadni nastop naše mladine in pevski koncert sta ob ogromni udeležbi vsega antifašističnega prebivalstva pomenila veličastno manifestacijo vsega svobodoljubnega primorskega in tržaškega ljudstva kot izraz volje za priključitev Primorske s Trstom k delovni in napredni republiki Jugoslaviji. Po 28. letih suženjstva smo letos svobodni in polni sreče praznovali prvi maj zbrani na telovadnem in pevskem zletu v Trstu. S tem smo proslavili praznik naše mladosti in smo. zasnovali načrte za bodočnost, ki naj bo polna zdravja, krepke . volje za dosego čim višje ravni o-mike in prosvete. Že dolgo je od tega, ko delovno ljudstvo praznuje prvi maj kot simbol novega življenja in s tem izpoveduje nazore o novi človeški družbi in osnove, na katerih mora biti zgrajen novi socialni svet. Ideali človeštva, v čigar znamenju se je praznoval prvi maj, so rasli ne-zmagljivi iz žr^ev neupogljivih pr-voboriteljev, ki so bili preganjani skoraj po vseh, državah. Že od u-stanovitve leta 1890. so prvemu maju slavile reakcionarne sile silne ovire z neuklonljivimi delavci so napolnjevali ječe, tekla je kri, toda delovne množice niso odstopile od praznika svojih idealov, temveč so se borile skozi dolgo dobo za uveljavljenje prvega maja kot dneva pomladi novega človeštva v znamenju miru, za dosego boljšega vsakdanjega življenja, za dosego razvoja ljudske omike do naj višjih meja in za dosego osvo-bojenja vseh ljudstev sveta. Tudi slovenski rod je hodil težko pot, predno si je izbojeval pravico do praznovanja prvega maja, ko bomo šli: »O, bratje na pot, soncu nasproti Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namenjen na zdravega na pravega moža- Ta meč divja čez grobove le, požiga razpale domove le, kar je čistega to obvelja! (O. Župančič) . Ir. mi šmo bili čili v borbi za o-svobojenje. Zato bomo obveljali! Tudi mi smo bili preganjani in zasužnjeni, a nismo klonili. Šli smo v borbo in sledili pesnikovemu klicu; Na dan Slovan! Slovanska ti mladina, najlepše delo čaka te! Na dan! Gospode več ne bodi, ne trpina, človeštvo ena bode naj družina, rešitelj svetu bode naj Slovan! Vsa svetla tradicija naših kulturnih voditeljev in vodnikov nas je usmerjala na idealno pot, kjer bomo lahko praznovali dan prvega maja. Osvobojeni čutimo v srcih sončno rast in vse okrog nas poganja mučeniška kri novo življenje, življenje ljudi upora, ljudi ponosnih glav in neupogljivih hrbtenic, ljudi vrednih gospodarjev lastne zemlje- In nad vsem bdi naša zavest, da smo jo morali plačati s krvavimi žrtvami in da jo moramo braniti z vsemi svojimi močmi v globoki zavesti, kaj je nam porne-, nilo tisočletje suženjske preteklosti in kaj za nas pomeni tisoč let svobodne bodočnosti- V nas samih je osnova te bodočnosti, v nas samih je vera in duh dolge tisočletne pravde, ki jo moramo uresničiti in vzbuditi k življenju. Zalo naj svetlo živi v nas naš prvi svobodni maj ! Črtomir A. Šinkovec NeKcja vntarncya dne pred petimi leti je odplula sovjetska trgovska ladja »Pcrckop« iz Vladivostoka proti otoku Javi. Ladijski kapetan je bil Aleksander Afrikanovič Demidov. Vojna, ki je na Tihem oceanu izbruhnila med Japonsko Anglijo in Zedinjenimi dra“avarivi, je zatekla sovjetsko ladjo v Juinem Kitajskem moriti. Petnajst dni po odhodu iz Vladivostoka so radiogrami z ladje prenehali. Izgubila sc je vsaka sled in o usodi Unije ni bilo nobenega glasu vel. Osemnajst mesecev pozneje je priSla v Sovjetsko zvezo vesi o podrobnostih lajinslvcnego. izginotja, »Perekopa«: japonski, bombniki so ladjo potopili na dan 18. decembra 1941. To se je zgodilo nedalek; od skupine otokov, ki pripadajo Malajskemu arhlpclu. Posadka potopljene ladje se je resila v bolne in se je napotila proti nekemu majhnemu otoku. Kapetan Demidov je v »Komsomolski Pravdi« opisal doHvljaje »Perekopov. cev« na samotnem otoka. KaSc bralec bo posebno zanimalo to, da jv Demidov na pustem malajskem otoku odkril sledove bivanja posadke neke jugoslovanske ladje, ki je pred lasom, doiivcla brodolom v vodah Malajskega arhipela. Planil sem zadnji z naše ladjo, ki se je potapljala ter izginila v mizlih morskih valovih: ko sem izplaval na površino, sem zagledal mornarje, kako plavajo okrog ladje, Z letala so nas neprestano streljali s strojnicami in mornarji so morali večkrat zaplavati pod vodo, da so se rešili pred kroglami japonskih zračnih razbojnikov. Morski tok me je poslednjič zanesel v bližino ladje. »Perekop« se je bil postavi! popolnoma navpično. Vijaki so štrleli iz vode- Na svetlosinjem nebu je še plapolala zastava na krmi. Nenadoma pa so se dvignili visoki stebri vode — »Perekop« je za .vedno izginil v globočinah morja Storili smo prav, da smo spustili čolne v vodo. Ko so so letala odstranila, smo zbrali vse. ki so ostali pri življenju. Ranjeni in opečeni mornarji so bili v malih čolnih izpostavljeni nevarnostim odprtega Oceana. Mineval je čas..- Iznenada se je na obzorju pred nami pojavila sled kopnine. In kmalu nato se je začelo — kakor je^ to običaj v tropskih deželah — naglo uočiti, V bližini obale smo opazili, da sc med nami in kopnino vleče nekakšna bela proga. Videla se je kakor snežna sled in segala več milj daleč Postalo nam je očito, da so to podmorski koralni grebeni, ki obdajajo večino otokov Malajskega arhipela. Morje je v bližini grebenov mogočno bučalo, valovi so se visoko dvigali in se z močnimi zaleti odbijali nazaj v morje,, pena pa je pršila na vso strani-Poskus, da bi pristali ponoči, bi pomenil za nas katastrofo. Tega nisem hotel riskirati. zato sem zapovedal počakati, dokler se zdani. Od obale proti nam je pihal veter, ki je prinašal ostre vonje. 7,- 'fUc so sijajne zvezde. Tmdnost je obvladala mornarje. Polegli so na dnu čolnov in zaspali Jaz sem sedel na krmi. Težke misli so mi rojile po glavi in mi niso dalo miru- Kdo bi utegnil v tako divjem kraju brodolomcem nuditi pomoč? Ko jo posijalo sonce, smo videli, da smo v neposredni bližini otoka. Opazovali smo. kako nihajo vrbovi temnozelenih palm. V soncu so se lesketala krila galebov. ■ Oprezno smo se približali kopnini. \ nekaj trenutkih so se rilci naših čolnov dotaknili celine. Izkrcali smo se na koščku zemlje, ki ga je od otoka ločila ozka, pm-zorna laguna. , . Ko smo imeli trdna tla pod nogami, je vsakdo mod nami spoznal, da nismo v zavidnom položaju. Vedeli smo samo to, da smo na otoku, nihče pa ni mogel pojasnili če je otok obljuden ali ne- Zaman smo gl dali proti Oceanu. Nikjer ni bilo jadra ' nc clima... Pod pokončnimi žarki-jarkogt pripeka 'jočega sonca se je bleščal boli pesek in nas pekel v stopala. Obalo, prevlečeno s soljo, so naskakovali valovi. Mnogi mornarji, ki so bili pri brodolomu hudo miljeni, so bili napol nezavestni, drugi pa so si privoščili zajtrk v oblile! rakov in školjk. Poklical sem mornarja Evgenija Berciano io Petra Culinjina ter ju poslal poizvedo, vat na otok. Nato sta izginila v palmovem gozdu. Kmalu je pritekel nazaj Culmini <-sporočilom: »Kapitan! V gozdu so rjavi ljudje, med njimi tudi neki Evropejec. Rad bi govoru z vami!-,« Odpravil sem se v džunglo. Hodit sem težko, kajti bi! sem one mogel in zbit, pesek pa 'o bodel Pod palmami sim naše! Evro- Sovjetski Robinzoni Iz dnevnika pomorskega kapit Demidova poka. oblečenega v rjavo uniformo, s sa-ninkifesom za pasom. Vprašal me .je « angleškem' jeziku, kdo smo. Ko sem mu povedat da je na otoku 32 mornarjev s sovjetske trgovske ladje »Perekop«, ki so jo Japonci potopili, mi je čvrsto stisnil roko in rekel: »Kapitan, jaz sem vam na razpolago. Nasini ute sa name. Z vami govori poročnik Peter Engers. poveljnik holandske straže na otoku Great Natune.« Poročnik nam je priporočil, naj se čim-prej premaknemo s peščenega proda na obalo otoka ker bo kmalu nastopila plima, ki poplavlja prod. Na ramah smo prenesli ranjene tovariše čez laguno v džunglo. Neki Malajec je spretno splezal na palmo in nam začel trgali orehe Neki drugi otočan jo s krivcem razbijal orehe in ponujal mornarjem velike plodove, polne bistre in hladne tekočine. Sonce se je približevalo nadglavišču. Vlažna vročina je napolnjevala zrak. Dušilo nas jo kakor v parni kopeli. Poročnik Engers se je ponudil, da nas pospremi v malajsko naselbino Ranaj. Na zemljevidu, ki sem si ga pozneje na-črtal na košček papirja, se imenuje mesto, kjer smo stopili na kopno, »Kraj za ladje«. Šli smo po stezi v globino džungle Na desni in levi se je širil pragozd. Mreža li-jnn in vzpenjavk jo prepleta ogromna debla in gosto izpolnila ves prostor med drevjem. Orjaška zelena streha se je dvigala visoko nad nami, nebo jo le tu in tam ku- kalo skozi njena okenca. Tik pred nosovi sc se nam spreletavalo neznane ptice, na vejah so se pozibavale opice: Kadar so opazile človeka, so hitro poskakale z vej in izginile v gostih krošnjah dreves. Leno smo se pomikali daljo. Po vsem, kar smo bili doživeli, so bili mornarji zelo utrujeni. Toda glej, stezica nas je pripeljala iz gozda na nabrežje morja. Med kokosovimi palmami smo uzrli kolibe na visokih koleh Ranaj je slikovita naselbina Džungla sega neposredno do kolib. Steza, izhojena z bosimi nogami otočanov, se vije med »ru mami«, kar pomeni malajski hišo. s pai mami- Stebla palm so oranžne barve, zato smo imenovali pot, ki nas je pripeljala v naselje, '»Oranžni buljvar«. Prišedši do »rume«, v kateri jc stanoval holandski poročnik, so se zbrali v daljavi zvedavi otočani Ranaja in nagi otroci. Župan naselbine Ibrahim, oblečen v pestri sa-rong (gornji del malajske halje), jc prjšo pozdravit Ruse, Glodal je sicer v stran, toda ogledoval sj nas jo zelo pozorno in natančno. Posadka se je nastanila v neki zapuščeni kolibi. Poročnik nam je poslal nekaj riža,' nekakšno sadje in zelenjavo, •Tunaki Danijela Defoeja se nikdar ni>> nahajali v tako bednem položaju kakcu mi mornarji s »Perekopa«. Ničesar nismo imeli -7 ne brane; ne orožja, ne instrumentov v se je propadlo s potopljeno ladjo. Po ne sreči .-mo smeli zaupati samo sobi. Toda mor sovjetskih ljudi je v tem. da nikdar in nikoli, nuj si bodo okoliščine še Inko obupne, ne klonejo, temveč se takoj oprimejo skupnega, kolektivnega dela. Ko je ljubljenec naše posadke, kuhar in komsorg »Perekopa« Aleksej Baka lov vprašal poročnika, kako bi so spravili stran s toga otoka, sem se moral nehote nasmehniti. Vedet sem po zemljevidu, da leži Velika Naluna daleč od rednih prog trgovin- skih ladij, ki oskrbujejo promet med azijsko kopnino, Avstralijo in Malajskim arhi-pelom- To me pa ni vznemirjalo. Vrženi v puščobo Malajskega arhipela nismo mogli imeti nobenega upanja na kakšno pomoč od zunaj Tako so minevali dnevi. Bimba, kakor imenujejo Malajci džunglo, nas je obdajala z vseh strani. Čim se je kdorkoli za ne. kaj korakov oddaljil od kolibe, že je bil v divjem pragozdu. Prve čase so naši mornarji, ki so odhajali v gozd nabirat crebe ali les za kurjavo, delali na drevesnih deblih znake, ki so jim kazali pot domov. Bršljan jim jo povsod prestrezal pot Nekatere so bile kakor dolge debele vrvi, ki so -e spuščale z dreves nalik konopom z jamborov- Skozi te ovire smo si morali krčiti pot s krivcem, ki mu Malajci pravijo »pa-rang«. Polagoma smo se privajali novim razmeram. V naši posadki je bilo deset komsomolcev. Komsorg Aleksej Bakalov, Sta-lingrajčan, je bil umetnik za vse, kar hočeš. Delal je prej v zalivu Nade in se jo v ostrem čukotskem podnebju prekalil. Na Natimi je takoj zbral okrog sebe mlade mornarje in določil delo vsakemu posebej. Z Malajci smo vzpostavili prijateljske odnošaje. Izkazovali so nam mnoge prijaznosti. Pomagali so nam pri iskanju brane in rastlin ter so nas navajali kako velja pripravljati jedi. V začetku smo se sporazumevali s prstnimi gibi, ob koncu našega bivanja pa smo se z njimi že precej gladko pomenili v malajskem jeziku. V splošnem smo se pripravili na dolgo bivanje na otoku. Pred nami pa sto bile še velike preizkušnje... s/ džungli Naš otok je bil daleč od morskih zvez. Fred vojno se jo dvakrat ali trikrat letno tam ustavila manjša ladja, ki je prebivalcem pripeljala, riž, moko in tkanine, lak-šna ladja je naložita kopro in jedra kokosovih orehov, ki jih otočani sušijo na son-cu- Otok Velika Natuna imenujejo Malajci Pulo-Bung Pripada istemu arhipela kakor še nekaj desetin otokov in otočičev, da se vlečejo na stotine milj daleč sevemozapad-no od Bornea. Med pomorščaki je ta otok na slabem glasu. Obdaja ga barioni koralnih grebenov, zaradi česar je plovba tod okoli zelo nevarna. Nedaleč obale, na severnem delu otoka smo videli na nekem grebenu ostanke velike razbite ladje. Verjetno ni kapitan dovolj, pazil na svarilne označbe na zemljevidu. Približal se je preveč Natuni in vihar ga-je vrgel na obalne čeri... Obalo Natune so puste. Samo ob ustju malih rek, ki se izlivajo v Ocean, ležijo malajske naselbine. V osrčju otoka, v džungli, ljudje nc živijo, niti ne vodijo tja kakšna pota. Ec kaka dva do vri kilometre od obale Oceana naleti človek na »uinie« lovcev in nabiralcev kavčuka-Večkrat smo obiskali vzhodno obalo oluka Presenetilo nas je veliko število špilj v skalovju. Mnoge -so zelo prostorno in suhe Nekoč so s(; v teh jamah mudili malajski in kitajski gusarji, ki so na otokih inveli svoja skrivališča. S\ava gusarjev .Tužnoga morja m clam 1 iiiru niti njihovim nemškim bratcem. Med i rvo svetovno vojno je nemška križarka »Emden«, ki je operirala v Indijskem oceanu, izbrala Natuno za svoje tajno opo rišče. To je bilo po izdajalskem napadu na t’cnang. Ob tisti priložnosti so nemški gu-.«rji izkoristili površno ureditev pristanišča, maskirali svojo iadjo kot angleški brod in potopili najprej rusko križarko »Žem-iug«, nato pa še francoski minon -ec ’Mu--knt«. Zavezniki so i.-kali »Kiuden« bl'/ii >'i ka ■sv Mavricija in Okrog rta Guardafuja mod lavo in Romeom, ladja morskih inzlaij-nikov pa se je skrivala v zalivu Natmve . • ..Kmalu smo se preselili iz Kunaja k ugam Malajec Riman nam je pmiudii za i'ivanje svojo zapuščeno kolibo v džungli. Krstili smo jo takoj za »Tulmrišče v «zun-Preselili .«niq se in stanovali tam \< ItlC-SCCGV. ’ Poročnik Engers in domačini niso imeli zalog živežu, zato smo morali računti sa‘-mo na lastno pomoč. Po zgledu Malaje.e\ smo začeli ceniti kokosovo palmo — vir življenja v tropskih deželah-Težko je povedati, kakšen pomen ima I n mn za Mnlajee, stanovalce -daljnih oto- kov. To drevo nudi domačinom vse, kar potrebujejo za življenje. Daje jim brano, pa tudi bivališče. Z, listjem pokrivajo Ma« lujci strehe svojih »rum«. Iz njih delajo ležišča in jadra, iz orehovih vlaken pletejo vrvi in mreže. Posušene lupine kokosovih uiohov pa rabijo tudi kol posode za vodo in mast- . Nabirali smo torej kokosove orehe in srkali iz njih osvežujoče mleko. Na soncu smo sušili orehova jedra in pridobivali lenirò, iz katere delajo maslo. S palmovimi Osti smo si postiljali. Malajci so nas naučili. kako se iz palm pridobiva »gola«, nekakšen sirup. Na Natuni je mnogo palm. Srčika v deblu tega drevesa daje Malajcu poglavitno brano. Iz tega smo kuhali jutio in pekli pogače. Nabirali smo tudi stebla rastline »ubikajti«, nadomestilo za krompir. Nedaleč od naše kolibe je bila zapuščena plantaža. Očistili smo jo, kar ni bilo lahko delo. Razen nekaj malajskih zakrivljenih nožev nismo imeli nobenega orodja. Večina naših mornarjev je zbolela za malarijo in vsi so opešali. Na nogah in rokah so so jim odprle rane. Prihajali so dnevi, ko smo bili kakor ubiti od žeje in težkega dela ter nismo mogli niti stati pokonci» Šele večeri so nam prinašali svežino in olajšanje Hodili smo bari : naše perilo in obleka so je spremenila v cape. V žulja vili rokah smo z veliko muko držali nože. Ogledal sgm se v koščku zrcala. Strahotna podoba! Črna razmršena. brada in upadle oči. • Nekoč je mašinist našel košček jekla Napravil je iz njega ostrico in jo nabrusil na kamnu. S to Krit vi io smo se posihmul brili Življenje morir.v jev na ouiku m na »Pe-rckopil« je bilo urejeno po mornarsko. Z.ju-tiaj smo vstali, pripravili zajtrk, potem je prvi pomočnik poveljnika Ivan Vasiljevič Raj tlakov določil vsakomur odgovar jajočo Pelo. Del posadko je odhajal nabirat kokosove orehe, drugi so pripravljali sago. Soli nismo imeli, zato smo jo začeli pridobivati jz morske vode- Glavni solar je postal kurjač Vasilij Makarenko. Vsako jutro je nekaj mornarjev odšlo na obalo, kjer so mu pomagali. Tako smo proizvajali toliko soli, da smo z njo zalagali tudi prebivalstvo, od katerega smo prejemali v zameno banane, rdie in orehe. Drugi kurjač Vladimir Z.in-čuk pa je delal iz orehov maslo-Nekega večera sva odšla moj pomočnik in jaz nekoliko globlje v gozd. Sledila sva rečici, kjer je po zatrjevanju Malajec v živelo mnogo rib. Noge so se nama vdiralo v mehki sloj maliovine in gnilega drevja, vlažen zrak je bil nasičen z vonjem cvetja ia rastlin. Skoro se je začelo nočiti- Svetloba je prodirala le se skozi odprtino od zgoraj in je obsevala lijane. ki tvorijo pravcato žične ovire v tropskih gozdovih. Na ravniku se naglo znoči. Ko sva prispela do reko, naju je obdaj;;! že gost mrak- Kljub temu sva vrgla trnke in čakala na plen. Pojavila se je velika riba. Hlastno jo prijela za vabo in potegnila trnek s tako močjo, da se jc zlomila palica. Morala sva se vrniti domov praznih rok« Navzlic teinu sva sklenila, da bova nadaljevala ribolov. Naslednjega dne sva zopet sedela s trnki ob reki. Imela sva srečo. Ulovila sva veliko vibo, ki se je kakor kakšna kača zvijala po tleh- Ivan Vasiljevič jo odtrgal palmovo vejo in je začel z njo mlatiti po ribi. Ko sva si natančneje ogledala plen, sva prišla do sklepa, da sva ujela jegulji podobno ribo, ki je merila poldrugi meter \ dolžino. Zdaj jo bilo (ridia vedeli, če je riba užitna. Domov grede sva srečala Malajea in ga vprašala, če je riba dobra- Pokimal je z glavo in poja-nil, da je In ukar-ikan, riba-kača. Zatem so se vsi mornarji lolili ribiškega posla. Večkrat so odšli tudi na skalnati oto- ni nič dobrega, nočem sc navadili nanje.. Nekdo mi je svetoval, naj hodim pozno spal. Tudi to sem naredila, in sem takoj zaspala, a sem se kmalu prebudila in potem nisem zaspala dó jutra. Vse to zelo vpliva na moje razpoloženje in veselja do dela ne najdem nikjer. Takih in podobnih pritolb boste slišali vsak dan. Seveda je najbolje, da vprašamo zdravnika za svet. Toda včasih je tudi priporočljivo, da prej preizkusimo nekaj dobrih’ nasvetov »pametne stare mame«; Preden greste' spat, si ulnijte obraz, vrat, noge in roke. Nikoli pa $.e ne sinete pred spanjem kopati v gorki vodi, ker to Arali Uvee. Ce imate navado, da indio jeste zvečer, spremenite in jejte precej več. Preden lesele, popijte čašo toplega mleka. Najvažnejše pa je, da premestite vašo posteljo v kak drug kot sobe. Postavite jo tako, -da ne boste gledali v okno, kb se prebudite. Prestavite tudi, drugo opremo, tako da boste imeli občutek, da ste v čisto drugi, prijetnejši sobi. Ako imate motnost, premenile tudi sobo. Ce vaša nespečnost ne Izvira iz kake. posebne bolezni, potem vam bo'kmalu bolje. Ko sl boste tako preuredili sobo in prehrano, pa vzemite m'prvo noč še en uspavalni prašek, ki vam ga je predpisal zdravnik, pa boste videli, kao sijajno boste spali vso noč in zjutraj se kar ne boste mogli dobro predramiti. T.czile zvečer v posteljo ob navadni uri in zopet boste izvrstno spali in tako naprej.. Včasih napravi en sam uspavalni prašek čudel, vet piaškov, pa kakor vi sami pravile, zdravju samo škoduje. Prvi prekooceanski parnik Prvi prekooceanski parnik so zgradili lela 1858. Bil je za tiste čase pravi kolos, ki je imel prostora za 4000 oseb. Vendar pa prvi parnik ni dosegel uspeha kot so ga pd njega pričakovali. Bil je namreč preveč preo. koren in se je le počasi pomikal naprej. Gnali sta ga dve lopatasti kolesi in velik vijak, kar pa vseeno ni zadostovalo. Lastniki so ga zato prodajali in so se hitro menjavali. Vsak je sicer napravil kakò izboljšanje. vendar sc parnik le ni obnesel in so ga končno onorabili za ?*aro železo. Naša zdrava mladina Oče ruskega letalstva V sedemdesetih letih minulega stoletja je bilo malo resnih mož, k j so verjeli v možnost letanja in obvladanja zračnih struj in tokov, busija je takrat imela učenjaka, ki je pojasnjeval, kako ptire letajo z razpetimi krili in prerokoval, da ho v doglednem času mogoče zgraditi napravo, s katero se bo sin zemlje dvignil v zračne višave Ta mož je bil Nikolaj E. Vukovski, sin inženirja iz Vladimirske gubernije. Od mladih nog je opazoval naravo, kateri je ostal naklonjen do skrajnih mej človeškega življenja. Ko mu je bilo 21 let, je dovršil fakulteto za matematične vede na moskovski univerzi, od I. 1870. dalje se je posvetil izključno znanstvenemu delu. Ruska priroda je bila tista, ki ga je privlačevala in mikala z vsemi svojimi pojavi. Čeprav je bi! po stroki matematik in mehanik, je nepòpiisno ljubil deželo in preprostost. Lov, kopanje, telesna vzgoja— to so bili vnanji činitelji njegovega vsakdanjega življenja In prav to gibanje v prirodi mu je omogočilo, da ie do pozne starosti ostal čvrst, svež in delaven, kar mu je pomagalo obvladati velike napore štmlija, ki ga je terjala od njega znanost. L. lOOti., tri leta po prvem letal-slvbm poižkusu ameriških bratov Wrightov je Žukovski napisal razpravo o »sekundarnih vrtincih«. Odkril je formulo o vzletni sili kril in našel- metodo za preračunavanje sil, ki delujejo na krila. Njegove ideje o kroženju zračnih struj, o zračnem pritisku ter o telesih v podobi krila pa izvirajo še iz jespni 1. 1904. Porodite so.se mu ob poskusih z vzletanjem pa- : pirnih zmajev. * V tem času je odkril zakon, ki je po svetu splošno znan kot .»zakon Žukovskega«. Ta aksiom rabi danes za osnovo pri preračunavanju sil in protisil na letalska krila vseh sistemov. Obe'nem je Žu-kovski izdelal teorijo o propelerjih na letalih. Po teh pripravah je 1. 1912. izdarl delo, ki razpravlja o »vrtinčastih teorijah elips«.,; Na podlagi te teorije se je posrečilo ustanoviti formulo za preračunavanje privlačne sile elipse in motorja, sile, ki je potrebna za kretanje letala v zraku. Žukovski je bil velik kot praktik in. eksperimentator. £e I. 1889. je na moskovski tehniki osnoval aerodinamični laboratorij, 1. 1902. pa je zgradil prvo aerodinamično kamero. Drugod po svetu so se slični laboratoriji pojavili šele v letih 1901-1911. Bili so to laboratoriji inž. Eiffela v Parizu, laboratoriji v Ameriki in Nemčiji (v Gbt-tingenu). L. 1909. je vodil Žukovski na moskovski Višji tehnični šoli tečaj lekcij, ki predstavljajo novo razvojno stopnjo v zgodovini znanosti o letalstvu. Predaval je teoretične ospdve letalstva. Inž. Eiffel, ki je budno zasledoval delo ruskega učenjaka, je dal pobudo, da so njegove skripte takoj prevedli \ francoščino, nato pa še v druge evropske jezike Tako se je začela porajati letalska znanost, njena praktična posledica pa so bile prve ekipe letalskega naraščaja. Za rusko in svetovno znanost è letalstvu ima Žukovski ogromne zasluge. Vzgojil je rod zaslužnih delavcev v svoji stroki. V Sovjetski zvezi delujejo* danes njegovi nekdanji učenci: akademik čap-Migin, akademik Čujcv, prof. Sa-* binjin, prof. Ušakov, sloviti letal- ski konstruktor Tupaljev, graditelja motorjev za letala akademik Mikulin in Klimov ter najstarejši ruski letalec Rosinskij. Kakor pa je bil Žukovski poln idej in poleta pri svojem delu, ta ko je bil skromen v svojem zasebnem življenju. S slušatelji na univerzi so ga vezali tako prisrčni odnošaji, da jim je posredoval svoje znanje brez potvarjanja in tudi brez »iznajditeljskih tajn«, ki so bile v navadi na Zapadu. Prav v tem se kažejo pri Zlikovskem poteze plemenitega in velikega človeka. Bil je mož iz ljudstva, pravi ruski genij. Ko so 1. 1917. narodi Sovjetske zveze preuredili svojo državo, se je Žukovski. tedaj že prileten mož (rodil se je 17. januarja 1847.). brez pomislekov pridružil progresivnemu sistemu. Sedemdesetletnik se je veselil prevrata, ker je za-s-lutil v njem vir novih razvojnih možnosti za blaginjo vesoljnega človeštva. Sovjetska vlada je vpo-šievala Zlikovskega in njegovo delo. Na predlog Lenina je osnovala 1. 1918. zavod za aerodinamiko in hidrografijo ter imenovala Žukovskega za predstojnika. Leto« 17. marca je minilo pet in dvajset let od smrti zaslužnega učenjaka. Leninova oznaka Žu-' kovskega kot »očeta ruskega letalstva« drži še vedno in bo tudi ostala, kajti brez njega bi bila znanost o letalstvu v Sovjetski zvezi in drugod po svetu danes mnogo siromašnejša. G. niUHii: '. DRAGI GOST ruska humoreska V soboto zvečer, so me povabili pri Ka-puStinovib. Zbralo se je kakšnih dvanajst ljudi ! samih naših, to se pravi ljudi iz istega urada. VoSell smo bili. Kapušlln Se m jo n ovir; je praznoval rojstni dan.-„Ne spoiitinj:am se, kateri rojstni dan je bil v njegovem življenju, a zakuske, zlasti šolate ne bpip- nikpli pozabil. 2o res, zdravniki pravijo, rda se mi ni treba ničesar bati. da bo vse kmalu prešlo. Prv za prav tistega večera ni bilo sreče z jedačo. Vsega je kriv Cirikov, naš knjigovodja. Vsakemu od nas, je .poSepelal na ubo: »Ne najejte se-že krnila . . ." ' Mi smo' to. sprejeli kot pravo namigovanje na štrukelj, ki ga je gospodinja Znata • tako dobro pripraviti. Čakali , smo, da pridejo na mizo slaščice, zato se nismo lotevali z vnemo drugih jedi. AU mislite, kakšna smoia; tega večera ni bilo štruklja. Cirikov, kateremu srno nasedli, je izjavljal. »Svetoval sem vaiti, da.se no "najeste krit- ' ba, ker je včeraj Semjanovič izgubil nakaznico za ' uh.« Vse to pripovedujem le lako mimogrede. Poslušajte! Sedej pride glavno. Slo je za to, da se je Semjanovič že od devetih silno razburjal. Celo v obraz se je spremenil. Glej, Že enajst je ura, a drage-ga gosta Polikarpa Vasiljiča od nikoder ni. P, vendar je sveto obljubil, da bo prišel. V hipu se na mizi stresejo steklenice, čaše krožniki, nož.i, vilice in posoda za solato \ pred leni se je stresel gostitelj, lako je skočil.kot da ga je speklo, se pred gosti, teljem je vzdrlilel zvonec v predsobi. ^ Skratka, dragi! gosi Polikarp Vasiijic. nas načelnik, Je blagovolil piati. Cim se je prikazal, je soba kar zasijala Itekel id, da je sonce posijalo v sobo. A to muh si razlagal tako; gospodinja je pri priči vžgala svetilnik z dvema stosvečnima žarnicama. Razen tega je dodala nekaj steklenic in pričeli srno z zakusko. Začelo se jo pirova nje po predpisih. Veseli smo bili. Vsakdo se je trudil, da bi nazdravil z načelnikom. Ta se je skraja izgovarjat: »Ne pijem nikdar . . . razen tega sem prišel le za nekaj minut. Sploh, v-oste. .. .aviUjonovič sc jo trudil, da bi premotil govornika. _ t »Nocoj,« je dejal s pi ijateljskim nasmeškom. »nocoj Polikarp Vasiljič mi niste načelnik. ampak dragi gost. Kot tak morate •ubogati gošpodarja. Prebrisano in drzno! Ozrli smo se v Po. likarpa Vasiljiča. Sip mu je na smeh. Mi smo se zakrohotaii, • Popolilo a. pravilno!« smo vzkliknili. »Vsi pijemo na vaše zdravje in dvignemo ča?e ne kot načelniku, pač pa kot človeku. Vse je bilo popolnoma olikano in brez prilizovanja. Rili smo pač veseli. Polikarp Vasiljič se je zopet nasmehnil — ta večer v drugič Srknit je iz kupice in poliži! zalogaj. Potem je dejal: »Tako je; kajpak . . Pravkar sem bil pri narodnem komisarju . . .« V hipu srno obmolknili. Sedaj je Polikarp vzdihnil: »Morali se bomo ločiti. Veste, mene so od. poklicali iz službe, kjer sem bil doslej, lu sicer ... « Da je hip za tem, lako tu v našo sredo priletela atomska bomba srednjega učinka» bi se ini niti zmenili ne bili zanjo, takšen vtisek je na nas napravila izjava Polikarpa Vasiljiča. Prvi 'je prišel do sape gostitelj. Potrepljal je načelnika po ramenu in rekel: »Prava reč! Kaj za to? Vi ste nam drag edino kot človek. Pijmo! »Jejte«, se je oglasila gospodinja in se prijazno nasmehnila. »Jejte, ne kot načel« n:k»pač pa kot človek.« Kot v zboru, srno pritrjevali: »Popolnoma pravilno Na zdravje, dragi Polikarp Vasiljič!« Bili smo pač veseli. Toda odkrito povedano, v našem razgovoru ni bilo več tiste ognjevitosti. Oči nam niso več sijale kot prej. Bes je, da smo vsi hoteli povedati, kako to ni nič takega in kako ga še nadalje spo-štujemo. Pa se je vendar dogajalo, da so vsi plavali