Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
Sped. in alili, postale II. gruppo - I.P.1,70%
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XX - N. 6 (431)
Lkline, 28. marca 1970
Izhaja vsakih 15 dn
Velika noe
Z Veliko nočjo se začenja tudi pomlad, ki se prav te dni prebuja po naših vaseh in dolinah inkmalubo odela v zelenje vso lepotijo naših krajev. Vendar bo letošnja pomlad lepa za čedalje manj naših ljudi, ki so še ostali doma na svoji zemlji.
Ko razmišljamo o pomladi in Veliki noči kot o času vstajenja, o času prebujenja, nehote pomislimo, kako lepo bi bilo, če bi pomlad in vstajenje prišla v naše kraje tako, da bi prinesla gospodarski napredek, da bi zadržala naše ljudi pod rodnimi strehami, da bi jim pomlad obljubila sigurno delo in boljše življenje doma.
Tudi za velikočne praznike se bodo vrnili domov za kratek čas naši emigranti, ki delajo v tujini ali pa daleč od doma. Zagotovo bodo uživali v pomladni lepoti svoje ožje domačije, vendar pa se bodo po kratkem času spet morali posloviti od nje, čeprav ne dvomimo, da bi marsikdo rad ostal za vedno doma. Toda resničnost jim tega ne dopušča in morda se bodo po velikonočnih praznikih vračali v tujino spet s trpkim spoznanjem, da se doma, kljub njihovi odsotnosti, ničesar ni premaknilo niti za las naprej, še več, razočarani bodo ugotovili, da jim bo morala rezati vsakdanji kruh še naprej tujina, čeprav bi imeli rajši domači kruh, pa četudi bi
bil črn in bolj skop.
Ko torej s pomladjo in ob praznikih pozdravljamo vse naše ljudi, tako tiste, ki so doma, kot tiste, ki so samo za nekaj dni prihiteli domov, jim želimo, da bi velikonočne praznike preživeli čim bolj veselo in sproščeno, želimo jim, da bi bili zdravi in veseli, da bi se po vrnitvi na delo v tujino pri delu uspešno in dobro počutili, hkrati pa, da bi ne pozabili svoje rodne dežele in svojih vasi. Sicer pa že njihova vrnitev in obisk ob praznikih domov dovolj zgovorna priča, da naši ljudje ne pozabljajo zlahka na svoj rodni kraj.
Se enkrat torej želimo vso srečo in čim več veselja za velikonočne praznike tako vsem našim bralcem, vsem tistim, ki so prišli za praznike domov kot vsem našim rojakom v Beneški Sloveniji.
NENEHNO	UPADANJE	PREBIVALSTVA	DOLIN
STATISTIKA JE NEUSMILJENA: V 25 LETIH JE V OBČINI SV. LENART PADLO STI VILO PREBIVALSTVA ZA P0E0VIE0
Gospodarski propad, zlasli hribovskih vasi - Nujno je potrebno takoj zaustaviti emigracijo, da ne ba prišlo do katastrofalnih posledic * Naj se postavi tudi v NadiŠki dolini kakšna indù-strija, da bi zaposlila domačo delovno silo, ki odhaja vsako leto v večjem številu v inozemstvo
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
v, -
Prelili smo že precej tiskarskega črnila, ko smo pisali in venomer opozarjali na gospodarski propad naših vasi in dolin. To gospodarsko propadanje in usihanje pa se morda najbolj nazorno in pretresljivo kaže prav v upadanju prebivalstva, stalno nastanjenega na tem področju. Izmed številnih občin v Beneški Sloveniji so nam prišli v roke konkretni podatki o občini Sv. Lenart in upadanju prebivalstva v njej. Številke, dasi suhoparne, so vendar dosti bolj zgovorne od marsikaterih besed. Zato jih zabeležimo in jim prepustimo, naj same govore o tem.
Občina Sv. Lenart je čisto slovenska občina in šteje kar 24 vasi in zaselkov. To so
Utana, Jagned, Seucé, Hlasta Grobje, Kosca, Črnice, Čišnje, Dolenje, Kravar, Jesica, Pičic, Podkravar, Ušivica, Zabrdo, Dolenja Mjersa, Čemur, Piko-ni, Hrastovje, Ošnje, Puoštak in Škrutovo. Leta 1945. to je pred petindvajsetimi leti, so te vasi štele vsega skupaj še 2.600 prebivalcev. Šest let kasneje, 1951. leta, ob ljudskem štetju, je štela občina 2.283 prebivalcev, medtem ko je bilo deset let kasneje pri zadnjem ljudskem štetju v Šenlenartu sanio še 2.007 pre bivalcev. Število prebivalstva pa je padalo še kar naprej tudi te zadnje čase. Na občini so nam povedali, da jih je bilo koncem leta 1969 samo še 1.540 in še od teh je mnogo ljudi na sezonskem delu v inozemstvu. Ti so rezidentni v domači občini, a jih doberšen del leta ni pri hiši. Lahko si torej vsakdo sam predstavlja kako prazne so te vasi.
V petindvajsetih letih se je torej v občini Sv. Lenart prebivalstvo skrčilo za polovico, kar je v nekem smislu katastrofalno in kaže, da bo prišlo do popolnega izumrtja celih vasi in zaselkov. Že danes ugotavljamo, da se najbolj praznijo predvsem hribovske vasi. Tako imajo vas Pikoni danes le še nekaj prebivalcev, isto tako je v Črnici, Čišnjah in Grobju.
In vendar bi se moglo tem vasicam pomagati, da bi ne propadle. Preko Sv. Lenarta vodijo ceste, ki vežejo Staro goro z Nadiško dolino od severa in tiste, ki vodijo v Srednje, Gorenji Trbilj in Hlodič ter v vasi, ki so raztresene na pobočju Kolovrata. Ima tudi zelo ugodne pogoje za industrializacijo, ker gravitirajo semkaj ljudje kar štirih slovenskih občin: Sv. Lenarta,
Sredenj, Grmeka in Dreke. Vasi teh občin so v prejšnjih stoletjih razen zaselkov Livek, Ravne, Jevšček in Golobi, ki sobileleta 1803. poCampofor-midovski pogodbi dodeljene Avstriji, tvorile Mjersko banko, ki je skupaj z Landarsko banko tvorila šentkvirinski slovenski parlament. In vendar tu ni nobene industrije ali druge dejavnosti, ki bi zadrževala ljudi pri hiši, če izvzamemo opekarno domače tvrdke Feletič, ki daje zaposlitev kakim tridesetim ljudem. Kot smo dejali, ima Sv Lenart ugodno naravno lego in tudi dosti izučene delovne sile, saj imajo mladi možnost, da se izuče poklica na strokovnih šolah v Čedadu ali Špetru in zato bi jim ne bilo potrebno hoditi po svetu za kruhom, če bi imeli možnosti zaposlitve kje v bližini.
Statistika o nenehnem padanju števila prebivalstva nas opozarja na hudo zlo, ki se bi utegnilo pripetiti: gospodarski propad in izumrtje celih predelov, ker doslej ni bilo tod prav ničesar storjenega, da bi obdržali ljudi doma in se pospešil prirastek prebivalstva.
Mnogo se je govorilo in se še govori o bodočem industrijskem področju čedadske-ga okoliša. Menda so načrti in vse ostalo že pripravljeno, vendar pa konkretnih dejanj ni od nikoder. Res je žalostno, da moramo venomer in venomer pisati o istih stvareh in problemih, nenehno opozarjati in na podlagi dejstev in statistik zahtevati najosnovnejše, ki bi z malo dobre volje in tudi z ne velikimi sredstvi vsaj začelo zaustavljati gospodarsko umiranje naših dolin in vasi. Mislimo, da statistika o upa-janju prebivalstva v Sv. Lenartu najbolj kričeče, da ne govorimo alarmantno, opozarja na to.
Sicer pa ni nič bolje tudi v številnih drugih občinah Beneške Slovenije, ker velja primer iz Sv. Lenarta v nekem smislu za vse naše občine.
Vesele in zadovoljne velikonočne praznike vsem naročnikom, sodelavcem in prijateljem doma in po svetu
iiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiituiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHHinHiHitMMHiMiMiiHiiiMiHiiiini,, iiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V
Se o šolstvu z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji
Predmetniki, učbeniki in šolski prostori
Predmetnik in učni načrt za osnovne šole z italijanskim učnim jezikom sta nastala v sodelovanju med zavodom za napredek osnovnega šolstva na Reki, zavodom za šolstvo SR Slovenije in republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo SR Slovenije. Osnova temu učnemu načrtu je učni načrt za hrvatskosrbske osnovne šole v SR Hrvatski, novi so učni načrti za italijanski in slovenski jezik ter zgodovino. Slednji je dopolnjen z zgodovino italijanskega naroda in ga je pregledala skupina izvedencev jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora. Delno je dopolnjen tudi učni načrt za zemljepis, kjer je upo-
Šenlenarška kotlina, v ospredju farna cerkev
števano nekoliko bolj natančno poznavanje geografije Italije. Srednje šole z italijanskim učnim jezikom uporabljajo učne načrte isto vrstnih slovenskih šol, drugačna sta le učna načrta za slovenski in italijanski jezik.
Učbenike za šole z italijanskim učnim jezikom v SR Sloveniji in SR Hrvatski izdaja založba EDIT na Reki, ki izdaja tudi druge tiske v italijanskem jeziku (časopise, revije in pod.). Ti učbeniki so, razen čitank, prevodi učbenikov za hrvatskosrbske šole, ki jih izdaja Školska knjiga v Zagrebu.
V šolskem letu 1969-70 uporabljajo učenci osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom 42 učbenikov, ki jih je izdala založba EDIT. Po podatkih zavoda za šolstvo SR Slovenije (organizacijska enota Koper) uporabljajo šole z italijanskim učnim jezikom v SR Sloveniji skupno 123 raznih učbenikov in priročnikov, uvoženih iz Italije. Uvoz vseh teh učbenikov in priročnikov omogoča že omenjeni jugo-slovansko-italijanski sporazum o izmenjavi na področju šolstva narodnosti z dne 21-7-1964. na ozemlju nekdanjega svobodnega tržaškega ozemlja. V zameno za te učbenike pošilja republiški sekretariat za prosveto in
kulturo SR Slovenije slovenske učbenike šolam s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju. V okvir iste zamenjave so vključene tudi leposlovne in strokovne knjige za šolarske, dijaške in profesorske knjižnice.
Manj smo lahko zadovoljni s šolskim prostorom, ker so vse šole z italijanskim učnim jezikom nameščene v starih zgradbah. Nekatere od teh so bile adaptirane v letih 1962-64 (osnovne šole Piran, Izola, Sečovlje, Lucija; gimnazija v Piranu in ekonomska šola v Izoli). V letih 1968 in 1969 je bila adaptirana stavba, v kateri imata svoje prostore slovenska in italijanska osnovna šola v Strunjanu. Poklicna šola v Izoli je dobila z dozidavo še dve učilnici. V letu 1969 so bila začeta dela pri adaptaciji stavbe, v kateri imata prostore osnovna šola in gimnazija z italijanskim učnim jezikom v Kopru. Adaptacija bo bistveno izboljšala pogoje za delo obema šolama, dograjena bo telovadnica, v preurejenih prostorih pa bo dobil prostore tudi vzgojnovarst-veni zavod za otroke italijanske narodnosti. Dela bodo zaključena v letošnjem letu.
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije je uvrstil v svoj
program adaptacijo in do-gradnjo šolskega prostora vseh tistih šol z italijanskim učnim jezikom, ki še niso vsklajene s predpisanimi normativi, ki veljajo za vse šole v Sloveniji.
Kot vidimo torej iz današnjega nadaljevanja in prvega dela, ki smo ga objavili v prejšnji številki, je šolstvo za italijansko narodnostno skupnost, živečo na o-zemlju SR Slovenije, v celoti urejeno demokratično in v duhu sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, še več, slovenske prosvetne o-blasti se trudijo in prizadevajo, da bi to šolstvo še bolj dvignilo, tako v kvaliteti z boljšim učnim kadrom, kot tudi materialno, to je z izgradnjo in adaptacijo sedanjega šolskega prostora. V tem smislu lahko trdimo, da je manjšinsko šolstvo v Sloveniji zgledno, demokratično in vsebinsko urejeno, česar pa ne moremo trditi za slovensko šolstvo pri nas. To še posebej velja za Slovence v videmski pokrajini, ki še do danes nimajo šol v svojem materinem jeziku. Lahko bi se torej naše šolske in druge oblasti zgledovale pri Sloveniji, ki je tako dobro in v duhu dobrososedskih odnosov uredila šolanje italijanske narodnostne manjšine na svojem ozemlju.
. 7^*- -	k	1	Ulftrkk	*41
Iz \ ad iške
Tečaj slovenskega jezika v Čedadu .jy.
Iz Kanalske
Strokovna šola v Trbižu bo dograjena še letos
Želja po knjižni, se pravi pravilni slovenščini, je tudi po naših dolinah in hribih zmeraj bolj živa in aktualna. V obdobju po osvoboditvi smo opravili dolgo in pionirsko pot od izražanja in pisanja v domačem narečju, pa do člankov v pravilni slovenščini. V raznih spomenicah so beneški Slovenci tudi sami zahtevali, naj se pouk slovenskega jezika uvede v vseh šolah naše dežele. Ker je potreba vedno bolj občutna, se je kulturno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu odločilo, da priredi tečaj slovenskega jezika v društvenih prostorih prav v kratkem.
Prijave za tečaj slovenskega jezika sprejema do 15. aprila t.l. kulturno društvo «Ivan Irinko» v Čedadu, kjer zainteresirani lahko dobe tudi vsa ostala pojasnila.
Dober živinski sejem v Čedadu
Na zadnjem živinskem sejmu, ki ga je priredila Zveza živinorejcev s sodelovanjem deželnih organov, med temi tudi pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo, so prodali v Čedadu 78 glav goveje živine od 84, ki so jih prignali na sejem. Iztržili so okoli 20 milijonov lir.
Zadnje čase se je živinoreja v naših vaseh zopet nekoliko popravila. Kdor le more redi vsaj eno kravo, saj je dobrega sena na pretek, le ljudi ni pri hiši, da bi skrbeli za sečnjo. Nujno potrebno bi bilo zato zgraditi več zadružnih hlevov in urediti pašnike. Ne samo turizem, živinoreja naj bi bila tista, ki bi dvignila nekatere propadajoče vasi v hribih.
Demografsko gibanje
Čedadski komun kar ne more in ne more doseči 11 tisoč prebivalcev. Že dosti let jih šteje nekaj nad 10 tisoč, a na 11 tisoč ne more prilezti, čeprav se ustvarja na tem področju vedno več novih delovnih mest. Koncem preteklega meseca se je število celo znižalo za 6 enot, ker je več ljudi umrlo kot se jih je rodilo, priseljencev pa tudi ni bilo. Sedaj šteje čedadski komun 10.956 prebivalcev (5.300 moških in 5.696 žensk).
še ena nova industrija v Čedadu
Na čedadskem industrijskem področju bo v kratkem zrastla še ena nova industrija in sicer bodo kro-mirali razne kovinske predmete. Upamo zato, da bo v tem okolišu vzklilo še kaj in da se bodo mogli zaposliti vsaj najpotrebnejši tudi iz naših vasi.
Kataster za vinograde
Trgovinska zbornica je s sodelovanjem funkcionarjev inšpektorata za kmetijstvo sklicala v Čedadu sestanek, katerega so se udeležili občinski tajniki in občinski uslužbenci čedadskega okrožja, da so razpravljali o možnostih ustanovitve posebnega katastra za vinograde.
Tak kataster bi bil zelo potreben in važen za čedadsko področje, ker bi se moglo na ta način valorizirati lokalni vinski pridelek.
ŠPETER
Prva seja odbora za turistični razvoj Nadiške doline in Matajurja
Pretekli teden se je vršila v špetru prva seja odbora konzorcija za turistični razvoj Nadiške doline in področje Matajurja, kateri je predsedoval deželni podpred sednik in prisednik za turizem Enzo Moro. Seje so se udeležili tudi: upravni svet konzorcija s predsednikom Aldom Gusom, številni zastopniki EF'EM, ERSA, funkcionarji deželnega prised-ništva in arhitekti, ki pripravljajo načrte.
Deželni podpredsednik Moro je poudaril, da bo dežela dala za turistični razvoj tega področja v letošnjem letu 400 milijonov lir in da bodo z deli pričeli čim bo deželni odbor sprejel predstavljene načrte, ki so sedaj že v študiju.
V diskusijo so posegli številni prisotni.
Padel je z motorja
V bolnico je moral 45-let-ni Andrej Hrast, ker je padel z motorja in se močno
Letošnja zima je bila posebno huda v Črnem vrhu, kjer je zapadlo cele metre snega in je bila vas za več dni odrezana od sveta. Najbolj pa jo je brez dvoma občutil 38-letni Emil Cencič, ki je izgubil kar enajst glav goveje živine. Zaradi velike teže snega se je namreč porušil hlev, v katerem je bilo polno živine, ki je poginila pod desetinami kubičnih me trov snega, ki je pokopal žival, potem ko se je porušila streha. Zunaj je divjal silen snežni vihar in ni mogel nihče iz hiše, da bi rešil smrti vsaj kakšno kravo. Cenčič je utrpel za okoli pet milijonov lir škode.
Mali obmejni promet meseca februarja
Kljub slabemu vremenu je bil mali obmejni promet med Slovenijo in našo deželo skozi obmejne prehode v naših krajih kar zadovoljiv. Meseca februarja so namreč zabeležili 96.115 prehodov, od katerih 69.086 potnikov italijanske narodnosti, 26.739 pa jugoslovanske. Vsi ti so prešli mejo s prepustnico (podatkov s potnimi listi še nimamo), z dvolastniško kmečko izkaznico pa 290.
Največ prehodov je bilo v Štupci, ker je tu prehod prve kategorije in sicer jih je bilo 94.103, skozi Učejo (tudi tukaj je obmeni prehod prve kategorije, a je bila cesta slaba in poledenela) 434, skozi Most na Nadiži (bivši Ponte Vittorio) v tipanskem
potolkel po glavi in verjetno zlomil tudi desno roko. Ozdravil bo v treh tednih.
SREDNJE
Smrtna kosa
Prejšnji teden je umrl 84 letni Eugen Qualizza iz Police. Njegov primer je izredno žalosten. Zaradi visokega snega ni mogel priti do bolnika zdravnik, ampak karabinjerji z džipom, ki so ga potem prepeljali v čedadsko bolnico, kjer je pa kmalu po prevozu ubogi mož umrl. Qualizza je bolehal na srcu.
Zelo je vse prizadela nagla smrt 33-letnega Marčela Vogriča iz Oblice. Našli so ga v njegovi sobi na pol slečenega in brez zavesti. Takoj so poklicali zdravnika, ki je svetoval, naj ga peljejo v bolnico, kar so tudi storili, a Vogrič ni prišel več tja živ, ker je med prevozom umrl. Vzroke nenadne smrti še niso ugotovili.
Umrl je tudi Jožef Qualizza. Bil je dobro poznan po vsej naši okolici, ker je bil takoj po končani vojski župan sredenjskega komuna, sedaj pa je bil spravni sodnik. Umrl je v čedadski bolnici, pokopali pa so ga v spremstvu velike množice domačinov na domačem pokopališču.
komunu 358, skozi Most Mi-šček 614, skozi Polavo pri čeplesiščih 531, skozi Solarje pri Dreki pa je bilo 75 prehodov.
Pod pokrajinsko administracijo še dve cesti
Pokrajinski svet je izdal te dni poseben odlok, s katerim bodo prišle še dve državni cesti pod pokrajinsko administracijo in sicer: cesta od odcepa državne ceste št. 356 pri Čedadu do križišča s pokrajinsko cesto, ki vodi v Prapotno in to pri vasi Ipplis. Ta cesta je dol-
Ljudje, ki živijo v Učeji, ne pomnijo takega marca, kot je bil letošnji. Res je, da tu zapade vedno dosti snega, a to običajno pozimi, to je decembra ali januarja, potem pa ljudje kmalu začutijo pomlad. Namesto da bi se pokazali prvi pomladni znaki, pa je letos zapedel visok sneg, v nekaterih krajih visok tudi do dva metra. Nihče ni mogel priti do Učeje in tudi ven iz vasi ne. Bili so zato vsi več dni popolnoma odrezani od sveta. Pretrgane so bile vse telefonske zveze, manjkala je električna
ga 5,30 km, od katerih 3,050 poteka po teritoriju čedadskega komuna in 2,250 km po teritoriju komuna Pre-mariacco. Druga cesta pa, ki bo prišla pod pokrajinsko administracijo je tista pri Karariji od odcepa pokrajinske ceste do Mostu Sv. Kvirina in je dolga 4,400 km. Ta cesta poteka 35 metrov po teritoriju špeterskega komuna, ostalo pa po teritoriju komuna Čedad.
Sagre in birma na Jožefovo
Sv. Jožef je patron dostih naših vasi in zato je takrat povsod bolj veselo, ker se zbirajo ljudje po gostilnah in tudi po hišah, kjer imajo kakšnega Zefa ali Bepina. Sagre so bile v Dolenjem Brnasu, čeplesiščih, Ljesi in v Srednjah, kjer je bila tudi birma. Bil je krasen pomladanski dan in zato je prišlo na sagro dosti ljudi tudi iz okoliških vasi in celo iz Vidma in Goriškega.
SV. LENART
Popravilo dveh vodovodov v našem komunu
Končno bomo kmalu dočakali tudi dan, ko bosta imeli vasi škrutovo in Hrastov j e dovolj zdrave pitne vode. Dostikrat, posebno pa še v poletnih mesecih, jo je primanjkovalo, kar so zlasti občutili živinorejci. Prav v teh dneh pa je komunska administracija dala v «apalt» dela za popravilo obeh vodovodov. Stroški za popravilo vodovoda v Škratovem bodo znašali 5 milijonov in 800 tisoč lir, za onega v Hrastovju pa 5 milijonov lir. Deželno odborništvo za kmetijstvo bo za te stroške prispevalo 86 procentov za prvega in 90 procentov za drugega. Z deli bodo pričeli takoj.
Poroke
Na oglasni deski šenlenar-škega komuna so razobeše-ni oklici telih parov, ki se bodo poročili v kratkem: Ferruccio Anzolini iz Šenle-narta z Gianno Bucovaz iz Grmeka, Luigi Rudi z Ano Marijo Predan oba iz šenle-narškega komuna in Lorenzo Vogrig iz Grmeka z Lidijo Chiuch iz šenlenarta. Vsem želimo mnogo sreče in veselja na novi življenjski poti.
luč, najhuje pa je bilo, ko so potrebovali zdravniške pomoči in ko je pričelo primanjkovati hrane, povrh tega pa so vsepovsod grozili težki snežni plazovi. Nihče si ni upal na pot in še dosti hujšega bi morali okusiti, če jim ne bi končno prinesli hrane in zdravil s helikopterjem.
Tudi vas Korita, ki leži precej visoko, je bila dalj časa izolirana, v Osojanih pa se ni mogel vršiti pouk, ker je bila v nevarnosti šolska streha, da se poruši pod težo snega.
Sneg in mraz sta prignala
Vse kaže, da bo državna strokovna šola, ki jo gradijo že več let, dokončana do letošnje jeseni in da se bo mogel v njej vršiti pouk že s prihodnjim šolskim letom. Občinski odbor je namreč sklenil, da bodo dali sedaj na privatno licitacijo še zadnji obrok del. Manjkajo še prostori za delavnico, kjer se bo vršil praktični pouk in pa risalnica.
V Trbižu sedaj niso imeli te vrste šol, oziroma imajo en sam oddelek, ki pa ima svoj sedež v Huminu, zato so ljudje z nestrpnostjo čakali dovršitev te potrebne zgradbe, saj bi marsikdo rad poslal svoje otroke prav v strokovno šolo.
Deželni prispevek za ureditev smučišč na Prešniku
Pred kratkim je deželni prisednik za turizem Enzo
GORJANI
Tragedija
Po vaseh gorjanskega komuna, ki so potisnjene visoko med hribe, je še do včeraj potekalo mirno življenje, zato je toliko bolj vse vznemirila tragedija, ki se je odigrala okoli 23 ure v soboto, 14. marca. Giovanni Cragno-lini, star 58 let, je ustrelil svojo ženo Marijo Cragnoli-ni. Do tragedije je menda prišlo zaradi ljubosumnosti in ker se je baje žena rada udajala alkoholu.
Mož je bil tega dne zelo nervozen in je brez pomisleka v razburjenosti, ko se je prepiral z ženo, ustrelil vanjo, ki se je pri priči zgrudila mrtva na tla. Zločin je odkrila malo kasneje 17 letna hčerka Ana Marija, ko se je vrnila iz vasi. Zločinec se je sam prijavil karabinjerjem v Huminu še isto noč. O tragediji so obvestili tudi 24 letnega sina Walterja, ki je na delu v Švici in prav sedaj resno bolan, a je prišel
v dolino Rezije prav blizu hiš nešteto lačnih srnjakov. Nekatere so domačini nahranili s senom in jih potem spustili na svobodo, nekaj jih je pa tudi poginilo.
Pa še nekaj. Luciano Zuz-zi iz Osojan in Franca Di Quail iz Uezzis v Karniji se zaradi snežnih zametov nista mogla poročiti na dan, ko sta določila. Enkrat ni mogel ženin do neveste, drugič pa je bila cesta v nevestino vas zametena in tako jima je uspelo šele čez teden dni stopiti pred oltar, kjer sta si še bolj z veseljem obljubila skupno življenje.
Moro sporočil na našo turistično ustanovo, da je dežela nakazala tri milijone lir na podlagi deželnega zakona št. 16, da bodo lahko uredili in razširili smučišča na Prešniku in sicer v prvi vrsti smučišče A. To važno smučišče je bilo napravljeno takoj po tej zadnji vojni in so ga vsako leto po malem zbolj-ševali. Sedaj pa, ko bo na razpolago več denarja, ga bodo lahko še boljše uredili in bo postalo še večja vaba za ljubitelje belega športa.
NABORJET
Nov občinski tajnik
Mesto sedanjega občinskega tajnika, ki je bil premeščen v občino Bicinicco, bo prevzel dr. Salvatore Leone, ki prihaja iz Rima.
Sedanji tajnik je bil zelo priljubljen domačinom in zato so se od njega poslovili s težkim srcem.
v Gorjanih
veseeno domov iz bolnice na materin pogreb.
Družina Cragnolini je svoj čas živela v zaselku Sv. Marija nad Gorjani, pred kakimi osmimi leti pa je mož, ki je po poklicu zidar, zgradil v vasi Izola prav čedno hišico in s prihranki so kupili tudi nekaj zemlje. Sedaj, ko so otroci dorasli in prišli do kruha, bi jim bilo lahko življenje tu v Gorjanih prav lepo, toda padla je temna senca, ne samo na sina in hčerko, ampak na vse vasi gorjanskega komuna, ki z njima sočustvujejo. Nesrečno ženo so domačini spremili k zadnjemu počitku v velikem spremstvu.
Uredili bodo nekatere ceste
Na komun je te dni prišlo sporočilo, da je država dodelila Gorjanom poseben prispevek v znesku 1.500.000 lir za ureditev tistih cest, ki so najbolj potrebne popravila. Ko bo zgrajena tudi nova cesta Humin-Gorjani, čakajo namreč samo še, da odobri načrte pokrajnski odbor, se bo tudi v tem kotičku moglo govoriti o možnostih razvoja turizma in drugih dejavnosti. Dobre ceste so prvi predpogoj tudi za izvedbo dragih načrtov, ki jih imajo v programu.
limit imitimi tulli m m iiiiiiiiiiiHiiii illuminimi ut
FOJDA
Praznik vina
Odbor turističnega društva «Pro Faedis» je sklenil, da se bo letošnji praznik vina vršil v dneh 7., 8., 9. in 10. maja. Te dni bo odbor izdelal tudi program, v katerega bodo vključili tudi kolesarsko dirko, ki bo zadnji dan «sagre». Tudi letos bodo povabili na praznik vina kakšnega izmed umetnikov mednarodnega slovesa.
PODBONESEC
V Črnem vrhu poginilo enajst krav v ruševinah pod snegom
  ........................................Hilli»»!«!!«!!..
Iz Terske doline
Učeja najbolj prizadeta vas zaradi visokega snega
i»Hnmniniunniinnniniiiniiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminimiimimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimm
SREČKO KOSOVEL pesnik borov
Velika noč je tu. Na Krasu duh te vijolice in po vrtovih se zlaté žlahtne jurjevke in rosnobiserni hijacinti. V tem času se vedno spominjamo na Srečka Kosovela in na njegovo hrepenenje po Krasu, njegovi «Lepi Vidi» in še na njegovo hrepenenje po slovenski besedi, kraški «Lepi in mladi Vidi».
V reviji «Lepa Vida», ki jo je on ustvaril, je Srečko Kosovel objavil uvodno besedo «Spomladansko» v takih akordih, da so se vsi začu-duli, ko so prihajali v slovensko simfonijo in valovili kot sinji valovi Jadranskega morja, že takrat, leta 1922-23, so napovedovali, da postane poet Krasa klasik na veliko jezo filistrov in tradicionalnih literarnih zgo dovinarjev, ki so v njem videli povprečnega pesnika in še celo manj.
Hrepenenje po Krasu in svobodi se pri Srečku Kosovelu naj lepše odraža v simboliki borov. Ni ga evropskega pesnika, ki bi tako globoko opeval bore, kot on. Ob borih šele se prebudi njegovo srce:
Sredi noči ko bori vzvršjo, ko se drevesa iz sanj
prebudijo, kadar gre veter čez polje, se prebudi moje srce.
Pesmi bi morale biti borom podobne:
Vse te besede bi morale biti dehteče kot borova morja, jutranje zvezde, ki ugašajo ob zarji iznad pogorja.
Pa tudi njih tragiko, dumo, bi opeval, ker bori mnogo vedo:
IIMIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIMIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*
France Bevk
Trudno sanjajoči bori, ali umirajo mi bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?
Pod sekiro so sovražno včeraj bratje (bori) pali. Danes in mogoče jutri bomo mi še stali, tožijo preostali. Burja jih vzpodbuja k uporu:
Silna burja, močna burja v bore zavihrala, ko da čula bi besede, pala in obstala.
Če umrete, bratje bori, kje se bom spočila, recite mi, dragi bratje, s kom bom govorila? Bratje bori ostanite, rastite z uporom!
(Temmi bori) Gb Jadranu stoji kraška vas:
Borovo morje šumi temno -Jadran bije v obal.
In v isti vasi:
- na koncu vasi bor završi... vztrepeta, ko me spozna...
(Kraška vas) še v «Vasi z bori» ga spoznajo in ljubijo borove veje mogoče še bolj kot dekle. Zato se zateka pesnik k njim «Vsako noč se vračam v brinje, skale, v bore».
V grozni dobi občuduje bore, ki sprejemajo vse nase:
Videl sem bore rasti v nebo. Stoike mirne skozi ognje sonc.
Videl sem še požar, ki jih bo požgal.
Videl sem jih,
kako so romali goreči stebri - v nebo...
V pepel se mi je sesulo telo.
Bore so požgali in Kras so požgali in kot bori je padel pesnik pod sovražno sekiro časa neurejene dobe. Pregrozna tragedija naroda in pesnika iz one dobe se zrcali v pesmi o borih upornikih:
«Bratje bori, ostanite rastite z uporom!»
Pa so padali bolestno nemo, bor za borom.
Zato ne čuti več aleluje: O, kako rad sredi trav bi
ostal,
drevo, ki čuti v sokovih, da pride pomlad, da bi
pognal,
da bi se skošatil v vrhovih. Sredi zelenih ros kakor
ognjen iščem lepote, a vsa mi je
tuja,
zrak je negiben, veter
steklen -
in vendar pomlad, aleluja...
V «Nokturnu» se primerja z Beethovnom:
«Razbijam svoj beli Kras, z muko razbijam, misleč na Beethovnov obraz. Pianist sem z železnimi
rokami.
Kras se lomi, zemlja krvavi, a dan se ne vzdrami».
Vendar je vzdramila Kras njegova pesem. Zdaj bori ne bajajo več temne balade, težke dume:
«Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in
močan».
(Pesem s Krasa)
PESEM DRUŽI LJUDI IN NARODE
Uspešen nastop pevskega zbora «Idr ja»
Revije primorskih zborov se je udeležilo 1500 pevk in pevcev iz obeh strani meje - Rdeči nageljni beneškim fantom
Dne 14. in 15. marca je bil slovenski Kultruni dom v Trstu prizorišče velike pevske manifestacije - revije primorskih pevskih zborov, ki so jo pod geslom «Primorska poje» prvič po vojni priredili skupaj pevski zbori z obeh strani meje.
Ta revija pevskih zborov se je teden dni prej začela v Kopru, drugi in tretji del sta bila v soboto in nedeljo v Trstu, četrti in zadnji del pa je bil to zadnjo nedeljo v Postojni. Potem bo sledil le še zaključni nastop v Ajdovščini in sicer ob 25-letnici ustanovitve prve slovenske vlade.
Na prvi vseprimorski reviji zborovskega petja je sodelovalo 49 zborov z obeh strani, ki so tako uresničili geslo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. V soboto je V Kulturnem domu nastopilo 11 zborov, od tega 6 slovenskih zborov iz Italije in 5 iz Slovenije, drugi dan pa se je občinstvu, ki je dvorano obakrat povsem napolnilo, predstavilo 8 mešanih, moških in mladinskih zborov iz Slovenije ter 6 zborov iz Italije, med katerimi je bil posebno prisrčno pozdravljen moški zbor «Idrja» iz Beneške Slovenije, ki je pod vodstvom Antona Birtiča zapel dve beneški narodni in eno slovensko narodno pesem. Na o-der so z obeh strani p rite-
IIIIIIIIIHMIIIIIIIIUHIIIIIIIIMIIIIIItflllHIIIIIIIIHMIIIMIIIItllMIIIIMNIUIIIIIMMIIHUltIMmiIHnillllllllllllllllllltlinilllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NOVICE ZA EMIGRANTE
V Avstraliji
Avstralska vlada pripravlja tri nove olajšave za emigrante in sicer:
1. Brezplačno zavarovanje in zdravniška asistenca prva dva meseca po prihodu v Avstralijo. To pomeni, da bo plačevala emigrantovo tedensko zavarovalnino dva meseca država, če se bo emigrant prostovoljno zavaroval pri katerem koli avstralskem zavarovalnem zavodu.
2. Podpora v času brezposelnosti ali bolezni za mladoletne, ki nimajo enega od strašev živečega v Avstraliji, v isti višini kot za odrasle.
3. Pravica do starostne pokojnine za upokojence, ki gredo začasno v kakšno drugo državo. Ob povratku v
Avstralijo bodo mogli dobiti pokojnino za 30 tednov, na mesto 12, kar je bilo do sedaj v navadi. Te olajšave bodo prišle v poštev predvsem pri tistih upokojencih, ki bodo želeli obiskati svoj rodni kraj po dolgem bivanju v Avstraliji.
Vsi gornji zakoni bodo stopi v veljavo čim jih bo sprejel parlament, kar se predvideva še letos.
V Švici
V Švici predvajajo zopet po televiziji « Eno uro za vas », ki je namenjena italijanskim delavcem, ki so zaposleni v tej državi. Prenos te oddaje je vsako soboto od 14 do 15,15 ure na treh švi-
carskih kanalih in ga ponove ob nedeljah od 12 do 13,15 ure.
V Holandiji
Župan mesta Deventer prav nič ne nasprotuje, da bi se prihodnjih administrativnih volitev udeležili tudi tuji delavci, ki so zaposleni v tej občini. Po mnenju župana imajo tujci iste obveznosti kot lokalno prebivalstvo. Treba se je bati le tega, da ne bi postali ti tujci žrtve politikov, ker večina ne pozna lokalnega jezika. Mesto Deventer šteje 65 tisoč prebivalcev, od teh 1700 tujcev.
Kaplan Martin Čedermac
Kadarkoli je gospod Martin stopil v to sobo, ga je objel občutek miru in tople domačnosti. Ta dan se m mogel vdajati starim občutkom. Sesedel se je v naslanjač m kakor vselej, kadar je bil hudo razburjen, je vzel tobačnico in njuhal, četudi sta bili okni odprti m sta se v večerni sapi rahlo zgibali zavesi, je v izbi se vedno ostal duh po tobaku. V pepelniku so ležali ogorki cigaret m vzl8^-llc-Besede, ki so bile tu izgovorjene pred kake pol ure so še zmeraj visele v zraku in mu proti volji obnavljale spomine... Besede!
Da, to je bilo tisto, kar mu je vznemirjalo dušo ga navdajalo s skrbjo in jezo. Da bi se raztresel, je nežno
pomislil na sestro. V kuhinji ždi in J°ce, ne J vafpri držala napeto in ne bo spregovorila. V tej ^moU v katen je bil pogosto navezan zgolj na njeno družbo, mu je to zmerom hudo delo. Bil je starejši od nje, mnogo starejši, njen duhovni oče tako rekoč, po navadi je naglo sP*^idel svojo prenagljenost, se prvi vdal in jo nagovori P	._
Tudi zdaj mu je bilo že žal ostrega nastopa, hotel se je dvigniti in stopiti k nji, a je obsedel.	. , . ,
Ponjuhal je znova, nato mu je roka kot mrtva obležala
kle dekleta iz Boršta in mladim pevcem iz Benečije pripele na prsi rdeče nageljne, kar je občinstvo sprejelo z navdušenimi aplavzi.
Revijo primorskih pevskih zborov sta pripravili Slovenska prosvetna vzeza v Trstu in Združenje pevskih zborov Primorske na drugi strani meje. Za tako prireditev sta se obe organizaciji odločili v prepričanju, da je dozorel čas, da
se narodno, zlasti pa kulturno- prosvetno življenje manifestira enotno ne glede na mejo, ki je v postopnem, toda vztrajnem izboljševanju meddržavnih odnosov začela vse bolj postajati meja, ki združuje in vse manj meja, ki ločuje.
Pri reviji, kot smo že prej povedali, je sodelovalo 49 zborov z obeh strani meje, ki združujejo skupno 1500 pevk in pevcev.
Moški pevski zbor « Idrja » iz Beneške Slovenije
MttiitMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n ih minulimi umu iiiiiiiiiiiHiiii ii imuni imuni umni ||
Shod emigrantov v Luksemburgu
Emigranti so naveličani tujine, radi bi delali na domačih tleh - Shoda se je udeležil tudi karnijski poslanec Lepre
Pretekli teden se je vršil v Luksemburgu shod emigrantov med katerimi jih je bilo tudi nekaj iz Beneške Slovenije in Rezije. Kot vemo, je v Luksemburgu na delu dosti Rezijanov, saj jih je tam celo naselje, ki so po večini zidarji, ker jih je poklical k sebi domači imprezar, ki se je v Luksemburgu zelo uveljavil še pred leti. Sestanka se je udeležil tudi poslanec Bruno Lepre, ko se je vračal iz Belgije, kjer je tudi obiskal emigrante iz Furlanije-Julijske Benečije.
Na shodu so obravnavali najnujnejše probleme, ki zadevajo naše emigrante v inozemstvu, predvsem one, ki so zaposleni v Luksemburgu. Poudarjali so v prvi vrsti potrebo, naj se na domačih tleh ustvarijo delovna mesta, da jim ne bo treba hodi-
ti po svetu za kruhom, žalostno je namreč dejstvo, da je prav naša dežela med tistimi, ki so dale tujim državam največ delovne sile. Statistike so tudi pokazale, da je Italija na sednem mestu na svetu glede razvitosti industrijskega potenciala, po drugi strani pa je edina dežela v sklopu Evropske gospodarske skupnosti MEC, ki delovno silo izvaža. Zato je nujno potrebno zaustaviti emigracijo, ker samo na ta način bomo mogli rešiti propada neštetih dežel, med temi tudi našo.
Poslanec Lepre se je ustavil nazadnje tudi v Švici, kjer se je tudi srečal z emigranti. Tudi tukaj je bilo na vrsti isto vprašanje posebno sedaj, ko je ta država omejila število tujih delavcev.
na kolenu. Pozabil je na Katino, obšla ga je nova nejevolja, nova tegoba. Naj je storil karkoli, ni se ji mogel izogniti. Obrl se je na stenski koledar. Sobota! Srh ga je spreletel po hrbtu.
Dvignil se je, da bi odšel po izbi, a se je za nekaj trenutkov ustavil pred Križanim in se zagledal v Njegove bridke rane. In se je znova z vzdihom sesedel v naslanjač. Pri duši mu je bilo težko, tako težko, kakor še nikoli v življenju, obhajal ga je nemir, ki ni obetal nič dobrega. Sprva je hotel zadevo s posmehom potisniti v ozadje, jo pokriti z omalovaževanjem, a se mu ni posrečilo. Rasla je, grozila, ga pekla kot rana, da se je zdrizal v mislih.
Naslonil se je na blazino, na pol legel, kakor da se ves pogreza v svojo notranjost. S sklonjeno glavo, izpod čela je opazil, kako je Katina šla mimo oken in se takoj zopet vrnila. Na zastorih se je odražala senca latnika pred hišo; na steni so se igrali žarki sonca, ki se je pogrezalo v zaton. Vse to se mu je le rahlo, mimogrede dotaknilo zavesti; pred očmi so mu plavali drugačni prizori.
Prejšnji dan, pred večerom, ko se je bil vrnil z obiska pri svoji bolni materi, je našel v izbi dona jeremijo; čakal ga je ob kozarcu vina. Petdesetletnik, širokega obraza, gostih črnih las, ki so mu le počasi siveli. Dolgo vrsto let sta si bila soseda, postala sta si dobra prijatelja. Kaj ga je prignalo prav ta dan, na petek, ko ve, da se Čedermac mudi pri svoji materi in se včasih vrača šele pozno na večer?
Don Morandini je bil resen človek, a take čudi, da je še Jobova sporočila prinašal z nasmehom. Gospod Martin ga je pogledal v vedre oči, ki niso mogle skriti nemira; zaslutil je nekaj hudega. «Buona sera, carissimo!». Pozdravljala sta se v štirih jezikih; kadar ni šlo za filozofske raz-
govore, sta govorila slovenski. Don Jeremija, po rodu Furlan, je prva leta tako hotel. «Da se priučnim jezika; kako bom sicer pasel duše?». Pozneje je pri tem ostalo. Besede je izgovarjal nekam trdo, okorno, a sicer čisto, brez barve narečja.
Kaj je novega? Mnogo je novega. Hudo? Seveda je hudo... Kaplan iz Sušja se je smehljal, kakor da pripoveduje nedolžen dovtip, ki ga je zasolil z nasmehom. Bilo je razumljivo, da ga ni tako globoko ranilo kot njega; ne v srce, ne v sto korenin, ki so ga prepletale, le v eno — v čut za pravičnost, v skrb za versko vzgojo. In vendar ni nič olepšaval, ko mu je povedal; govoril je odkrito, ni ljubil ovinkov, resnici je rad gledal naravnost v obraz. Pridiga in krščanski nauk odpravljena; to se pravi: odpravljena v jeziku, ki ga razumejo verniki. Za zdaj! Za zdaj? Kaj hoče še več? In tedaj se je zgodilo nekaj, česar don Jeremija ni pričakoval. Čedermacu je tako čudno stopilo v dušo, bilo mu je tako strašno, tako smešno in žalostno obenem, da se je zasmejal. Pa se je takoj zresnil in se zgrozil, se prestrašil svojega smeha, kakor da mu je ušel pred oltarjem. Tresoč se po vsem telesu je odšel po izbi, zapeklo ga je v očeh.
Še ni verjel, ni mogel verjeti. Koliko besed so bili že raznesli, a so se poznesljivo nasmehnil in skomizgnil z rameni. Bil je v zadregi, izpil je vino iz kozarca in bridko zresnjen nagnil glavo. Čedermac ga je gledal. Da, bil je veder človek, a neumnih šal ni nikoli zbijal. Sin premožnih in uglednih staršev, nadarjen in spoštovan; kdaj že bi bil lahko dobil kako bogato župnijo. Pa se je zakopal v tiste gore, vzljubil kraj in ljudi. Imel je mnogo prijateljev, odlične zveze, na uho mu je prišlo marsikaj, o čemer se drugim še sanjalo ni...
(Nadaljevanje sledi)
JSSWK%- /J 'J / ^
za riaÀt rrucuit
Volitavi in Yeti
Na nekem gorskem pašniku so se preko poletja pasle srne in divje koze, srnjaki in kozorogi. Nihče jih ni motil in tudi prepirali se niso, saj je bilo hrane več kot dovolj. Poleg tega je veljala v gorah že od davnih dni postava, da ne sme nihče na pašnik, najmanj pa požrešni volk. Toda volk je volk in se za postave ne meni mnogo. Na jesen si je zaželel okusnega mesa ter se napotil na pašnik.
«Pred svetom se bom že nekako opravičil, pred lastno vestjo pa tudi, saj je ni mnogo», se je tolažil in zatulil po planini. Najstarejši kozorog mu je stekel naproti in ga vprašal:
«Volk, divjak, kaj te je zaneslo semkaj? Ne moti nas! Brez tebe lahko živimo».
Sivec ga je po strani pogledal in odgovoril:
«Ej, rogač; v vaši hiši ni reda. Prepirate se».
«Lažeš, volk! Izmišljaš si pravljice».
Pri vas ni reda. Tako ne morete več živeti», je poudarjal volk — razbojnik «Lisica mi je pripovedovala, kako je tu. Vsi vedo, da se kregate. Nihče nikogar več ne uboga. Zato sem prišel. Pazil bom na vas».
«Nikogar ne potrebujemo, sami lahko živimo in ničesar ne pogrešamo. Zgubi se!» ga je zavrnil kozorog in potresel z rogovi.
«Že vidim, po tebi lahko sodim, da ste prepirljivi. Jutri pridem in še druge povabim, da mi pomorejo», je dejal volk, pomežiknil v jasno nebo in oddirjal v gozd.
Kozorog je sklical zbor. Prišli so najstarejši kozorogi, srnjaki in divje koze, ter sklenili, da preženejo volka in ga ne puste na pašnik.
Minil je dan. Volk je prišel, toda ne sam, z njim so prišli še trije njegovi bratje. Vsi so bili sestradani, da so kazali mršava rebra, gledali pa tako poželjivo, da so se jih prebivalci pašnika na daleč izogibali. Ni minilo dolgo, ko so mirne koze, srnjaki in kozorogi zaslišali glasne klice na pomoč. Volkovi so napadli neko srno, ki se je oddaljila, jo raztrgali in požrli. Mirne živali so se srdi-le, ričale in se pritoževale, toda zaman.
Volkovi se niso umaknili in so rekli, da so srno kaznovali, ker se ni držala reda. «Preveč se je oddaljila», so dejali. Odslej res ni bilo reda
na pašniku. Volkovi so vsak dan požrli to ali ono srno ali kozo.
Najstarejši kozorog je spet sklical zbor vseh kozorogov, koz in srnjakov.
«Volčjega reda ne maramo», je dejal. «Postavimo se v bran».
Naslednji dan so volkovi spet hoteli raztrgati mlado srno. Kozorogi pa so nastavili roge in nabodli volkove. Potem so jih koze, srnjaki in kozorogi pomendrali, da ni ostalo sledu za njimi.
Spet je bil red in mir na planini.
JC SOOp'Vni
Poreden deček je ukradel vrabčevki jajce in ga skrivaj položil v gnezdo strnadki. Ptička tega še opazila ni. Mirno je sedla na jajca, da bi se čimprej izvalili mladički. Kmalu so se res izvalili ter začeli odpirati lačne kljune. Stmad-ka jim je komaj sproti nosila hrano.
Nekega dne pa se je začudila: Mladiči so postajali na prsih lepo žolti, le eden — tisti z rjavo glavo — je bil vsak dan manj podoben strnadom.
Njeni mladički so se začeli oglašati: «Ti, ti!», tuji mladiček pa: «Čiv-živ!».
«To je vendar vrabec!» je tedaj spoznala strnadka. «Nekdo mi je podtaknil tuje jajce v gnezdo».
Strnadki se je goli revček smilil. Ni ga zapodila, temveč počakala, da mu zraste perje. Ko pa je že znal letati, mu je dejala: «Ti nisi naš in moraš k svojim!».
«Kam pa naj grem? Kje so moji » je začivkal vrabček.
«Spotoma vprašuj. Kjer ti bodo odgovorili:	"Čiv-živ”,
tam so tvoji».
Vrabček je odletel iz gozda in priletel v bližino vasi na staro drevo. V duplu je nekaj zafrfotalo.
«Ali ste moji tu?» je vprašal vrabček.
«Kra!» se je iz dupla jezno zadrla kavka.
«Ne, tu ni mojih!» je pomislil vrabček in odfrčal na bližnji kokošnjak.
«Čiv-živ!» je začivkal in nastavil uho.
«Kokodak» in «kikiriki» je zaslišal iz kokošnjaka.
«Tudi tu ni mojih!» je dejal vrabček in zletel na golob-njak.
«Gru, gru, gru!» se je oglasilo iz golobnjaka.
Vrabček se je spustil rta dvorišče.
«Ga-ga-ga», je zavpil nekdo in velikanska bela ptica je z odprtim kljunom stekla proti njemu.
«To že ni moj sorodnik!» je pomislil vrabec in odletel čez plot, kar so ga nesle perutničke.
Pribežal je na vrt in se ustavil na grmičku. Tu pa bi bil skoraj skoprnel od groze. Proti njemu se je plazila črna pošast. Pokazala je zobe in re kla: «Mijav!».
«Ta tudi ni pravi!» je začivkal vrabček in odletel.
Ves prestrašen se je ustavil na kozolcu. Zaril se je v seno, da bi si oddahnil.
«Čiv-živ!» je žalostno zajokal.
A tedaj je okrog njega za-šumelo in z vseh strani začivkalo in zapelo: «Čiv-živ, čiv-živ! ».
«To so pa moji!» je zavriskal in se pridružil bratcem in in sestricam.
Sprejeli so ga medse in takoj jim je moral povedati vso zgodbo svojega življenja.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllKIIMIIIIIIIUIIIIUIIIIIUMIIIttllllll
Kaj dela
(Prekmurska pravljica)
Živela sta mož in žena. Žena je bila tiha in mirna, mož pa siten in brbrav. Pa pravi mož ženi:
«Jaz orjem, sejem in kosim. Kaj delaš ti?».
Žena je potrpela in ni na to nič rekla. Ko sta zjutraj vstala, je spet dejal mož:
llllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIlllHIIIIIIIIMinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIflllllllll
Starček Čas
Prišel je starček Čas. Mahal je z rokavom in izpuščal ptice. Vsaka ptica je imela svoje ime. Mahnil je starček Čas prvič in izletele so prve tri ptice. Zadihala sta hlad in mraz.
Zamahnil je starček čas drugič in izletela je druga trojka. Sneg se je začel tajati, na poljanah sc se pokazale cvetke.
Zamahnil je starček Čas tretjič in izletela je tretja trojka. Postalo je vroče in soparno. Kmetje so začeli
žeti rž. četrtič je zamahnil starček Čas in izletele so še tri ptice. Zapihal je hladen veter, pogosto je deževalo, padle so megle.
To niso bile navadne ptice. Vsaka je imela štiri perutnice. V vsaki perutnici je bilo sedem peres. Vsako pero je imelo svoje ime. Prva polovica peresa je bila bela, druga črna. če je ptica ze-mahnila enkrat, je postalo vse svetlo, če je zamahnila dvakrat, je postalo temno.
«Jaz orjem, sejem in kosim. Le kaj delaš ti?».
In tako je bilo vsak dan. Žena je nazadnje le postala nejevoljna. Odgovori mu:
«Ostani ti doma, pa grem jaz na polje».
Mož je na to komaj čakal. Dal ji je na voz plug in brano in ji zapregel krave. Z zadovoljstvom je začel po hiši pospravljati. Pristavil je k ognju tudi mleko, da bi medtem zavrelo. Delo mu je šlo lepo od rok, ni si mogel kaj, da ne bi na dobro voljo popil malo vina. Vzel je ročko in šel v pivnico. Odprl je pipo na sodu, medtem pa zaslišal, da je v kuhinji mleko skipelo. Stekel je iz pivnice in potegnil mleko z ognja, na vino pa je pozabil. Ko se ga je spomnil, je bilo že prepozno. Vino je steklo iz soda.
Obupan je čakal na ženo. Ta se je vrnila s polja vesela in zadovoljna. Ko je videla vso hišo v neredu in moža v nesreči, se je samo nasmehnila. Ni mu nič oponesla. Mož pa ni nikoli več vprašal, kaj dela žena.
Vida Taufer
spomlad
Brez snega bregovi, zvončki sredi trat; k nam v obleki novi spet vesla pomlad.
Čutimo jo v cvetju, ki se tod blešči; v novem ptičjem petju, ki se spet glasi.
Veter se zaganja v drevje, ki brsti; zeleni kotanja, potok žubori.
Vsi na plan hitimo, glejmo krasen svet; vsi se veselimo, nroč sta sneg in led.
VOLK	IN
Bil je lov. Volk je bežal in pribežal v vas. Na plotu zagleda mačka in mu reče:
«Lovci me preganjajo. Povej mi, kateri človek je v vasi najboljši, šel bom k njemu in ga prosil, da me skrije».
«Pojdi k Štefanu!» svetuje maček.
«Ne, njemu sem jagnje pojedel!».
«Pa pojdi k Janezu!».
«Janezu sem voliča raztrgal».
«No, pa k Marku, ki je zelo dober človek».
«Njega bi bil skoraj spra vil ob konja».
«Poizkusi pri Petru!».
«K njemu tudi ne morem. Zadavil sem mu tele».
«E, dragi moj», pravi maček. «Ti si vsakomur kaj slabega storil. Kako moreš zahtevati, da bi ti zdaj kdo pomagal!».
liKlllllllllllllllllllllllllllllliltlllllllllil || lili IlliillltiiiiHiiiHlltlllMIlillllllilliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii,minili
Vesela otroška igrica
Več otrok se postavi vsak k svojemu drevesu ali h kakemu drugemu vidnemu znamenju. Eden hodi med njimi, brusi kazalec ob kazalec, se ustavlja zdaj pri enem, zdaj pri drugem otroku in vprašuje: «Ali pri vas škarjice brusite?»
Vsak mu odgovori, da in ga pošlje drugam:
ne,
«Pri nas ne, pri o n i h I e ! ».
Ta, ki išče, gre tja, kamor mu je bilo pokazano, medtem pa si drugi za njegovim hrbtom z največjo naglico izmenjavajo prostore. Če se iskalcu posreči, da koga prehiti in zasede kak pravkar zapuščeni prostor, mora potem tisti, ki je ostal brez mesta, iskati brusača.
VLAPO FIRM-
'RICEK IN MATIČEK
MA/ N'Uru/wX
ifinv.v.v.
Sl
13. Pod seboj sta uzrla široke in visoke himalajske vrhove. Ker vreme tisti dan ni bilo sončno, nista imela lepega razgleda. Zračni tokovi so se vrtinčili nad vrhovi in sprejeli letalo v svoje okrilje. Ob njega so udarjali močni sunki vetra, tako da je letalo s težavo rezalo zrak. Motor je stokal in hrkal, dokler nazadnje ni umolknil. Stric Miha, ki je sedel na pilotskem sedežu, je pogledal Matička in zagodrnjal: «Saj naju je zadela nesreča. Motor se je pokvaril in burja naju bo lahko nosila, kamor bo hotela».
14. Bila sta precej visoko in zato ni bilo nevarnosti, da bi močni sunki vetra treščili letalo ob tla. Žvižgalo jima je mimo ušes in ledena zrnca so se odbijala od stekla. «Na vsak način moram priti do motorja, da popravim napako», je robantil stric. Okvara je bila na zunanji strani. Moral je zlesti ven. Privezal se je z vrvjo in kobacal po letalu. Toliko, da ga ni odneslo z njega! Medtem je Matiček pazljivo krmaril. Letalo ni bilo lahko obdržati v ravnotežju. Deček je spretno izkoriščal zračne tokove, stric pa je gromozansko vpil in mu dajal navodila.
I
15. Stricu je z veliko težavo uspelo, da je splezal do okvare. Ker je bil precej težak, ga veter ni mogel zlahka dvigniti v zrak. Slekel je rokavice. V tistem trenutku mu jih je odnesel veter, poleg tega še kučmo. Možakarja je pričelo zebsti v roke. Moral je pohiteti z delom. Vihar je ponesel letalo nazaj proti razsežnim kitajskim planjavam. Čim bolj se je letalo približevalo Kitajski, tem milejši so bili sunki vetra. Strica je smola nadvse ujezila. «Zopet sva tam, kjer sva bila», je zagodrnjal. Pod seboj sta že razločila obmejne kitajske pokrajine.
16. Motor je bil končno popravljen in pristala sta na kitajskih tleh. Na travi sta stric in Matiček razgrnila ogromen zemljevid, da bi ugotovila, kam sta prispela. Brž je stric spoznal, da sta v kitajski pokrajini Činghal. Pred njima so se raztezala ogromna riževa polja. Stric je veselo tlesknil z rokami in vzkliknil; «Ker sva že v tej daljni deželi, bova poskušala s kitajske strani priplezati na najvišji vrh sveta. Le pokrajinski predstojnik na ma bo moral še dati dovoljenje. Letalo bova pustila v bližnji vasi in tam povprašala, kje je sedež te pokrajine». Ljudje, ki so delali na riževih poljih, so začudeni gledali nenavadna gosta.