O srečni ver 1111 vi papežu Pija IX. v Itiiii.
Kot vdova jc bilo častito mesto. Njegovo ljudstvo kakor sirotice; Kazalo se je pred tak vdano, zvesto, Svet' Oče ga pusti britke dušice; Si blago serce ni pokoja svesto. Skor ni sledu svetosti še in resnice; So grešni Rim pred Babilon zovali. So res mu zdaj vid Babilona dali.
Je žalost občutila ccrkcv cela, Ker je središč nje bilo razdjano, De si jc ravno vest prišla vesela, Kako jc Očetu varno mesto dano. Z darmi ljubezin jc v pomoč hitela. Jc vstalo v bran junaško scrcc vžgano. So vsih molitve vnete se glasile. Od zgor rešenja drugimu prosile.
Gospod je uslišal vernikov kardelo. Brezbožnih družtvo jc bilo zaterto; Svet" Oče pride spet na staro selo, In oživelo spet je ljudstvo omerto; Nebeške radosti se sveti vsako čelo, Očetu res je serce vsako odperto; In božje cerkve zdihljeji omolčijo. In hvalne pesmi nje v nebo puhtijo.
In res obilno cerkve je veselje. Ker v enim mnogoterin god obhaja, Pobožin cesar modro da povelje. Vezem poprejšnim cerkve ni več kraja. Pa izpolnjene še tiiso cerkve želje, Sc huda vojska zoper njo le vstaja. Naj On ki vedno svojo čedo varje, Mogočno potolaži vse viharje.	H.
Jc vera več ali narodovnost?
Tega bi še praša t i ne bilo treba, ker je očitno, de zavoljo nebeškiga kraljestva mora človek pripravljen biti, vse zapustiti, ako je treba. Nebeško kraljestvo je nanueč podobno zakladu, zavoljo kteriga mora človek perpravljen biti, vse drugo pro-
dati, de si ga kupi. Zopet je podobno nebeško kraljestvo dragimu biseru, ki jc najdi vee vse prodal, de ga je kupil (Mat. 13, 44-46.). - Ako jc tedaj nebeško kraljestvo nad vse drugo. je tudi nad narodovnost ali domorodaost. Nobeden ne sme zavoljo poslednje perviga zatajiti, ali mu škode delati. To pa dela sedanje čase mnogo pisavcov. kteri zgolj zavoljo domorodstta take liste in dnevnike podperajo, kteri ne turški ne judovski veri žal besede ne rekii; sveto keršansko katolško cerkev pa pri vsaki priložnosti ohrekujejo . vse hudo čez njo govore, in sc grozovitno togotc iu vjedajo zavoljo pravic, ktere je ona zopet zadobila, in ki so ji popred le po krivici bile vzete. S tem pa ni rečeno, de hi človek ne smel domorodec hiti. temuč le, de je vsakimu katoljčanu pregrešno in nesramno, zavoljo česar koli si bodi, z nejeverniki in sovražniki naše svete vere potegniti. rRcatus vir, <|iii non abiit in consilio impiorum , et in cathcdra pcstilcn-tiac non sedit:" blagor mu, kdor s hudobnimi ne obhaja, in ne poseda na njih kužnim stolu**. (Ps. 1.) .,Kdor se s smolo peča, se osmoli. in kdor se z napuhnežem (zaničcvavcam svetih reči) pajdaši. se sam napuhne (Eccl. 13, 1). ^Audivi vo-cem de coclo diccntem : Evite de illa (seilicet Ba-hvlonc sen fornicaria idololatria) populus meus, et ne participcs sitis delictorum ejus, et dc plagis ejus non accipiatis(Apoc. IH, 14.)	- a—
Razlagalce ker*anskiga katnlškiga nauka.
spi>al A. Albreht, prošt in fajmošter v Novim mc.-tu I. Del.
I. Izdatek.
Iz 1. izdatka, ki 13 pol v Hcrki uhseže, posnamemo red, v kterim je pričijoče ..razlaganjc-pisano. To razlaganje so zgodbe sv. pisma, in skoraj iz vsake zgodbe posebej je keršauski nauk ali katekizemski oddelik posnet. Pervič je svetopisemska zgodba, ki jc precej obširna, in z djan-skiini in razlagavnimi opombami pretkana. Potem sledi keršanski nauk iz popisane zgodbe s prasanji in odgovori ob kratkim. Zgodbe sv. pisma si našle-dujejo v navadnim redu. Po pervi zgodbi: -Bog
stvarnik vsih reči-, so naslednje naukovske praša-nja z odgovori: „Ali je nebo in zemlja, in vse, kar je. vselej bilo? — Iz koga je Bog vse to naredil? — Kaj se pravi stvari ti? — Ali zamore kdo drug iz nič kaj storili ? — V koliko dneh je Hog svet stvaril? — Kako spoznamo božjo modrost po stvar-jenili rečeh? Kako spoznamo njegovo dobroto?
- Kaj se učimo iz tega. ko je Bog vsigamogočcn, dober in moder?** — Druga in tretja zgodba „od angelov- ste precej obširni. Za njima so naslednje prašauja odgovorjene: „Ali je Bog le ljudi, in kar \idimo. vstvaril? - Kaj so angeli? — Kakšne je Bog angele stvaril? - rimu je Bog angele stvaril? Kako pravimo angeljem za to, ko nas var-j. jo ? Kaj dobriga nam store angelji varili? — Kakšne dolžnosti imamo do angelov? — Kakošniga se nam je Bog razodel, ko nam je angel je varlie dal? Kaj se od angel jev učimo? — Ali so vsi angelji tako srečni ostali? -- Kaj je Bog storil s hudobnimi angelji? — Kakošni so hudobni angelji do ljudi? — Ali zamorejo hudobni angelji škodovali nam? <'e pa Bog dopusti nas skušati? -Kaj s«' urimo iz nesreče hudobnih angeljev?
Zgodbe so prav razložilo, umljivo in prijetno spisane, in svoj pot s primernimi d jamskimi in raz-lagavskimi pristavki zavoccne. Semtertje je vidna podMava Ravnikarjevih zgodb, vcnder so nekoliko čudni Bavnikarjcvi izreki, zasuki iu zavinki čedno poglajeni. in ni neprijetniga otročarskiga besed-vanja. kakor se ga pri vsi izverstnosti ondi marsikaj najde, temuč beseda je tehtna, resnobna in zapopadku primerna. V pripovedi in razstavi stariga zakona se spisavce pri vsaki priložnosti na novi zakon ozira, kakor na dopolnjcnje stariga; zlasti so podobe zvesto poznamnjaue. Ker ljudstvu sploh sveliga pisma ni v roke dati. so take bukve prav pripravne, ga nadomestiti. Sem ter tje ne morejo ljud je zavoljo dalečine. v časi zav oljo vremena ob nedeljah Ii kcrsanskimii nauku priti, pa tudi sicer mora sploh kdo doma varli biti: kako dobro bi v enačili okoljšiuali pricijoče ..razlaganje** služilo . si doma nekoliko nadomestiti, kar se v ccrkvi ne umre doseči. Opomnimo še. de tankočutni zislematikaiji, ki las na št i roje cepijo, in kterikrat bolj na tanko soglasje, kot na občni prid oprezajo. bi utegnili tudi v tem delu morchit kaj najti. kar ni ravno po škerpcih. ki so jih učene glave postavile: tode kitali in rešetali je lo/.ej. kot delati, iu -eno potrebno** je perva ilolznost enačili del. To jc pa po naši misli v tem delu. kolikor I. izdatek kaže. doseženo. Ta izdatek obseže zraven 215 oddelkov zgodb stariga zakona še njih 14 iz noviga. Bolj pripravno hi bilo. ako bi se bilo s starini zakoi.am jenjalo. ter hi se hil novi zakon z II. izdalkam pričel. Nekaj liskar>kih pogreškov branje semti i je po nekoliko kalili hoče. vcnder niso histui. \a popravo | korrckturo ) pri enačili delili jc treba posebno paziti. Natis je v novi pismarii čedin. razložili in oceni prijetim t elo delo bo obseglo kakih HI -!M) pol. iu ho v R izdatkih na svitlo prišlo. Kdor se ob enim na vsih 1» delov naroči, plača ."> gld. Kakor bo četerii del na svitlo prišel. bo eena na t) gld. poskočila.	a
]?li*ion v ( irkovcili na Mnjer^kim ad mal. IrsiviiM <lo 5. vel. trioim 1M50.
O.i duhovnih poslanstev ali misionov sL- t >][k«> krivica in napacniga govori in v časnikih piše. {ak iz-
vekšiga od neutneov in nevereov tako de mislim , nepokvarjenim Slovencam ustreči, ako jim pervo poslanstvo na Slovenskim s kratkim popišem, in sicer v Cirkovcih. — Cirkovei so obširna župa ali fara z 2104 samimi katolškimi dušami vsa na ravnim Ptujskim polji skoro na sredi med Ptujiin in Bistrico. Cirkovčanje so že davno po širokim znani po svoji skerbnosti zacerkvo in po svoji dobrosti do duhovnikov. Tega se lahko vsaki človek prepriča, ako le v njihovo cerkev stopi in se po njej nekoliko razgleda: vse je sv itlo in snažno , vse novo ali čisto popravljeno. Zato so pak Cirkovčanje tudi vredni, pervo poslanstvo imeti. — Tedaj v saboto o pol sedmih zvečer so bili v mali daljavi od cerkve trije mi— sionski duhovniki, Ligorjani, od kerdeljanov ali farma-nov spodobno sprejeti, in v sprevodu ali proccsji v cerkev sprejemam. ktera je bila prazniško krasno opravljena in razsvitljcna. Vabljivi glasi zvonov . med ktcrimi so si lani kerdeljanje tri spravili, so jih veselo pozdravili. Stotero in stotero lučic je migljalo na kamenče-kih noviga stekieniga svetilnika, kteriga jc lani na bljuv-nici ženo in otroke zgubivši in potlej tudi uiiicrši Rlaž lioričan naročil. Lahka mu žemljica! (Po njegovim iz-poročili se pričakuje tudi sprelepa podoba Marije Device s prencsljivim sedežem vred , ktera bode za više 100 gold. sr. stala.)
Pred žcrtvciiikam ali altarjeni so domači župnik ali fajmošter ljudstvo ogovorili, ter je pridšim duhovnim poslancam ali misjonarjein izročili, kar sc jc tudi s podavoj križa z leče ali prižnice vzetiga naznanieiialo. — >ia to so vodnik poslanstva, učen, bogaboječ in ser mož. razpelo ali križ prijemši nekterc besede povedali, med ktcrimi tudi izrekli, dc nočejo nič druga propo-vedovati ali pridgati. razve Jezusa križaniga. ter nič druga zahtevali, razve kerdeljane tesneje z Kugam zedinili.
V žagredu ali oblačilnici opravljeni duhovniki so sc vspet k oltarju podali, in ko so bili sv. Duha na pomoč poklicali, so bile l.avrctanskc litanije z dvema bla-goslovoma. \a to so duhovnik večerne molitve z Iccc molili . opravila prihodnjiga dne oznanili in opomnili, dc na j farmani sledili večer o pol osmih, kedar se bo z veeiin zvoiiam zvonilo, za preobernenje terdovratnih grešnikov molijo. — Vsaki dan sploh so bile juternc in večerne molitve: ob šestih sv. maša z dvema blagoslo-vaiua . ob sedmih pridiga ali propoved; ob desetih peta sv. masa: popoldne pa ob dveh v nedeljo križev pot prcmišljevaje: v petek in saboto razmišljcvanje sedem žalost .Marije Device. Druge dni ob dveh je bilo podil če v a nje četirib stanov, tako de se je z otroki začelo. za kterimi so dekliči, mladciiči, žene in možje nastopili. Po podučevanji s.i sledili kmalo spoved, drugi den pak slovesno obhajilo z gorečimi svečami imeli . b kterimu jih je tisti duhovnik pripravljal, kteri jih je bil podueeval. Obhajilo je bilo vselej med sveto mašo. ktero je domači župnik služil. Pred to sv eto mašo je tudi vzel duhovnik križ (^razpelo) v roko in obbajance krepko nagovarjal. obljubo, ktero sn Križanimu na spovedi storili. terdno iu zvesto deržati. in sojo tudi zdaj navzoči gorečih sveč in tolike množice ljudi vsi vkupej s čerst-vim fflasain „dau ponovili. Po obhajili je vselej sc zahvala opravljala . po kteri je duhov nik nagovor imel in obhajancL k stanovitnosti budil in spodbadal. Otroci so bili b kcrstiluici (kerstnimu kamnu) peljani in k boga-bojeeimu življenju opomnjeni: dekleta in inladtnči pak so ponovljen jc kerstne obljube navzoči goreče velikonočne sveče, ktero je drug duhovnik preti njimi der-zal. opravili. — Pervo nedeljo k pozni maši je bila navadna farna pridiga, v kteri jc od nekterili pripomočku* keršanske stanovitnosti beseda bila. Ob petih v ve-čerko je bilo v toiik . sredo in četertik razmišljcvanje
in moljenjc rožniga kranca. druge dni pak obširna pridiga. Govorilo se je od človeškiga cila in konca; kako Bog grešnike kliče; od teže in nasledkov smertniga greha; od potrebnosti in vlastuosti spovedi; od hude rabe milosti božje; od pohujšanja izv lasti po nečistosti, pijanšini, kletvicah; potlej od moči iu potrebnih vlastnost molitve ; od preobernjenja raz vaje ni ga grešnika v obuditvi Lazara podohljcniga , zadnjič v nedeljo jutro od vpričnosti Jezusa Kristusa v oltarskim Svetstvu (v sv. rešnjim Telesu), o poldesctih pak od nevredniga obhajila; pri toti je propovednik ali pridigar za odpuščeni c vsih krivic in razžalj prosil, ktere se presvetimu rešnjimu Telesu delajo. — To duhovno poslanstvo se je s tem dokončalo . de jc ob dveh zadnjo nedeljo naimer, pridiga bila . v kteri je Mariiua moč zastran preobernjenja grešnikov in zastran stanovitnosti preobernjeneov pokazana bila. Ko je propovednik ljudstvo še zopet k nepremakljivi stanovitnosti opominjal, je od njega slovo vzel, čez nje več blagoslovov izrekel, ter mu odpustke podelil. Med to propovedjo je šest duhovnov v svoji opravi okoli oltarja sedelo. Poslednjič so domači župnik misjonski križ od vodnika poslanstva r.azaj dobili, ter svojo kardelo nagovorili, in se častitim. neutrud-ljivim misjonarjem ginljivo zahvalili. Z zahvalno pesmijo in dvema blagoslovama sc je cerkveno opravilo dokončalo. Za tem so sc misjonarji kmalo na pot podali in zvonovi so jim pol ure slovo odzvanjali. Popred pa, ko so odrinili, se jc velika množica ljudstva krog njih nabrala, se jim z očitnim veseljem zahvalovala. ter se k njim tlačila in jih deržala tako, dc so jo morali domači gospod župnik posvariti. „Pustite jih zdaj v miru odhajati, vsej so vas zadosti blagoslovili
Cerkev jc bila vsaki dan natlačena, obilno solz se je prelivalo in kaj preizdehovalo ; nektere krati jc po vsi cerkvi se tak jok vzdignil, de so morali spovedniki prenehati. Kdor je tega priča bil, je pač lahko vidil in čul, koliko jc milost božja delala. Bližejc čislo obhajaneov od \ torka do nedelje jc bilo 2510, ker je poslanstvo le za farinanc sosebno oklicano bilo; 21 duhovnikov sc ga je poprek udeležilo, javne progovore pa so samo štirje prevzeli. Tega poslanstva, perviga Slo-venskiga nočem naširje hvaliti — hvaliti se samo ima; le to povem, de se sovražniki po njem spravljajo — tat je tuje blago vračajo — razločeni zakonci sc spet družijo — nečistniki vezi grešniga znanja tergajo — preklinjavci molijo — leni mlačneži trepetajo! — Kavno zdaj je tako poslanstvo in sicer od 12. do 1!). vel. travna pri Materi božji na Cerni gori. in kakor sem pervedni vidil in tujem, prihajajo množice iz deljnih krajev, od Stavnice. Ljutomira itd. ter tudi iz Labodskiga vladičtva; od 2. do rožnika pa bode v Frauheimu; ljudje ga od hrepenenja težko čakajo. Bog daj tej obnovi duha svoj blagoslov in tek; visokiliiu in pobožnimu oznovavcu in podpiravcu teh poslanstev pa v nebesih večno povračilo!
V Frauheimu IS. vel. travna 1850. Cafov.
Haz^led po kerMaiiskim »vetu.
Dunaj. Njih veličanstvo, naš mladi cesar Franc Jožef, se ravnajo v verskih rečeh zvesto po zgledu svojiga pobožuiga strica cesarja Ferdinanda. Vsak dan so cesar per sv. maši in ob nedeljah in praznikih tudi per veliki maši in per pridigi. Tudi popoldanske božje službe ne pustijo vnemar. Lepo svetijo Njih veličanstvi v verskih zadevah pobožni stariši nadvojvoda Franc Kari iu nadvojvodnja Solia s svojim zgledam naprej.
Slezansko. Katolški učenci Vratislavskih visokih šol so napravili zbor, ki ima namen, kakor koli je moč k dodclanju slavne božje veže v Kolinu nad Rajuo pri-
pomoči, — Hvale vredna gorečnost katolške učene mladosti! —
Rusovsko. Vender enkrat sc od tam ka; do-briga sliši. Neprenehano stiskanje in vničeuje katoli-čanstva je saj zdaj nekako odjenjalo. Vlada sicer ni nič vzetiga nazaj dala. nič razdjaniga popravila, ali ona saj pusti zdaj per miru. kar še jc. Koadjutor Mohilev-skiga nadškofa, gospod llolovinski, je v poslednjih časih verne po škofsko obiskal noter do Kirgiskiga sveta. Daljej je on kakor papežev pooblastcnc no\o škofijo v Kcrsoiiu per tej priliki postavil iu škofije vnovič omejil. Ne le rusovski vradniki. ampak tudi rusovsko ljudstvo, akoravno so staroverci. so ga spodobno sprejeli. Pravo veselje so bili škofu nemški vseljcnci v Saraiovu. Ti ljudje, 20 — 30.04)0, večidel iz Badna in \Viirlimberga. so prod 10 iu 50 leti Nemčijo zapustili, iu tako v ptujirn še svojo katolško vero ohranili, ktera zdaj na Nemškim tako malo veljave ima! Skorej nobeden od njih še ni nikoli škofa vidil. in njih veselje ga zdaj viditi. je gosp. lloloviliskita do solz ginilo. Ko jim jc daljej ta mož povedal, de je upati, dc bojo v Saratovu svojiga škofa imeli . niso imeli dosti besedi svojiga veselja prav dopovedati. Jezuiti so. dokler jih ni bil Aleksander I. odpravil, v tim odročnim delu vinograda Gospodov iga delali; za njimi so peršli Lacaristi. — Škof llolovinski jc posvetil 13 cerkva, od tih 2 v Moskavi, injebirmal SO.OOO ljudi. V tim času je pa tudi novi Mohilcvski nadškof gosp. Kazimir Dmohovskv svoje pastirstvo praznično posedel . kar njegovima preduikama ni bilo mogoče. Obiskal jc per tej priliki vse fare ob potu. in bir-uial čez 20.000 oseb. Sploh je vnema vernih za la zakrament v tih krajih, kjer so nekdaj zlo merzli bili, prav lepo sc pokazala. Tako jc ranjki škof Civiuski oskerbnik (administrator ) Vilnaškc škofije v 3 ali t letih svojiga pastirstva, do llti.000 ljudi birmal. Ko jc zadnjikrat sv. birmo delil, jc perčel zjutraj ob in jeujal zvečer ob <». uri. brez dc bi sc bil kaj počil. — Med 21 komunisti, večidel mladimi ljudmi , ki so bili 3. prosenca 1.1. k smerti obsojeni iu kterim je cesar potlej kazen v to polajšal. de so iz domačije odpeljani iu v dclavšnicc potakiijcni bili, je le eden katolčan iz 1'oljskiga. vsi drugi so staroversko-rusovske cerkve. Zna biti. de bo to katolčane bolj perkupilo. Tudi tukaj, kakor per vsih kulturniških in radikalnih perzadevah . »c je \ idilo, de je nevera iu razujzdanost jim veči pospcli dajala, kakor politika.
Sardinsko. V Turiuu in lako tudi drugod po Sardinskim sc godi. kakor de bi bile peklenske pošasti na dan peršlc. Pridigarjem sc med pridigo v cerkvah glasno zabavlja. Nesramne pesmice se po vižah od rsv. križa4*, od ..žalostne Matere božje" iu rOremu> v ma>r pojejo. Bukve nekiga Kasti, ki so polne nar bolj nečistih podob, se v novih iztisih delajo. — V Genovi sc je en igravcc v gledišu kot papež oblečen v družbi nesramnih lotcrnic obnašal. Bukvarnicc prodajajo nar uc-sramniši podobe. Za vse to ve minister Sikardi. to de on h temu molči. Se vee. On je napravil nove naredbe. ki so postavam katolške cerkve nasprot, jc spremenil vse od cerkve zapovedane praznike razun <» v delovni-ke . in kralj Viktor Fmauucl II. je preslcpljen in per-uioran to Sikardovo delo poterdil! — Škofje so se zoper lako antikristovo početje Sikarda z besedo vzdignili, in namesti de bi bil on svojo hudobijo spoznal, je ukazal vse v ječe potakniti. ki nc bojo njegoviga povelja vbo-gali! To se jc zgodilo 1. t. m. Turinskimu nadškofu čast. gosp. Alojzu grofu Franzoui; Janeza Antona Gia-notti, škofa v Saluzzi. ravno taka čaka; 10. i. m. jc bil fajmošter Nigro v ječo pcljan! Meudc hoče sardin^ka vlada Francoze od I. 1792 posnemati.
Kalif orni a. Mlajših španskih naseljencov je tukaj do 8000 duš. Oni so sc verlo zoper republikance iz polnočne Amerike bojevali. Tukajšnih Indijaoov, ki so nekdaj pod vodstvam Franciškanarjev in Jezuitov tako kerpko v izobražcnji napredovali, kmalo ne bo več. Novi vscljenei iz Urcgona jih preganjajo kot zverino, in jih stre!a)<» kot volkove. Zato pa tudi ti nobenimu belcu (evropej.-ke kervi ) nc pcrzanescjo, ako jim v roke pride. Nekdaj . ko je šc Kalifornia pod špansko vlado bila. so imeli mi«joiiarji v njej 21 misjonskih srenj s 3(HmO spreobernjenimi Indiani.
>ko t s ko. V Kdinburgu si katolčani lepo stolno cerkev delajo. Pod velikim oltarjem bojo počivale kosti sv. kraljice .Marjete, ktere spomin je dozdaj tudi ondot-nim protestantam častitljiv bil.	^ • S-
Cerkvena s v o b od a. Neizrečeno sc vjedajo judje in jude/.i. de jc katolška cerkcv svobodo zadobila. Oni dobro spoznaj.». koliko svobodna cerkev premore, toraj sc boje. Vsi bogotajci, bogokletniki so se pobratili, zabavljati zoper svobodno cerkev in ministra naukov : o lepa bratovšiua! Narodnost jc dnevniškim ritezam sedanje dni. bi djal, nar vikši malik , pravi černi bog: vender — kdo bi verjel — eden je šc nad njega: čer t katoličana t v a. Kadar na to pride, katolieanstvu nasproti delati, se pozabi, ali je kdo nemcc, francoz ali lah . dosti de je sovražnik svete cerkve; vsi stopijo v bratinstvo in edinstvo zoper njo. Slovencam v hvalo se mora reči, de dosihmal ravno posebnih tacih poganskih vitezov še nimamo; hujši je na Ccskim iu na llorvaškim, kar pa tudi večidel izhaja od tacih, kteri so se po nemški nejeveri, po nemških modraških bukvah izobrazili. in st zdaj za domorodce razvpivajo. — Na Dunaju je mendc dana zapoved, de se bo na judovske vsedovavce dnevnih listov posebno pazilo. Poslednji čas je res, de se za to poskerbi, ker če se jim ne bo na pete stopilo, bodo ti dnevničarski farizeji ljudstvo ravno tako zapeljali, kakor so ga bili uni farizeji ob Kristusovim času. Vpile so množice: rkrižaj ga, križajlu in še vedile niso zakaj de? Tbogo ljudstvo, ki ga taki farizeji zmotijo! Hlinijo se. de za ljudstvo skerbč, delajo, pišejo; pa mu hočejo s silo obropati. kar mu jc narpotrebnišiga. nar ljubšiga: vero in mir, časno in večno srečo! Dc bi pač pomislili svoje poslednje taki zapeljani zapcljivci!
rS ii risi. Z e i t u n gu . ki je v druzih rečeh z nemškimi časniki večidel iiaskrižcm, se ž njimi v so-vraztvu do katolčanstva popolnama in enoglasno vjema, in ima zmiram odpertc svoje umazane usta, de berž po-golta. kar v kakim nemškim umazancu zoperkatolškiga upa/i. V št. 1*8 z rOstdcutschc Posta milo zdihuje. de je tudi katolška cerkev kej pravic zopet dobila, ktere so ji poprej bile odtegnjene, in poslušajte, kaj nam bi-stroumniga pove: rPer hoherc Klcrus priitendirt Dingc. „die i hm nicht cinmal im absoluten Staatc zugestanden ^vvurdenu. O ti bistra siidslavska modrijanka! „deinc abervvitzigeti Sophismen vverdcii dir auch in dem aller-liberalsten Staatc keine Ehre macheii". — Nar veči strah pa dela blezo dopisaeu to. de so z dovoljenjem vla-darstva zopet Jczuviti v Gradec prišli, in serce ga boli. de so tajčkatoliki ondi po povelji vladarstva svojiga sred-nikaScholla zgubili. Zal mu jc tudi. de rovarski tajčkato-liški list rUrchri*tenlhuiiiu ne more r.,ultramontanskiiiiua" „der kaih. \\ ahrheitsfrcundu zoperstati. Kadar list. ki hoče „Verfechier der slavisehen Sache~ biti. od katolš-kiIi reči tako sovražno iu potuhnjeno piše, kdo mu bo potlej v erjel, ko od slovanskih zadev govori ?
Praga. Med vzroke, zavoljo kterih sc je v Pragi
nekaj ljudi znejeverilo, šteje „Blahovestu tudi tega, ker so bile šole češki mu ljudstvu tako rekoč zaperte; — katekizem pa je mogel biti prav pogosto sluga nemške slovnice. — Keršanski nauk bi se mogel, po naši misli, skoz vse šole neprenehama v domačim jeziku učiti; materin glas še le nar bolj k sercu gre. Kolikor časa se bo to še odlašalo, se jc bati, dc bi ne bilo v očitno škodo sv. vere. Kar je spominskiga bi sc na tako vižo mladost naučila stanovitno iu lahko: koliko pa bi šc časa za djanski nauk ostalo.
Prečastiti škofje Vincenc Kduard na Dunaji. Jožef Othmar Sekavski in Melhior v Brczlavi so pastirske liste izdali, de bi svoje verne podučili zastran novih postav v cerkvenih rečeh, ker so neverneži velik hrup zagnali, dc bi se cerkvi šc zanaprej njene pravice kratile.
Misijonar Mozetič. 1'ast. misijonar Mozetič nam jc pisal iz Monakoviga, de bo 15. dan Majnika t. 1. v Brcmnu odrinil po morji v Ameriko. Z njim se bodo prepeljali v Pittsburško škofijo štirje duhovni: Gosp. Juri Gostenčnik iz Lavantinske . gospoda Janez Kcrst. ►SchaflTIeitner in Leon Susan iz Linške škofije in P. Thc-resi Gozovvskv . karmelit iz samostana ltaisach per Ro-zenheimu na Bavarskim, rojen Ceh. Gosp. Mozetič ima upanje, de bodo v prihodnjim Kimovcu še trije misijonarji iz Goriške in Teržaške škofije za njim v Pittsburg prišli. — Konec mesca majuika bode barka iz Bremna z misijonarji že do Amerike perpihala, in 10. Junija (Rožnika) misli g. Mozetič spet v Pittsburgu biti. Iz Nov iga Vorka do Pittsburga je 500 augleških milj; ta dolga pot sc po železnici zainorc v 52 urah dokončati; Mozetič se bo pa nekoliko še v Philadelphii in Baltimori mudil, ker se 7. njim tudi v Ameriko pelje 12 francoskih nun in trije Franciškanarji iz Tirolov.
►Sent-A ndrej. Prihodnje leto bodo visoko častiti knezoškof Lavantinski za bogoslovce četertiga leta, kteri so dozdaj kakor uni pervih treh let v združenim semi-ništvu v Celovcu se za duhovski stan perpravljali, v Sent-Andreju duhovšnico napravili. Eden čast. gg. ko-rarjev bo pastirstvo učil, drugi pa služba vodja in duhovnika prevzel.
— Tekoči teden imajo v Sent-Andreju ljudski mi-sion; milostlj. knezoškof so za to sveto delo Ligorijane iz Tirolov poklicali.
Ljubljana. Binkoštni pondelik je Juri Tavčar, obdelovavec kamna, birmo zavezal Krištofu Frideriku Mele-tu, pomagaču per obdelovanji kamna. Ta je bil rojen od krivoverskih staršev v „Wcitesbergio" blizo „Lobenstein" na Nemškim. Osem let, kar je od doma, jc marsikaj vidil in slišal in se tako kmalo prepričal, dc katolška vera ni taka, kakor jo krivoverski učeniki popisujejo. Posebno štiri leta sem, odkar jc v Poljanah nad Loko v službi, je želel, v naročje katolške cerkve se verniti. Ali te želje so sc še le letaš spolnile. Prosil je gospod Jožefa Zamejca, kaplana v Poljanah, de bi ga v keršanskim katolškim nauku podučili. Dobro pod-učen se je binkoštno nedeljo krivoverstvu per dopoldanji službi božji očitno in slovesno odpovedal, per kterim svetim in ginljivim opravilu je iz očesa marsikteriga pričujočiga mila solzica perigrala. Po tem se jc pa precej v Ljubljano podal, še zadobit v zakramentu svete birme poterjenje v veri in pobožnim življenji po svetim Duliu, kteri gnade deli, komur jih hoče.
V Ljubljanski škofii sta mesca majnika dva duhovna umerla: Gospod Tomaž Tavzes, kaplan v Ko-šani, in gospod Jožef Zupan, fajmošter na podfari v Zclimljah.
Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Poyačar. — Natiskar: Jožef Blazni k v Ljubljani.