OB KONCU LETA ...
Konec dober, vse dobro, bi se lahko reklo za letošnje poslovno leto. Čeprav je bila še na koncu letnih dopustov bilanca uspeha podjetja kaj klavrna, se je mnogo reči v drugi polovici leta bistveno spremenilo, tako da lahko danes že z gotovostjo trdimo, da bo podjetje letos poslovalo brez izgube, žal pa tudi dobička ne bo.
Kljub temu sodim, da smo v okviru danih možnosti dobro krmarili našo barko, kar nam je omogočalo poslovanje brez motenj in redno izplačevanje plač.
To je dobra popotnica za v naprej, kajti realno je pričakovati nadaljevanje pozitivnih trendov, katerim smo priča v tem trenutku, tudi v letu 1996.
Osebno sem zadovoljen, da danes ni več vprašanje izplačila plač, poplačilo dobaviteljem, tudi proizvodnja in prodaja se odvijata s polno paro. Kar pa je najpomembnejše, vemo, kaj hočemo jutri.
Naše ambicije niso megalomanske, neuresničljive, so stvarne in reali-
Izteka se leto 1995, v katerem smo delavci družbe Forstek združili vse svoje moči in znanja, ki so nas privedla do uresničitve postavljenih ciljev. Kot hčerinska firma smo nase prevzeli vso odgovornost, sami smo si določili sistem dela in se poskušali uveljaviti tako na domačem
stične ter jih lahko z voljo, ki je bila v preteklem obdobju že izkazana, ter z znanjem v naslednjem obdobju uresničimo. Ravno ti jasni cilji, ki smo si jih zastavili za v prihodnost, so tista kvaliteta, ki nas loči od povprečnežev v našem okolju. Zagotavljajo nam zanesljivo rast, povečano produktivnost, zmanjševanje stroškov in s tem boljše pogoje za delo in kar je najpomembnejše, zagotavljajo nam tudi jutri boljše plače in večjo socialno varnost.
Spoštovane kolegice in kolegi, osebno sem prepričan, da gre Steklarna že nekaj časa v pravo smer, da ni več daleč dan, da se tudi nam nasmehne sreča in da tudi mi pozabimo na čase, ko sta bili socialna stiska in negotovost naši vsakdanji spremljevalki.
Te želje naj bodo popotnica vsem nam v prihajajočem letu 1996 z iskrenimi čestitkami ob božičnih in novoletnin praznikih. Pozabimo v teh prazničnih dneh na vsakodnevne probleme in težave, prestavimo jih v leto 1996, in verjemite, v novem letu jih bo manj in lažje bodo rešljivi.
Vsem vam, drage sodelavke in sodelavci, spoštovani upokojenci, želim obilo sreče in zadovoljstva v prihajajočem letu v prepričanju, da bo moj optimizem korenine pognal.
Direktor Stojan Binder
in na tujem trgu. Uspeh ni izostal, zato smelo gledamo v prihodnost, polno nepredvidljivih situacij in izzivov.
Želja delavcev Forsteka je, da si izboljšamo delovne pogoje, življenjski standard ter še vnaprej uresničujemo nadaljnji razvoj družbe.
Ob tej priložnosti bi zaželel vsem delavcem Forsteka, našim zunanjim sodelavcem, delavcem Steklarne Hrastnik ter delavcem Sineta in Stedeka iskrene čestitke za božične in novoletne praznike ter obilo uspehov in osebnega zadovoljstva v bližajočem se novem letu 1996.
Direktor Forstek d.d.
Avgust Fišner
Ko se izteka določeno obdobje, ki pomeni nek segment v mozaiku življenja in dela posameznika ali skupine ljudi, je navada, da se ob tem pregleda doseženo delo in začrtajo smernice za naprej. Tudi v Stedeku je za nami leto, ki se počasi izteka in prihaja novo leto, polno upanja in pričakovanj.
Leto 1995 je v bistvu prvo poslovno leto, v katerem je Stedek posloval po načelih, ki so bila začrtana ob njegovi ustanovitvi. Izmed treh proizvodnih programov Steklarne smo začeli samostojno tržiti dekorirane izdelke za pogrnjeno mizo, za ostala dva programa pa vršimo uslugo Steklarni. Neposredno trženje dekoriranih izdelkov pri kupcih, kot so pivovarne in proizvajalci drugih pijač, nam je v začetni fazi pomenila finančno priliv gotovine, kar pa se je v zadnjih mesecih zaradi medsebojnih kompenzacij precej spremenilo in vplivalo na našo likvidnost.
S planom za leto 1995 smo predvidevali, da bomo poslovali z minimalnim dobičkom. Kot kaže, se naše predvidevanje ne bo uresničilo, ker izkazujemo v poslovanju za prvih deset mesecev izgubo. Na takšen rezultat poslovanja je vpli-
vala odločitev Steklarne v zaračunavanju 10% rabata na naše usluge do Steklarne in povečani najemnini za proizvodne prostore Stedeka. Šibak člen v naši proizvodnji in tehnološki verigi je bil nekonkurenčen stroj za večbarvni sitotisk. Z nabavo in instaliranjem novega šest-barvnega stroja so se nam takoj ponudile nove možnosti za trženje tovrstnih izdelkov tudi na zunanjem tržišču. Odločitev o nabavi tega stroja se je potrdila že na letošnjem Frankfurtskem sejmu v avgustu, po katerem smo že dobili opazno količino naročil. Še večjo ekspanzijo s sitotiskom pa pričakujemo v prihajajočem letu.
Prav odločitev o naši prisotnosti na svetovnih sejmih je prispevala k temu, da nas je spoznal širši evropski in svetovni trg. Preko nastopa na sejmih z našimi kvalitetnimi izdelki smo pridobili že nekaj novih kupcev, precej pa jih je v fazi dogovarjanja z nami o izdelavi vzorcev in v komercialnem dogovarjanju. Vsekakor je najpomembnejše, da smo pridobili kvalitetnega zastopnika za nemški trg in preko njega uspeli pri velikem kupcu Glaskochu. Začetno sodelovanje s tem kupcem je lepo uspelo v obojestransko zadovoljstvo. Po našem zadnjem obisku pri njih in opravljenih razgovorih, se nam obeta v prihodnjem letu precejšnje povečanje naročil praktično vseh tehnik dekoracije. Še več, če bomo hoteli izpolniti vsa predvidena naročila kvalitetno in kvantitet-no, potem bomo morali takoj investirati v nabavo dodatne opreme za opravljanje dekoracije. Razgovori o tem so že v zaključni fazi, tako da
lahko pričakujemo del dobave te opreme takoj v mesecu januarju prihodnjega leta.
Z nabavo nove in dodatne opreme bomo po tehnološki plati ustvarili pogoje za našo uspešno prodajo dekoriranih izdelkov predvsem tujim kupcem, kajti domači trg je premajhen za naše zmogljivosti. Za predvideno povečanje proizvodnje se ne planira občutno povečanje števila zaposlenih. Prvenstveno bomo iskali rešitev v obstoječem kadrovskem potencialu, ki ima dolgoletne izkušnje s tovrstnim delom. Sigurno pa bodo potrebna dodatna izpopolnjevanja in pridobivanja izkušenj, kar pa mislim, da ne bo kakšen velik problem.
Zaskrbljujoč je v zadnjem času v naši družbi velik izostanek z dela zaradi bolniškega staleža. Ta je dosegel tudi 36% od vseh zaposlenih, zaradi česar je bila v določenih
Bliža se konec leta ter dve leti in pol od takrat, ko je bila ustanovljena družba Sinet d.d. - podjetje za storitve in proizvodnjo. Ob ustanovitvi smo vse storitve opravljali izključno za potrebae Steklarne Hrastnik, danes pa zunanja realizacija presegla 30%. Za prihodnost
dneh proizvodnja zelo motena. Sicer smo si pomagali s honorarno zaposlitvijo drugih, kar pa ni vselej dobra zamenjava za že usposobljene delavce.
Zaradi tega bomo morali izvesti določene ukrepe, ki bodo za nekatere bolj boleči. Za normalizacijo stanja glede odsotnosti z dela moramo nekaj narediti, sicer je z nadaljevanjem takšnega trenda vprašljiva naša prihodnost.
Seveda so poleg slabših strani v življenju tudi boljše, prijetnejše. Takšne so sigurno bližajoči se prazniki. Zato izkoriščam to priložnost in želim vsem zaposlenim v družbi Stedek in v Steklarni, kakor tudi njihovim sorodnikom vesele božične praznike in srečno, zdravo in uspehov polno novo leto.
Direktor Stedek d.d.
Janez Kavzar
načrtujemo razširitev dejavnosti na celotno Zasavje, predvsem na področju varovanja ter varstva pri delu in požarnega varstva.
Rezultati poslovanja za leto 1995 sicer ne kažejo, da bo ustvarjen dobiček, vendar moramo biti kljub temu zadovoljni, saj smo poslovali v težkih razmerah. Dejavnost družbe smo širili navzven, veliko investirali v opremo, ki v prihodnosti mora dati boljše poslovne rezultate. Vsem bralkam in bralcem Steklarja in seveda vsem sodelavcem želimo veliko sreče in uspehov v letu 1996. Lepo pozdravljeni!
Direktor Sinet d.d.
Ernest Sihur
ŠE ENKRAT NA KRATKO O LASTNINJENJU
Skozi celo letošnje leto smo vas preko časopisa obveščali o poteku lastninskega preoblikovanja Steklarne. Tudi tokrat se nismo izneverili ustaljeni praksi.
Konec meseca novembra smo vsem, ki so svoj certifikat deponirali pred nekaj meseci v podjetju, poslali v podpis lastninske nakaznice in potrdila o pristopu k programu notranjega odkupa. Rok za oddajo je potekel 10. 12. 1995, do takrat pa smo zbirali še tudi dodatno vložene certifikate.
Že ob samem tiskanju nakaznic in potrdil se je izkazalo, da se je velika večina zaposlenih delavcev, pa tudi veliko število upokojencev in bivših zaposlenih odločila, da je pravo mesto za njihov certifikat Steklarna Hrastnik. Točno število bodočih delničarjev bo znano čez nekaj dni, o tem vas bomo obvestili v prvi številki časopisa v letu 1996. Podatki, ki so znani so torej približni in sicer, do 10. 12. 1995 smo dobili približno 1300 nakaznic in potrdil, kar pomeni, da je toliko tudi bodočih delničarjev. Izračun lastništva bomo prav tako opravili v naslednjih dneh, ko bomo zaključili tudi s postopkom na Agenciji za plačilni promet in nadziranje. Vsi tisti pa, ki lastninskih nakaznic in potrdila niso vrnili, v procesu lastninskega preoblikovanja Steklarne hrastnik ne bodo mogli sodelovati.	STEKLARNA HRASTNIK
NAŠA PRIČAKOVANJA V LETU 1996
Še malo, pa bomo skočili v novo leto 1996. Nekaj naših sodelavcev smo povprašali o njihovih pričakovanjih in željah za prihajajoče leto:
Romana BREČKO, pregledalka
Ker je tempo dela v naši sredini zadnje čase ubijajoč, si želim predvsem, da bi se razmere normalizirale, da bi pridobili nekaj novih sodelavk ali sodelavcev, ki bi nas nekoliko razbremenili. Ogromen bolniški stalež v naši sredini je tudi odraz pogojev, v katerih delamo, od prezaposlenosti, dela brez malice in počitka. V daljšem časovnem obdobju to prinaša le negativne posledice. Le restriktivni ukrepi kot je razporejanje in menjavanje delavcev z izmene na izmeno, ne prinašajo nobenih rezultatov, pač pa le slabo voljo in dodatne probleme.
Po 22. letih dela kljub težavam lahko rečem, da imam svoje delo rada, hromi pa me skrb, da bi zopet prišlo do nepričakovanih razporeditev. Za čas, ki prihaja, zato želim in pričakujem, da bi nam bilo delo vsaj nekoliko olajšano, da bi bilo s strani vodilnih več razumevanja za naše težave. Želim tudi, da bi še vnaprej prejemali plačo, ki je v primerjavi z draginjo sicer majhna, je pa vendarle redno vsak mesec. Na vsezad-nje smo v današnjem času lahko veseli, da delo sploh imamo. Veseli me tudi, da imamo predpostavljeno, ki nam pomaga v vsaki stiski in na vsakem koraku. Včasih vodilni to smatrajo kot slabost, jaz pa mislim, da to pri vseh težavah, ki jih imamo, v veliki meri pripomore k zadovoljstvu delavcev. To pa je predpogoj za boljše delo. Zato upam, da bo tako tudi v prihodnje. Vsem na naši zemeljski obli pa želim predvsem miru.
§
Vilijem HUDI, izmenski vodja PC Razsvetljava
Ko zaključujemo letošnje leto, sem kar precej zaskrbljen za usodo našega profitnega centra. Ročna proizvodnja se krči, iz štirih smo prešli na dve izmeni. Upam, da so nam vsaj za ti dve izmeni ni bati. Mislim, da proizvodnja sama daje dobre rezultate, da delamo dobre in kvalitetne izdelke, da pa so cene na trgu za določene izdelke odločno prenizke, kar se odraža v slabem poslovnem rezultatu naše sredine. Upam, da bo vodilnim uspelo pridobiti dobre kupce, kot je Peil Putzler, s katerim že sodelujemo, in da bodo z našimi izdelki zadovoljni. Glede na zahtevne pogoje dela, mislim, da lahko delavce v glavnem pohvalimo, saj vlagajo maksimalne napore in se zavedajo, da lahko uspeh dosežemo le z roko v roki. Pričakujem, da se bo nivo rezultatov obdržal in da bo PC zaposloval vsaj dosedanje število delavcev.
Mir v državi in v svetu, višji standard in dobri poslovni rezultati našega podjetja so moje največje želje za čas, ki je pred nami.
Marjan ŠKORJANC, poslovodja brusilnice
Pričakujem, da nam bo uspela privatizacija, tako kot je bila zamišljena, da bomo imeli zagotovljeno delo, pa tudi nekoliko višje plače. Upam, da bomo poslovali vsaj tako kot doslej. V naši sredini pa želim predvsem razumevanja in zdravja vsem, da bomo lažje delali.
Življenje je polno presenečenj, upam, da bodo takšna, da jih bomo lahko veseli.
■ ;'i ' "
stran 2
•'";f..—............
Jasmina BEČIROVIČ, rezalka stekla
Želim, da bi bilo poslovanje podjetja dobro, da bi s svojimi izdelki zadovoljili dosedanje in pridobili še nove kupce. Seveda ne bi škodila malo boljša plača in pogoji dela v podjetju. Največja želja in pričakovanje pa je, da bi bilo zagotovljeno vsaj to, da bi imela delo še vnaprej.
Osebno pa si želim, da bi prišla do malo boljšega stanovanja in da bi se moja otroka izšolala v Sloveniji, nato pa tudi onadva našla ustrezno
zaposlitev.
Srečko JAKŠIČ, ključavničar
Po naravi sem optimist, zato mislim, da mora biti kolo življenja naravnano v pozitivno smer. Vsi si želimo, da bi nam bodočnost prinesla čimveč uspehov. Kolikor poznam razmere v podjetju, mislim, da moja pričakovanja niso prevelika, da bomo s skupnimi močmi dosegli zastavljene cilje in da bomo vsi želi na njivi, v katero smo vlagali svoje napore in pričakovanja. Pričakujem, da bo lastninjenje uspešno izpeljano, saj smo ga zaupali ljudem, ki jih poznamo in jim zaupamo. Če se bodo moja pričakovanja uresničila, bo razpoloženje vseh, ki dihamo s tem podjetjem, takšno, da se nam za dobre rezultate vnaprej ni bati. Upam, da bodo naši izdelki dosegli še višji kvalitetni nivo, da se nam bodo odprla še nova tržišča. Tudi dobiček potem ne bi smel izostati. Če bo poslovanje firme dobro, bomo zadovoljni tudi zaposleni, kot udeleženci v procesu lastninjenja.
Sloveniji kot mladi državi želim napredek pri vključevanju v evropske tokove. Če bo država bolj odprta v svet, bo tudi nam lažje.
Aleksander LESKOVŠEK, ključavničar v KIKO
Pričakujem predvsem uspešno poslovanje podjetja, želim, da bi se med seboj razumeli in složno delali. Zlasti si želim izboljšanja medsebojnih odnosov.
Osebno si želim zdravja, da bi imel še naprej zaposlitev in da bi v kolesarstvu, ki mi veliko pomeni, dosegel čimboljše rezultate.
Z življenjem sem že doslej v glavnem zadovoljen, zato upam predvsem, da ne bo slabše.
Magda PODMENIK, administratorka primopredaje v STEDEK-u
Kot kažejo rezultati prodaje na tujih tržiščih s svojimi izdelki zadovoljujemo njihovim zahtevam, zato upam in pričakujem, da se nam vsaj za delo ni potrebno bati.
Želim, da bi bili v prihodnje bolj zdravi, saj je v proizvodnji veliko težav zaradi bolniškega staleža. Pričakujem, da bomo za lažji, kvalitetnejši in hitrejši delovni proces uspeli pridobiti sušilno napravo v satinirnici in izboljšali signiranje, da bodo izdelki bolj pregledni. Pričakujem tudi izboljšanje odnosov predpostavljenih do delavcev. Ni nam težko več delati, tudi preko rednega delovnega časa ne, saj se zavedamo, da delamo za isti cilj. To pričakujemo tudi od vodilnih, zato mislim, da si zaslužimo vsaj lepo besedo.
Sicer pa so mnoga podjetja glede plač in ostalih pogojev, še v slabšem položaju kot naše. To nam preostane za tolažbo v trenutkih nezadovoljstva, pričakujem pa, da se bodo stvari v prihodnje izboljšale. Želim, da bi imela v prihodnje perspektivo tudi mladina, da ne bi bilo toliko brezposelnosti, da bi imeli vodilni v državi več posluha za delovnega človeka in da bi na svetu zavladala mir in razumevanje.
Drago STICHER, operater na NC stroju v FOSTEK-u
Želim, da bi se razmere na področju bivše Jugoslavije stabilizirale in da bi bil mir tako pri nas kot okrog nas. Želim tudi, da bi bila vladna politika drugačna, zlasti kar se tiče izvoznikov, da bi podjetja poslovala v normalnejših pogojih.
Vesel sem, da ima naša firma dovolj dela, to pa pričakujemo tudi v prihodnjem letu. Forstek se celo širi, to jemljem kot znak napredovanja in mislim, da nam ni potrebno biti v strahu za zaposlitev tudi v prihodnje. Z delovnimi pogoji smo v glavnem zadovoljni, odnosi med nami so dobri, tudi naši predpostavljeni so takšni, da si lahko le želimo, da tako ostane tudi v prihodnje. Konflikti, do katerih pri delu seveda tudi pride, so kmalu zglajeni. Želim si, da bi si z dobrim delom v bodoče prislužili nekoliko višje plače in da bi se naš standard dvignil.
Ljubo JORGIČ, ročni pihalec
Moje želje in pričakovanja se nanašajo predvsem na delovno sredino, iz katere izhajam. Steklarski poklic je težak in premalo cenjen, zato tu vedno primanjkuje delavcev. Proces dela je zahteven, delovni pogoji so težki (vročina, prepih, preveliki normativi) in kvarno vplivajo na zdravje, kar se izkaže po nekaj letih dela, ko si ljudje naberejo vsakovrstnih obolenj. V takšnih sredinah se ne gre čuditi velikemu bolniškemu staležu. Tempo dela je prevelik, zavedati bi se morali, da pri nas izdelke ustvarjamo ljudje s spretnostjo rok. Da pa so ti kvalitetni, je potrebno delati z normalnejšim tempom kot doslej. Sedaj je naš poklic popolnoma razvrednoten. Steklar naj bi bil umetnik, ne pa avtomat. Žato upam, da se bo v prihodnje kdo znal zavzeti tudi za steklarje.
Osebno pa si želim predvsem, da bi pridobil slovensko državljanstvo, na kar čakam že štiri leta, in pa da bi tudi moja družinica čimprej prišla do stanovanja.
Upam, da bo zadnji mirovni sporazum res prinesel mir. Že pet let nisem videl svojega doma, mamo sem lahko letos objel ob njenem obisku po dolgih štirih letih. Želim si, da bomo pričakali čas, ko bo vsak lahko šel, kamor bo hotel, ko ne bo več pomembno kaj si in od kod. Mislim namreč, da mora človek gibati v širokem krogu, da lahko sklene več znanstev in prijateljstev, ne pa ravno obratno.
Ivan KRIŽNIK, ročni pihalec
Želim si predvsem, da bi PC razsvetljava ponovno zaživel, da bi imeli delo in da bi brez večjih pretresov pričakal upokojitev. Zadovoljen sem z dvoizmenskim turnusom, kot ga imamo sedaj, želim pa si, da bi se izboljšali ostali pogoji dela in pa plače. Ker je v podjetju veliko nesložnosti, upam da se bodo izboljšali tudi medsebojni odnosi in da bomo imeli več posluha drug za drugega. Mir v svetu, razumevanje v družini, složnost, pristnost in prijaznost do tiste zvezde stalnice, ki nam lahko prinesejo lepše dni, zato jih privoščim vsem ljudem sveta.
Marjeta PETAN, komercialist
Vsako leto zaželimo sebi, svojim najbližjim, prijateljem in sodelavcem, pa tudi podjetju, v katerem smo zaposleni, da bi bilo naslednje leto boljše in uspešnejše, kot je bilo prejšnje. Tudi letos ni drugače. Zaposlena sem že preko trideset let, pa vendar tudi ob slovesu letošnjega leta žal ugotavljamo, da se stare napake ponavljajo, spremembe, ki se dogajajo med letom, pa večinoma niso posebno razveseljive. Vse preveč je stresnih situacij, ki na nas negativno vplivajo, to pa se odraža tako pri medsebojnih odnosih kot pri kvaliteti opravljenega dela.
Zelo si želim, da bi se razmere v podjetju stabilizirale, da bi lahko nekoliko mirneje zadihali in nam ne bi bilo treba biti vedno znova v skrbeh za našo nadaljnjo usodo.
Pred časom nam je bilo v podjetju zagotovljeno, da smo na najboljši poti k uspehu. Želim in pričakujem, da se bo to čimprej uresničilo in da bo podjetje poslovalo z dobičkom, da bo to prineslo tudi boljši standard za zaposlene in boljše medsebojne odnose.
Želim, da bi se razmere v naši soseščini na področju bivše države normalizirale, da bi ljudje pri nas in v svetu zaživeli v miru in da bi lahko čim prej poslušali bolj prijazna poročila o dogajanjih okrog nas.
Igor GOŠLER, operater v SGI
Na leto 1996 gledam z optimizmom, tako na gospodarskem kot na političnem področju, predvsem pa tu mislim na gospodarski razvoj našega kolektiva. Z vodstvom sem zadovoljen in pričakujem, da bodo svoje delo nadaljevali tako tudi v letu 1996 in izpeljali lastninjenje, kot je potrebno za naše skupno dobro. Pri tem mislim na dobro organizacijo dela pa tudi na boljše plače. Pričakujem tudi večjo prodajo, kajti izdelki se kopičijo v skladišču in v celotni proizvodni hali. Kot športnik si želim v novem letu več sodelovanja med klubi in firmami v obliki sponzorstva, kajti to je edini način za obstoj športnih klubov. Celemu kolektivu pa želim vesele božične in novoletne praznike.
Blanka RUPNIK, pakirka v SINET-u
Želim, da bi imeli v prihodnjem letu dovolj dela in da bi bilo to bolj kontinuirano, od vodilnih naše družbe pa pričakujem, da bodo to zagotovili. Motijo me dokaj skrhani medsebojni odnosi na relaciji predpostavljenih in delavcev, kot tudi med sodelavci samimi. Zato si želim, da bi bilo v prihodnjem letu drugače. Želim si tudi, da bi vsaj za kak dan vnaprej vedeli, kaj in kdaj bomo delali, saj ne glede na uradno razporeditev, opravljamo vsa dela, od pakircev, vratarjev, žigosarjev ali čistilk. Pričakujem, da bo vodstvo pripomoglo k boljšim plačam zaposlenih. Želim tudi, da bi se naša firma utrdila, da se nam ne bi bilo potrebno bati za njen obstoj in da bi imeli vsi delo še vnaprej. Osebno pa želim predvsem zdravja, tako sebi kot tudi vsem ostalim.
Denis METERC, operater na šromfirni liniji
Zaradi hitrejšega vstopa v Evropsko skupnost si želim predvsem izboljšanja odnosov z Italijo in Hrvaško. Premalo se zavedamo, da je država Slovenija tako čudovita. Ne sme se dogajati, da bi jo razprodajali tako kot doslej. Želim tudi, da bi imela Slovenija boljše politike, kar bo tudi državi prineslo blagostanje.
Delavcem želim, da bi imeli plače vsaj tolikšne, da bi si vsakdo lahko privoščil zimski in letni dopust, kar že dolgo ni več možno. Ker pa vem, da se to v letu 1996 še ne bo zgodilo, od vodstva Steklarne pričakujem, da pelje politiko podjetja tako kot doslej, z nekoliko večjim poudarkom na sociali. Od sindikata pa ne pričakujem le ozimnice, ampak borbo za delavce.
Darino RIŽNAR, vodja obrata prehrane delavcev
Pričakujem, da bo Steklarna dobro poslovala, da bo lahko dosegla zastavljene cilje. Vsem zaposlenim želim predvsem čimveč zdravja, ki je prvi pogoj za vse ostale cilje, tako na osebni kot na vseh ostalih ravneh. Želim, da bi na svetu zavladal mir in da bi se ljudje bolj kot doslej spoštovali med seboj. V svoji sredinici, ki je zadolžena, da je urejena prehrana zaposlenih, pa želim, da bi nadaljevali po poti, kot smo si jo začrtali. Zaposlenim želimo ponuditi še pestrejšo izbiro in v najboljši možni obliki zadovoljiti potrebam večine, saj bi bila pričakovanja, da bodo zadovoljni vsi, zlasti pri stvareh, ki gredo skozi želodec, prevelika. Želim tudi, da se bomo med seboj razumeli, ker le tako lahko pričakujemo uspeh.
Vinko GODICELJ, vodja finančno računovodskega sektorja
Poslovni rezultati v letu 1996 bodo v veliki meri odvisni od makroekonomske politike naše vlade in pa seveda od nas samih. Če se ozremo nazaj, predvsem v leto 1994 in polovico leta 1995, ugotavljamo, da ta politika ni bila naklonjena podjetjem, katera so v pretežni meri izvozniki, kot je Steklarna Hrastnik. Zaostajanje rasti tujih valut v primerjavi s tolarjem in rast domače inflacije sta pogojevali slabše rezultate, kot smo pričakovali.
V zadnjih štirih mesecih se je ta politika spremenila, kar opazimo tudi skozi večjo rast tujih valut. To vsekakor pozitivno vpliva tudi na naše poslovne rezultate. V kolikor se bodo ti trendi nadaljevali, lahko z veliko mero optimizma gledamo v poslovno leto, ki prihaja, kar pomeni poslovanje z dobičkom, ki bo omogočilo lažja investicijska vlaganja, ki so pred nami.
Veliko je pričakovanj in želja, ki smo jih objavili na teh straneh. Zdravje, mir, družinska sreča, razumevanje in složnost, dobri medsebojni odnosi, človeška prijaznost in pristnost, dobri poslovni rezultati in višji standard so le nekatera med njimi. Še več jih je v srcih vsakega posameznika, pa morda niso za objavo.
Čeprav so minute včasih dolge, je leto iz leta v leto krajše. Upam, da
bo vseeno dovolj časa in volje tistih, ki lahko pripomorejo k uresničitvi vsaj nekaterih pričakovanj, da se jih bo čimveč uresničilo. Ostalo pa bomo prepustili botri Sreči.
Vsi anketiranci so zaželeli vsem v podjetju, prijateljem in znancem srečno in uspešno novo leto in lepe božične praznike. Tem željam se pridružuje tudi uredništvo Steklarja-
Marinka Anžlovar


—
stran 4
1 II
21. 12. 1995
Protagonisti uspeha
MILENA PIRC
Predno sem postala direktorjeva tajnica, sem preživela kar nekaj reorganizacij v podjetju ter si nabrala veliko delovnih izkušenj.
Dolores Urbajs
Podjetje smo ljudje, zato je image podjetja pogojen z značajem, odnosom, profesionalnostjo in poslovnostjo predvsem tistih, ki imajo kontakt z okoljem. Milena Pirc sodi med tiste, katerih prispevek k oblikovanju in ustvarjanju pozitivnega mnenja o našem podjetju, je izjemen. To ni ocena samo najožjih sodelavcev, temveč predvsem tistih, ki poslujejo z našim podjetjem, je dejal direktor podjetja, g. Stojan Binder, ko je podelil priznanje letošnji nagrajenki na Dnevu stekla in svetlobe, ge. Mileni Pirc, katero vam danes predstavljamo.
Kako vas je življenjska pot pripeljala v Steklarno Hrastnik?
Moja prva zaposlitev je bila prav v Steklarni Hrastnik, in sicer po končani Srednji administrativni šoli v Ljubljani. Zaposlila sem se za določen čas v finančnem sektorju, kjer sem nadomeščala delavko na porodniškem dopustu. Po njeni vrnitvi sem dobila možnost zaposlitve za
nedoločen čas v obratu slikarnice, kar sem tudi sprejela in to je bilo moje novo delovno mesto. Po preteku dveh mesecev so me poklicali na razgovor in mi ponudili delovno mesto v vložišču tajništva, kar sem z veseljem sprejela.
Kaj je bilo takrat vaše delo?
Moje delo je težko opisati z nekaj besedami, saj sem poleg vpisovanja
V Steklarni Hrastnik sem dobila prvo zaposlitev in upam, da bom v podjetju ostala do konca delovne dobe.
pošte za celotno podjetje skrbela za vsa pomožna administrativna opravila, pa tudi pisala zapisnike na disciplinski komisiji, skrbela za dopise in zahtevke takratnega pravnika. Sčasoma sem se začela udeleževati sej delavskega sveta kot zapisnikarica in kmalu prevzela vlogo zapisnikarice na vseh sejah takratnih organov v podjetju.
Predno ste prišli na delovno mesto tajnice direktorja ste torej nabrali veliko izkušenj?
Za menoj je bilo res precej zapisanih zadev. Ga. Justa Bevc je bila takrat vodja splošne službe in se je odpravljala v pokoj, jaz pa sem prevzela njeno delovno mesto. Ob prihodu novega direktorja pa se je
zunanjim svetom in v bistvu predstavlja podjetje?
Vedno sem se trudila po svojih močeh, da bi s prijazno besedo in vljudnostjo naredila dober vtis o podjetju. Sicer pa se je vsebina mojega dela še posebej spremenila s prihodom g. Binderja na mesto direktorja podjetja. Sicer še vedno opravljam vse administrativne posle, vendar pa se je način dela spremenil. Vsi telefonski pogovori se opravljajo preko tajništva in tako moram večkrat sama presoditi, kateri klici so izrecno za direktorja. V nasprotnem primeru svetujem, na koga naj se oseba, ki kliče, raje obrne za napotke in informacije. Poleg tega pišem zapisnike na ož-
Delo tajnice se mi zdi izredno zanimivo, včasih tudi naporno, vsekakor pa zahteva popolno predanost človeka.
to delovno mesto preoblikovalo in tako sem postala direktorjeva tajnica.
Prav gotovo se s tem vaša odgovornost ni zmanjšala, ampak ravno nasprotno, saj je ravno direktorjeva tajnica tista oseba, ki ima prvi stik z
jem in širšem kolegiju, na delavskem svetu, na poslovnem odboru ter skrbim za preostalo korespondenco s strani direktorja.
Kako ste izvedeli, da ste med prejemniki priznanja na Dnevu stekla in svetlobe in kaj vam osebno to priznanje pomeni?
Tudi letošnje leto sem bila angažirana glede priprav na sam praznik stekla in svetlobe. Direktor je na vse nagrajence naslovil vljudnostne dopise o prejetju nagrad in ob pisanju le-teh sem videla, da sem tudi sama med nagrajenci. Sprva sem bila presenečena, potem pa izredno vesela, saj mi to priznanje pomeni pohvalo za ves trud, ki sem ga do sedaj vložila v svoje delo in v image podjetja.
Ali ste se vljučili v proces lastninjenja podjetja?
Seveda. Svoj certifikat sem vložila v Steklarno Hrastnik, saj sem v podjetju zaposlena že toliko časa, da se mi zdi, da mu v celoti pripadam in moram po svojih močeh prispevati k temu, da podjetje ostane v naših rokah.
Izteka se še eno leto. Kakšne so vaše misli ob zaključku leta in vaši načrti za prihodnost?
Načrti za prihodnost so vsekakor enostavni - do konca delovne dobe ostati v Steklarni Hrastnik. Za leto, ki počasi trka na vrata, pa želim vodstvu in delavcem v podjetju obilo sreče, zdravja in razumevanja ter seveda poslovnih uspehov.
Profitni center razsvetljave
ODLOČITEV ZA JUTRI
Direktor Binder je v prejšnji številki Steklarja o PCR napisal misel: Stanje je problematično, ni pa brezizhodno. Sledeči prispevek je povzetek razmišljanj, dogovorov in nalog, ki so osnova ponovnemu uspešnemu delu tega profitnega centra.
Direktor firme Peter iz Solingena dr. France Plaikner: skupaj lahko ponovno zagotovimo profitabilnost proizvodnje razsvetljavnega stekla.
Jugoslovanski socialistični sistem je s svojim netržnim gospodarstvom dodobra razvadil vse strukture prebivalstva (tudi Steklarno Hrastnik) z nekakšnim čudežnim poslovanjem - stečaja podjetij praktično nismo poznali... Seveda se je za tem skrivalo veliko zadolževanje v tujini, inflacija itd. Po padcu ju-gotrgov so se žal razblinile iluzije, ki smo jih Slovenci morda gojili v
Nova serija najzahtevnejših opalnih
zvezi s samostojno Slovenijo. Samostojnost je nekaj podobnega kot demokracija: zahteva veliko mero zrelosti in odgovornosti, pa tudi draga je.
V Steklarni Hrastnik je ta resnica najprej kruto zadela do tedaj najbolj akumulativno proizvodnjo -IS. Vsi zaposleni še vemo, kako kritična je bila situacija. - In kje so bili glavni razlogi? Trg je postal težaven, nemogoč. Tega, kar je bilo do takrat za Steklarno Hrastnik zelo donosno in iskano, naenkrat ni rabil nihče več; ali pa bi bil pripravljen to kupiti pod drugimi pogoji: ceneje, kvalitetnejše itd. Skratka, na hitro smo zakorakali v tržno gospodarstvo, kjer je ponudba popolna, konkurenca neizprosna in preživijo le najboljši. Kakorkoli že, IS je ob skrajnih na-
porih na komercialnem, proizvodnem in programskem področju izvedla salto mortale in našla svoje mesto v Evropi.
Namizni program je v primerjavi z IS imel prednost. Že od 1984 je sodeloval s trgi Evrope; uvajal je sodobno tehnologijo in deloma tržil po strogih evropskih merilih. Seveda to ni bilo dovolj. Izrazito potrošni izdelki, ki sestavljajo tak program, pač ne morejo mimo te-
meljite obdelave trga in izdelkov, ki so predmet ponudbe in povpraševanja. V luči monetarnih in drugih sprememb je v Evropi postalo najpomembnejše tržišče Nemčija in zato je Steklarna Hrastnik pridobila zastopnika za to tržišče. Pokazalo se je, da smo imeli pri odločitvi za firmo Peter iz Solingena veliko sreče. Vendar je breme prenove ostalo na Steklarni Hrastnik. V komercialnem, programskem in proizvodnem smislu so bile nujne korenite spremembe. Morda so te spremembe najbolj grobo izražene v proizvodnji sami, saj gre za vsakodnevno bitko z menjavami, novimi izdelki, kvaliteto itd. A bitka je nedvomno dobljena.
Proizvodnja razsvetljavnega stekla je tudi že celo obdobje prisotna na zahtevnih Evropskih trgih. Morda je bil zato prehod iz enega sistema v drugega manj boleč. A vendar je moralo priti do konflikta, saj dejavniki niso bili v prid Steklarni Hrastnik.
-	V sistemu SFRJ je Steklarna Hrastnik nizke (evropske) cene pri izvozu razsvetljave nekako kompenzirala na domačem trgu; zato pa je dobila devize;
-	po usmeritvi v večinski izvoz je sprva strošek dela v Sloveniji (le-ta to proizvodnjo najbolj obremenjuje) bil sorazmerno z možnostmi doseganja cen na evropskem tržišču; pozneje (leta 1994-1995) je strošek dela rastel v DEM, tolar pa je izgubljal vrednost proti DEM in iztržek za izdelke je padel;
-	evropsko tržišče razsvetljavnega stekla je preplavila konkurenca iz bivših vzhodnih socialističnih držav, pa tudi iz daljnjega vzhoda; celo zgledno organizirane nemške proizvodnje razsvetljavnega stekla (Limburg, Putzler) so občutile težo takšne konkurence;
plafonjer: izziv steklarjem, a tudi pozicioniranje na trgu.
Serija opalnih plafonjer za firmo RZB - uspešen primer sodelovanja vseh partnerjev - komercijale, oblikovanja, proizvodnje in kupca na drugi strani.
Z dokončanjem poslovno stanovanjskega objekta Ojstro 1 in 2, smo dobili 42 stanovanj in otroška igrišča, objekt pa smo tudi hortikulturno uredili.
Trg Evrope in predvsem Nemčije zahteva podobno obdelavo kot pri namiznem programu: pogosti obiski kupcev, poznavanje konkurence in tržnih dogajanj, sokreiranje itd. - skratka aktiven tržni pristop. To enostavno pomeni zastopnika, ki bi bil ob polni podpori Steklarne Hrastnik prisoten na trgu.
Iz gornje poenostavljene analize se kaže bistvo težav, ki so letos nastopile v PCR. Izkušnje ostalih dveh PC, predvsem pa tista iz programa Pogrnjena miza je nakazala neposredno smer reševanja problematike. Nemško tržišče je tudi za razs-vetljavno steklo najprimernejše in ena od prioritet je torej takojšnja tržna obdelava. Firma Peter je izrazila pripravljenost, da preko g. Rutterta prevzame to nalogo (g. Ruttert je strokovnjak za tehnologijo razsvetijavnega stekla, prav tako ima dolgoletne komercialne stike s firmami kot so RZB itd.), vendar ob pogoju, da vsi udeleženci v procesu odigrajo svojo vlogo. Kakšna so izhodišča? Enostavno
Kaj bi postavili na prvo mesto med pridobitvami naše občine v letošnjem letu?
Vsekakor je najpomembnejša pridobitev Dom starejših občanov, katerega smo končali leta 1994 in je v februarju tega leta polno zaživel ter danes zaseda pomembno mesto v naši občini. S tem so bila samo potrjena naša pričakovanja, da je takšna ustanova v naši občini izred-
povedano: Pridobiti več naročil iz trga, racionalizacija proizvodnje, uvajanje novih izdelkov.
Na sestanku v Hrastniku, dne 28. 11. 1995, (prisotni vsi odgovorni iz Steklarne Hrastnik, dr. Plaikner, g. Ruttert) je bilo dogovorjeno, da vsi udeleženci prenove PCR prevzamejo ustrezen konkreten del odgovornosti; nadzor in koordinacija celotne aktivnosti bo v domeni direktorja Binderja.
Ta naloga bo težka za vse, ki bomo v njej sodelovali. Proizvodnja bo morala ob isti kvaliteti ceneje proizvajati, komerciala bo morala s pomočjo zastopnika zagotavljati dovolj kvalitetnih naročil, razvojni oddelek bo moral kreirati nove, za nasičeni trg zanimive izdelke itd.
Ostaja seveda alternativa in ta je, da stvari gredo svojo pot. Vendar je Steklarna Hrastnik s svojo tradicijo najboljši dokaz, da takih alternativ ne sprejemamo.
no pomembna. Dom ima kapaciteto 112 ležišč in je skoraj v celoti zaseden. V njem je našlo svoj novi dom približno 70 starejših oseb iz Hrastnika, njihovo dobro počutje pa je pohvala za vsa naša prizadevanja.
Zaradi spremembe namembnosti objekta nam je v mesecu oktobru uspelo, da smo od države dobili povrnjenih nekaj vloženih sredstev.
V enem od najinih prejšnjih pogovorov ste omenili, da se bodo aktivnosti pospešeno odvijale na področju ureditve enotnega pretočnega sistema za oskrbo z vodo v občini Hrastnik. Kaj je bilo narejenega na tem področju?
Dokončali smo dela na vodovodnem omrežju Rakitovec - Turje -Marno ter s tem nekako zaključili prvo fazo del. S tem projektom bomo nadaljevali tudi v letu 1996, zanj pa smo že namenili tudi del sredstev v osnutku proračuna za naslednje leto, katerega smo že sprejeli na občinskem svetu. V prihodnje načrtujemo povezavo Marno - Spodnje Marno - Brdce - Slatno in Krištandol, s tem pa bo skoraj 90 % celotnega vodovodnega omrežja v občini Hrastnik tudi skoraj zaključenega.
Kako pa je z realizacijo zazidalnega načrta?
Tudi na tem področju smo aktivno delovali ter ^lel sredstev za zazidalno cono namenili v prihodnjem letu. Pričakujemo, da bo kompleks kmalu dokončan do faze, ko bomo lahko razpisali natečaj za drobno gospodarstvo. S tem programom se bomo vključili v mednarodni program na tem področju in s tem poskusili bodočim podjetnikom omogočiti pridobitev povratnih in nepovratnih sredstev oziroma splošno pridobitev sredstev pod ugodnejšimi pogoji.
Vidno napredujejo tudi dela na področju ureditve cest.
Prav ureditev cestnega omrežja je bila ena od prioritetnih nalog v letošnjem letu. Krajevne skupnosti so dobile približno 18,8 mio SIT, o razporeditvi sredstev pa so odločale posamično. Tako smo uredili cestne odseke v Praprotnem, Bobnu, Šavni peči, Podkraju, Turju, Gorah in Kovku.
V letošnjem letu smo v krajevnih skupnostih uredili okrog 4 kilometre cest, kar je bistveno več od načrtovanega.
Slavko Marčen
PREGLED AKTIVNOSTI OBČINE HRASTNIK V LETU 1995
G. Leopold Grošelj je ponosen na realiziran občinski proračun v letošnjem letu ter poln idej za leto 1996
Kako pa je s projektom toplifikaci-je in plinifikacije?
Izvedena je bila toplifikacija za občane KS Rudnik, kjer smo v bistvu končali z investicijo, saj smo položili zadnje metre primarnega voda za toplifikacijo ter priključili na toplovodno omrežje dva stanovanjska objekta s 35 stanovanji ter novogradnjo z 42 stanovanji. Ocenjujemo, da bomo v naslednjem letu priključili približno enako število stanovanj ter v letu 1996/97 postopno zaključili z toplifikacijo v KS Rudnik. V letošnjem letu smo podpisali tudi koncesijsko pogodbo za plinifikacijo KS Dol, pripravlja se ustrezna dokumentacija (lokacijska in druga), naši načrti, da bi se primarni vod položil že v mesecu decembru, pa so se zaradi vremenskih razmer izjalovili oziroma prestavili v pomladanske mesece.
Del sredstev iz občinskega proračuna smo namenili tudi KOP-u kot javnemu podjetju, ki je sredstva namensko porabil za nakup ustreznega vozila, ki služi za opravljanje zimske službe kot delom v drugih razmerah.
Določena sredstva pa ste prav gotovo namenili tudi investicijam v družbene dejavnosti?
Vsekakor. Pri Ministrstvu za šolstvo smo se prijavili na natečaj za pridobitev dela sredstev za prizidek v vrtcu Rudnik. Rezultati razpisanega natečaja še niso znani, občina pa je v svojem proračunu zagotovila 8 mio SIT za omenjeni prizidek, ki naj bi se v naslednjem letu tudi dokončal.
Skoraj v celoti so zaključena tudi dela na objektu Društva brodarcev, kjer bomo s pomočjo dodatnih sredstev omogočili ureditev garderobnih prostorov ter kopalnic. Na glasbeni šoli smo popravili streho ter s tem vsaj delno sanirali stanje, 1,30 mio SIT smo namenili zdravstvenemu domu za pleskanje prostorov. Del sredstev smo namenili za ureditev občinske uprave. Odločili
smo se, da ne gremo v sanacijo ravne strehe, kar bi bilo sicer 15 % ceneje, ampak bomo naredili streho dvokapnico, v prihodnjih letih pa tako pridobljene prostore uporabili v poslovne namene.
Kakšni so vaši načrti za bližajoče se leto?
V naslednjem letu bomo nadaljevali z rekonstrukcijo ceste proti Dolu, med prioritetne naloge spada ureditev pokopališča z ustreznim parkiriščem, sredstva bomo vlagali v razširitev vodovodnega omrežja, v delu je zazidalni načrt za Korbarjev hrib. Med pomembne naloge štejem ureditev križišča in parkirišča na Logu, kjer bomo porušili
staro hišo ter s tem predvsem povečali varnost otrok na poti v šolo ter uredili parkirišče. V zvezi s temi
deli pa je povezana kompletna hortikulturna ureditev od križišča do Log 28.
Ste tudi v letu 1996 namenili sredstva za investicije v družbene dejavnosti?
Del sredstev smo namenili investicijskemu vzdrževanju osnovne šole v Hrastniku, kjer bomo na pomoč poklicali državo, saj je na celotnem objektu potrebna zamenjava oken. V občinskem proračunu smo določen odstotek sredstev namenili tudi za zdravstveni dom, eden izmed pomembnih projektov pa je tudi izgradnja telovadnice na Dolu. Glede na to, da gre za obsežno investicijo, smo se za pomoč obrnili na državo, rezultati pa bodo znani v januarju.
Do izgradnje tehnične baze v Hrastniku ne bo prišlo, saj se bodo arheološka dela nadaljeval tudi v naslednjem letu.
V letu 1996 bomo nadaljevali z deli na področju toplifi-kacije in plinifikacije, kjer gre v bistvu za sofinanciranje notranjih instalacij v blokovni gradnji.
Zaključujemo tudi rekonstrukcijska dela v bazenu. Investicija je vredna okrog 70 mio SIT, pri čemer moram omeniti, da se je v vlaganje sredstev vključila tudi država.
Uspešni smo bili na različnih natečajih za pridobitev nepovratnih sredstev, kjer smo med drugim dobili 4 mio SIT nepovratnih sredstev kot demografsko ogroženo območje - KAL. Iz tega naslova se bo v naslednjem letu uredila cesta na Kal.
Polni ste načrtov za naslednje leto. Zanima pa me, kaj so največje ovire pri realizaciji zastavljenih ciljev?
Največjo težavo vsekakor predstavlja pomankanje sredstev. Država nam na področju šolstva, vzgojno varstvene dejavnosti, kulture in športa ne priznava dovolj sredstev, oziroma jih omejuje s svojimi normativi. Naj omenim samo en primer: občina Hrastnik omogoča osnovnošolcem koriščenje bazena, kar država smatra za nadstandard in zato mora občina sama pokriti vse stroške. Prav tako nam država po svojih normativih ne priznava avta in šoferja za prevoz otrok v šolo in še bi lahko našteval. Občina mora vedno več sredstev namenjati tudi področju sociale, saj tudi v naši občini brezposelnost narašča.
Danes je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 516 oseb, od tega 200 z dokončano 4. ali 5. stopnjo izobrazbe.
Kakšna je vaša ocena dosedanjega dela v občini?
V prvi fazi lahko povem, da je bil proračun za leto 1995 v celoti realiziran. Standard na področju komunalne in socialne infrastrukture je dokaj dober in upam, da bomo v prihodnje storili le še kakšen korak naprej. Pričakovati polno zaposlenost je seveda preveč optimistično, vendar upam, da bomo tudi na tem področju lahko kaj storili. V letošnjem letu smo zagotovili tudi sredstva za pospeševanje kmetijstva ter pričeli z deli za boljši izgled mesta.
In vaše želje ob prihodu novega leta?
Vodstvu in zaposlenim kolektiva Steklarne Hrastnik kakor tudi občanom Hrastnika želim obilo zdravja, sreče, zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja ter obilo poslovnih uspehov.
Dolores Urbajs
NAŠI NAJMLAJŠI O MIKLAVŽU IN O PRIČAKOVANJU DEDKA MRAZA
Zasnežena pot me je pripeljala do vrtca v Steklarni, kjer me je pričakala skupina razigranih otrok. Presenetila sem jih sredi odgovornega dela - krasili so namreč novoletno jelko in za hip me je zaskrbelo, da ne bodo imeli časa za pogovor. Pa sem se zmotila. Z radovednimi očmi in srci polnimi prijetnih zgodb, so pripovedovali o Miklavžu ter o pripravah na prihod dedka Mraza.
Skupaj z mamico sva napisali pismo Miklavžu, kaj naj mi prinese in vse sem dobila. Barbiko in hišico zanjo ter Lego kocke.
Alenka Ivešič
Komaj čakam, da bo prišel dedek Mraz, saj sem mu narisal risbico o tem, kaj naj mi prinese. Želim si, da bi dobil avto, letalo in smuči.
Mustafa Čajič
Želim si, da bi mi dedek Mraz prinesel smučarske čevlje, sama pa sem prihranila denar za smuči. Zelo rada se namreč smučam.
Saši Janežič
Letos sem se peljala z Miklavževim vlakom do Ljubljane in bilo je zelo lepo. Na vlaku sta bila Miklavž in hudiček, ki je nagajal sprevodniku. Otroci smo bili pridni, zato nas je Miklavž obdaril. Dobila sem kužka, čokolado in knjigo.
Mojca Šoba
Miklavža in hudička nisem videl, čeprav sem včasih poreden in je mami rekla, da bo prišel hudiček in me prestrašil. Miklavž mi je prinesel majico, čokolado, avto, sestavljanko, zvezek in karte. Obljubil pa sem, da bom naslednje leto bolj priden in se ne bom več pretepal.
Žiga Percel
Na miklavžev večer sem na okensko polico nastavil skledo in sem hodil gledat, če mi bo Miklavž kaj prinesel. Kmalu sem v njej našel veliko čokolado. Hudiček pa ni nič ropotal z verigo.
Davorin Čestič
Miklavž mi je prinesel palčka, majhno hišico, v kateri sta bila dva strica in teta, čokolado, bonbone, barvice in zvezek.
Iris Šklander
Ravno sem preživljal počitnice pri sorodnikih v Polzeli, ko je na obisk prišel Miklavž v spremstvu hudičkov. Hudički so imeli velike roge in oči in malo me je bilo strah. Ropotali so z verigami in me poskusili prestrašiti. Vesel sem bil, ker mi je Miklavž prinesel trenirko, hlače, čokoladnega Miklavža in bombone, pa tudi na mojo mamico ni pozabil in ji je prinesel majhno škatlico -kaj je bilo v njej, pa ne vem.
Žan Bizjak
Miklavža sicer nisem videl, ampak prinesel mi je tri avtomobilčke, balone, smoki, bobi palčke in čokolado. Miklavžu sem napisal, naj mi prinese en avto, ker pa sem bil zelo priden, mi jih je prinesel več.
Damir Lukič
Dedku Mrazu sem napisala pismo, v katerem sem napisala, d a želim imeti sanke, hišico za Barbiko in motor za Barbiko. Celo leto sem se trudila, da sem bila pridna in upam, da mi bo dedek Mraz uresničil želje.
Iza Lukovič
Miklavž je svoja darila že podelil, otroci pa nestrpno pričakujejo dedka Mraza, ki jim bo izpolnil izražene želje, če bo le mogoče. Za vsa darila bo potreboval velike sani in koš ter močne jelene. Tovarišico Majo Majcen smo povprašali, kdaj bo dedek Mraz prispel v vrtec in pojasnila je, da ga pričakujejo v ponedeljek, 18. 12. 1995, ob 17. uri. Otroci skupaj z vzgojiteljicama in varuhinjo pridno krasijo vrtec in
* m	'	,
.	.	i.	.
smreko, pripravili pa so tudi kratek program. Ob prihodu dedka Mraza bodo zapeli in zaplesali, zaigrali na razne instrumente ter se posladkali,
saj bodo v petek kar sami spekli kopico dobrih kolačkov.
Dolores Urbajs
Članku o industrijski trgovini ob rob
K pisanju me je vzpodbudil članek v Steklarju, z dne 17. 11. 1995, Industrijska prodajalna ponos ali nadloga. Najbrž niste industrijske prodajalne odprli zgolj zaradi ponosa, njeno funkcijo so narekovale nove tržne razmere in nenazadnje tudi razvoj malega gospodarstva. Pojavili so se novi kupci tudi za tiste vaše izdelke, ki ne sodijo v ta-koimenovano široko potrošnjo, tu imam v mislih program IS. Opazil sem tudi veliko novih izdelkov, kar pomeni novo kvaliteto, žal pa sem opazil tudi eno slabo lastnost. Sistem pakiranja ravno teh novih izdelkov ne sledi želji in potrebam kupca. Posamezniku ne moreš po-
nujati izdelkov v »rinfuzi«, ampak v embalaži glede na uporabno vrednost. Na to opozarjam zato, ker je Steklarna že plačala davek takega početja v preteklosti, ko smo končnega potrošnika zanemarili. Veliko vaših izdelkov je lahko v funkciji darila, to pa nujno zahteva tudi primerno embalažo.
Notranja urejenost trgovine in prijaznost osebja ne moreta pokriti napak v postopkih, preden izdelek pride v trgovino.
Da bo trgovina tudi ponos, ne smemo pozabiti na končnega kupca. Veliko poslovnih uspehov v novem letu 1996.
Franjo Krsnik
ZAHVALA
Vsi ljudje imamo določene sprelomnice v času življenja - od samega rojstva pa do pozne starosti.
Tako je tudi zame nastopil tisti čas, ko mora človek zapustiti delovno sredino in oditi v pokoj.
Res je, da sem tudi sam odšteval dneve do upokojitve, vendar mi je bilo na zadnji delovni dan težko pri srcu. Zavedal sem se, da bom moral zapustiti svoje delovno mesto in sodelavce, s katerimi smo si delili dobro in slabo.
Sprijazniti se je bilo treba z dejstvom, da bom zdaj tudi sam upokojenec.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil celotni izmeni LIPAR. Predvsem pa pregledalkam in izmenovodjem kontrole za prečudovita darila, katerih sem bil zelo vesel.
Se posebej pa bi se rad zahvalil ERNI DEŽELAK za ves njen trud. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in strpnosti.
Nikoli vas ne bom pozabil.	K .. v-,
ZANIMALO VAS BO
Zaključil se je predzadnji mesec letošnjega leta, mesec november 1955, vsi pa smo že v pričakovanju prazničnega meseca decembra, kateri nam prinaša radost in veselje za otroke in odrasle od Miklavža do dedka Mraza, božičnih praznikov ter novoletnega vzdušja.
Še prej pa se vrnimo v mesec oktober 1995 in se spomnimo takratnega podatka o zaposlenosti v Steklarni, in sicer nas je bilo skupaj 878 zaposlenih, med katerimi je 412 žensk in 466 moških, oziroma 15 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov pa zopet nismo imeli.
Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe, in sicer:
V MESECU NOVEMBRU 1995 smo na novo zaposlili 1 delavca, in sicer:
Janeza Bučevca kot programerja 2 v oddelku AOP
Delovno razmerje sta prekinila 2 delavca, in sicer:
UPOKOJENA - invalidsko (1 delavka):
Jožefa Premec, skladiščna delavka
IZKLJUČEN (1 delavec):
Mersad Dedič, odbijalec steklenih izdelkov
Glede na navedene kadrovske spremembe smo konec meseca novembra 1995 zaključili s skupnim številom 877 zaposlenih, med katerimi je 411 žensk in 466 moških, med vsemi pa imamo 13 delavcev sprejetih za določen čas, tokrat pa imamo tudi 2 pripravnika.
PRIRASTEK V DRUŽINI
V podjetju pa imamo ponovno novo mlado mamico, in sicer Slavico Kavšek-Novak, katera je svojemu možu Martinu povila hčerko Majo.
POROČILA STA SE:
Za skupno življenjsko pot pa se tokrat ni odločil nihče.
Kadrovska služba Slavi Brajer
BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI V BOHINJU
Vabimo vas, da preživite prijeten dopust v času božičnih in novoletnih praznikov v steklarskem domu v Bohinju.
Možnost za božični oddih je v času od 22. 12. 1995 do 27. 12. 1995, ter za novoletni oddih v času od 27. 12. 1995 do 2. 1. 1996 in sicer s pričetkom večernega obroka ter zaključkom s kosilom.
CENE: I. DNEVNI PENZION	domači gost	tuji gost
- odrasli	2.600,00	3.000,00
- otrok	1.800,00	2.100,00
- otrok brez postelje	1.200,00	1.400,00
II. DNEVNI POLPENZION		
- odrasli	2.100,00	2.500,00
- otrok	1.400,00	1.700,00
- otrok brez postelje	900,00	1.000,00
Za božično in novoletno večerjo znaša doplačilo 800 sit, vendar samo za odrasle osebe.
Za domače goste se štejejo delavci Steklarne Hrastnik in njenih hčerinskih podjetij z ožjimi družinskimi člani, upokojenci in štipendisti Steklarne Hrastnik.
Možnost plačila je na 3 obroke, L obrok je plačljiv pred odhodom. Prijave se sprejemajo na sedežu podjetja Sinet d.d., oziroma na telefon 43-433 ter interna št. 125 (Steklarna).
Želimo vas prijetne praznične dni - vabljeni!
SINET d.d. HRASTNIK
OVEN
od 21. 3. do 20. 4.
BIK
od 21. 4. do 21. 5.
m
DVOJČEK
LEV
od 23. 7. do 23. 8.
Wi
DEVICA
od 24. 8. do 23. 9.
ZVEZDE GOVORIJO
Horoskop od 15. 12. 1995 do 15. 1. 1996 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek
Dobro bi bilo, če bi zbrali več odločnosti in korenito spremenili nekatere stvari, ki vas ovirajo na poti in vas držijo nazaj. S siljenjem ne boste dosegli ničesar, še manj s trmoglavostjo. Z zdravjem ne boste imeli težav, čeprav jih boste iskali. Preganjala vas bo misel, da z vami ni vse v redu, ker se boste v določenih trenutkih počutili povsem izčrpani. Preveč se boste ukvarjali sami s seboj in logično razmišljanje vam bo delalo težave, zato problemov, ki bodo nastali, ne boste zlahka rešili. Radi boste v družbi rib in levov, ker se boste dobro počutili, njihovih nasvetov pa kljub temu ne boste sprejeli. Odnosi z domačimi bodo bolj pristni, ker boste končno spoznali, da ste tudi vi nekaj krivi. Nežne decembrske večere izkoristite za odkrit pogovor s partnerjem in veselite se časa širokih potez in mirnega obdobja, ki bo pokazal nove usmeritve za daljno prihodnost.
TEHTNICA
od 23. 9. do 23. 10.
Ker niste malomarni, tudi večjih težav v tem obdobju ne bo. Le na dihala boste bolj občutljivi, zato prisluhnite potrebam svojega telesa. Čaka vas pozitivno obdobje in trenutki videnja, ko boste spoznali, da ste gospodar svojih čustev, zato vas drugi ljudje ne bodo vrgli iz tira. Tudi tisti ne kateri so vam drugače naklonjeni. Pogosto pa boste premišljevali o ne preveč pozitivnih stvareh, kar bo močno vplivalo na vaše razpoloženje. V prazničnih dneh boste veseli vabil, ki pa se jih ne boste udeležili, saj si boste želeli biti sami in zato jih boste odklanjali. Delo v tem času ne bo v središču pozornosti, zato tudi nagrad ne bo! Presenečeni boste, ker se boste dobro razumeli z devicami in njihova družba bo pozitivno vplivala na vaše počutje. Za praznike se oblečite svečano, saj boste tako pridobili na samozavesti. Uživali boste v spoštovanju nadrejenih.
Potrebovali boste več počitka, tudi če se ne boste preveč naprezali in prav je, da ste pozorni predvsem na svoj vrat. Tudi preobilica dobre hrane ne bo najbolje delovala na vas. Partner vas bo s svojim mišljenjem presenetil, vendar ne ravnajte dramatično, tudi on ima pravico do osebne svobode. V denarnih zadevah boste tokrat skrajno previdni in odločitev ne bo napačna. Nekatere zamisli, ki jih imate so absurdne, je najbolje da čim prej pozabite. Dobro bi bilo, da ne razmišljate veliko o stvareh, ki ste jih že davno prežvečili, treba bo naprej in pozabiti na zamisli, ki se ne morejo uresničiti. Naslednji teden bo mati Luna vplivala na moč čustvovanja in življenjskih izkušenj, kar bo vplivalo na vaše nazore in čuteče telo. Vaš element pa vam poklanja dobro materijalno življenje in družbeni uspeh. V začetku januarja se bo pokazala vaša uporniška in inovatorska moč in moč spreminjanja obstoječih stanj.
ŠKORPIJON
od 24. 10. do 21. 11.
Izpolnjeni bodo vsi pogoji za vaše dobro počutje, pa vendar marsikaj ne bo tako, kot bi moralo biti, saj vas bo mučil občutek, da ste se zaradi partnerja odrekli marsičemu, do česar imate sicer pravico. Čeprav bosta težko našla skupen jezik, je prav, da upoštevate partnerjevo pripravljenost, da se o vsem pogovorita. Denar vam v tem obdobju ne bo zelo pomemben, saj bo samo področje samopotrditve. Ko boste izbirali nove poti na tem področju poskušajte biti pošteni, v nasprotnem se vam lahko zatakene, posebno takrat, ko boste že blizu cilja. Prevelik pohlep nujno vodi v padec in tudi vi ne boste izjema. Trpeli boste zaradi zmot in lažje vam bo pri srcu, ko boste spoznali, da so vaše. Z zadržanjim dihom pa lahko pričakujete leto 1996. ki vam bo prineslo nekaj novih vtisov in tistih zavor, ki so vas do sedaj zaustavljale, ne bo več. Prve dni novega leta bodo dnevi mlačni, že kmalu pa vas bo Merkur prijel za roko. Ne izpustite jo.
Notranje boste negotovi in zato se boste naslanjali na druge ljudi, kar pa bo nekatere v vaši bližini še kako motilo. Preveč obremenjeni se čutite, zato ni čudno, da vaše zdravje peša. Težave s krvnim obtokom morate rešiti pri zdravniku, ob tem pa se več gibati na svežem zraku. Ljubezenski odnos s partnerjem se bo poglobil, zlasti, ker boste notranje krhki in ranljivi. Vaš zaščitnik bo! Finančno se v tem obdobju še ne boste opomogli, za kar bo krivo vaše nezanimanje. Obiskovali vas bodo ljudje in vera, da ste socialno sočutni, vam bo dvignilo moralo. V naslednjem tednu se resno posvetite stvarem, do katerih imate odpor. Tudi brez tuje pomoči bo šlo. V januarju bo občutljiv celoten dihalni sistem in priporočljivo je, da obvladate nemir in živčnost ter se izogibate formalnih ovir. Gradite na sebi in ne uničujte novega spoznanja.
Vaše počutje ne bo najboljše, zato boste v prihajajočem obdobju prisiljeni varčevati z lastno energijo. Aktiven počitek in branje dobre knjige vam bosta vse nadomestila. V ljubezni bo nekaj zapletov, vendar boste iz tega potegnili tudi nekaj dobrega. Za denar trenutno nimate dobrega občutka, zato finance prepustite tistemu, ki mu zaupate. Predvsem pa omejite svoje potrebe. Ob kozorogih se boste dobro počutili, ker vam bodo nudili občutek varnosti. Če ste rojeni v prvi dekadi, se boste dobro izvlekli iz malodušja, ker vam bo pomagala tankočutna riba. Izobraževanju posvetite več časa, kar se bo kmalu obrestovalo. Če boste prebrodili krizo osamljenosti in sprejeli ponudbo prijateljev, bo začetek januarja pozitiven. Lahko se zgodi, da boste doživeli nenavadno prijetno presenečenje, kar bo začetek novih poslovnih stikov. Če boste v silvestrski noči sijali, bo druga polovica januarja za vas pozitivna. Pazite, da vam v žepu ne bo utripala rdeča luč, saj bo prelomnost nastopila šele ob koncu prvega meseca. Novico, ki jo boste slišali po naključju, jemljite resno. Kiron vam ponuja moč zdravja, njegovo polje je široko.
Uvideli boste, da je sreča tudi v majhnih stvareh, zato boste znali marsikaj, kar ste v preteklosti spregledali, bolj ceniti. Partnerju boste posvečali več pozornosti in imeli boste občutek, kot da ga bolje poznate, kot kdaj koli prej. Načrt, ki ste si ga napravili, bo dober samo pod pogojem, če se ga boste dosledno držali. Prijatelji vam bodo skušali pomagati. ne zavrnite njihove pomoči, saj vas imajo radi. Vaš ponos bo precej prizadet, saj vas bo ignorantsko vedenje bikov močno užalilo. Spoznali boste, da lahko veliko rešite, če pravilno gledate na stvari. Leto 1996 je Sončevo leto. ki vam vlada, zato vnaprej poskrbite, da rešite vašo finančno situacijo. Odnos s prijateljem pa le poglobite. Še močno ga boste potrebovali. Okrog srca vam bo toplo v začetku januarja, saj boste težko pozabili čuten pogled nežne ribe. Če vam bodo ljudje predlagali možnosti za nov projekt, se le odločajte po presoji in lastni intiu-tivnosti. Slavo in blišč boste doživeli samo z lastno iniciativo.
Črnogledi boste in vsako partnerjevo dejanje si boste negativno razlagali. Zelo boste občutljivi in vase zaprti, kar bo pripomoglo k slabemu fizičnemu in duševnemu počutju. Ni dobro, da se zadržujete v zaprtih prostorih, zato izkoristite vsako prosto minuto za sprehod. Do denarja boste prišli na zelo nenavaden način, pri tem pa vam bodo pomagali sorodniki. Kljub temu pa se izogibajte večjih nakupov, saj je vaš finančni položaj precej negotov. Naslednji teden boste brez razloga precej napeti in razdražljivi, ker vas bodo preganjale temne slutnje. Razmišljali boste o svojih starših, ker jih boste videli v povsem drugačni luči, kot ste jih navajeni. Tehtnicam boste zaupali najintimnejše dele svojega življenja in njihov nasvet vas bo rešil pred marsikatero nerodno situacijo. Do partnerja bodite odprti, saj ni tako, kot si vi mislite. Če boste imeli težave s prebavili, se ne odločajte samo po knjigah, temveč resno vzemite nasvet strokovnjaka. Januarja vas lahko zebe, ne pozabite na šal.
STRELEC
od 2. 11. do 21. 12.
m
KOZOROG
od 22. 12. do 20. 1.
ra
VODNAR
od 21. 1. do 18. 2.
RIBI
od 19. 2. do 20. 3.
m
Vaša notranja umirjenost bo vplivala tudi na fizično počutje, ker si boste vzeli več časa sami zase, si boste lahko privoščili tudi stvari, ki ste se jim do sedaj odrekali. Koristila bi vam tudi sprememba okolja, zato je sedaj tudi dober čas za kratek oddih. Finančno stanje se bo izboljšalo, zato boste tudi bolj svobodno zadihali. Te trenutne okoliščine izkoristite v polnosti. Partner bo občasno ljubosumen na vas, ker boste veliko časa preživeli s prijatelji. Z izobraževanjem ne boste imeli težav, zato boste tudi hitro napredovali. Z dvojčki in ovni boste imeli občutek solidarnosti, zato vam bodo še posebno naklonjeni. Praznične dni pa le preživite doma. da ne bo nestrpnosti in slabe volje. Energije v novem letu boste imeli dovolj, dobro pa bi bilo. da jo tudi pametno razporedite. Večjih zdravstvenih težav ne bo, če boste pazili na ledvice.
Spoznanje lastnih napak in nemočnih situacij, za katere boste odgovorni sami. vam bo veliko pomagalo, da boste stvari lažje razumeli in tako tudi sprejemali druge. Pomembno je. da se ob vsaki preizkušnji nekaj naučite in se vprašate, zakaj vam jo je življenje postavilo. Sa-mopomilovanje ne pomaga, zato ne upajte, da se bodo stvari rešile same po sebi. Odgovornost telesa vam bo v tem obdobju padla, zato nikar ne pozabite na obilen počitek. Izgovor, da nimate časa, ni na mestu. Prihaja pa tudi čas, ko boste veliko razmišljali o ljubezni in prizadevali si boste, da bi uresničili ideal, ki ga nosite v sebi. Vendar si vzemite čas. saj ne boste razočarani. Nesproščenost in tesnoba bosta izginili v družbi levov. Ker boste praznike verjetno preživeli doma. je prav. da tudi tokrat ne pozabite na svojo zunanjost. Prijetna zunanjost lahko pričara prijeten nasmeh.
Čutili boste, da ste polni energije, še posebno v primerjavi s preteklim obdobjem. Odporni boste, to pa še ne pomeni, da ste imuni na razne telesne poškodbe. Ne poslušajte nasvetov ljudi, ki o zdravstvu ne vedo ničesar. Ni vsaka rožca za vse! Če; ste rojeni v prvi dekadi, vam denarja ne bo manjkalo, ker ste se lotili prave stvari. Do prijateljev boste precej egocentrični in neuvidevni, ker si boste zaželeli zagotoviti prednost v družbi pred drugimi. Nekajkrat vam bo to tudi uspelo. V drugi polovici tega obdobja vam bo manjkalo volje, zato boste imeli težave z zbranostjo. Nadaljevati morate tam. kjer ste ostali, ker druge izbire ne boste imeli. Najbolj pri srcu vam bodo raki, ker si bodo želeli vaše bližine in treznega presojanja, kar pa bo dobro delo predvsem vašemu ponosu. Svojo slabo voljo in nagativno razmišljanje ne stresajte na ribe, občutljive so in zamerile vam bodo.
Preveč se boste obremenjevali z malenkostmi in živčnost bo zelo slabo vplivala na vaše zdravje, ki pa ne bo povzročala večjih glavobolov. Vaša moč čustvovanja in optimizma sta v harmoniji, ker pa pogosto delujete stresno, lahko nastanejo glavoboli in stres. Zato v prizadevanjih ne bodite krčeviti, lahko se zgodi, da bi izgubili na poslu. Prilagodite se spremembam in se čimbolj umirite. Pojdite naprej po poti. ki je za vas trenutno naporna, vendar že v naslednjem obdobju izredno pozitivna. Uspeh v drugi polovici januarja vas bo navdušil in v marsičem spremenil vaše mišljenje. Nič ni narobe, če se boste v prostem času ukvarjali z ezoteriko. Ob vsem tem pa ne zanemarite rekreacije. saj jo nujno potrebujete. Pazite na svojo telesno težo, saj preobilica hrane in pijače lahko predvsem škoduje. Naslednje obdobje bo vaša presoja točna in zanesljiva in prav je, da delate skupaj s svojo izredno intuicijo, ki vas do sedaj še ni pustila na cedilu, če ste ji le znali prisluhniti. Novo leto boste praznovali v romantičnem okolju in priložnosti, ki jih boste spoznali, vam bodo vrnila moč samozaupanja in vas podprla v duhovni rasti.
Nagradna križanka
PRITOK SEVERNEGA LEDENEGA MORJA
AVTOR:
KARLI
DREMEL
švicarski SLIKAR C PAUL)
VRELA
VODA
MESTO V KANADI (V Q.UEÖECU )
SUMERSKI
BOG
VETROV
MESTECE V IRANU
USPEŠNA
POPEVKA
MESTO NA FINSKEM
MAJDA
SEPE
ELA
PEROCI
1996
ŽE LEIOV KRSEC
ODDELEK
RIMSKE
LEGIJE
VULKANSKO
ZRELO
IGOR
MAJCEN
SPODNJA
OKONČINA
SOKRATOVIH
'IZMIKOV
RIBA BREI PLAVALNEGA MEHURJA
VEZIVO ZA ZIDAKE
FRANCOSKA
PISATE-
LJICA
(GERMAINE)
NAREČJE
TOSKANCEV
DRAGO
IBLER
IGRALKA : GARDNER
SLOVENSKI L ITERAR -NI ZGODO-; VINAR
(BORIS)
MRZLICA. KI SE-PONAVLJA VSAK OSMI DAN
GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU
VOJAŠKI
PAKT
FR.SKLADATELJ (JACQUES)
JEZERO V TIBETU
MESTO V ZILJSKI DOLINI
PREVAL V CRNOGORSKIH BRDIH
NEKDANJI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA
p STR O Dl SEC PLIN
IT. FILM. IGRALEC (FRANCO)
REKA V NEMČIJI
ŽUŽEK V MOKI
SMUČARSKI
SKAKALEC
JEKOVEC
ŽRTEV SEŽGANA NA OGNJU
ŽUPNIJA
SATIRIK
BUCHWALD
NADZORNIK V STARI SPARTI
VODNI
VRTINEC
HIENG
ANDREJ
NEDA
UKRADEN
OBOROŽEN NAPAD. NA POLITIČNO OSEBNOST
VRHNJI DEL VINO GRADA
PAVEL Sl VIC
AMERIŠKI
GORSKI
LEV
MORSKA
PAPIGA
UPODAB-
LJAJOČI
UMETNIK
CESKI
SKLADA-
TELJ
(JOSEF)
PEVKA
PRODNIK
ETNIČNA SKUPINA V NOVI GVINEJI
SL- NABOŽNI SKLADATELJ (LUKA)
NAJVECJI POLOTOK NA SVETU
MESTO V ZAHODNI SICILIJI
NAJ VIS JI IZVRŠNI ORGAN DRŽAV E
PRVI RUSKI; VLADAR
HRVAŠKA
SKUPŠČINA
PEVKA
STEFOK
OTOK V GORNJEM JADRANU
OTO
PESTNER
NASA PISATELJICA PEROCI
MESEC
LJUBEZNI
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti
11.000	tolarjev in sicer:
1.	nagrada 5.000 tolarjev
2.	nagrada 3.000 tolarjev
tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK do 20.01.1996
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 10-11/1955 smo dobili 55 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1. nagrada 5.000 tolarjev: Milan Čadež, upok.
2.	nagrada 3.000 tolarjev: Anica Klenovšek, upok.
3.	- 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Silva Rojko, Ivan Gošler, Lidija Kirn, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: steak. Almaviva, STEKLARNA, dizel, HRASTNIK, Makole, DS, Oto, Meta Malus, stav, fetiš, Taro, Ari, Tine, arara, Arov, Imst, Oberon, mora, Sotlar, snet, Kisovec, Kreoli, pisar, Torino, K. B., Trojane, Ikar, tele, Mura, oče, Lars, era, Ida, Ilirija, O.L., ani, kader, cima, oko. Man, tarifa, aker, Ban.
(K.D.)
jTj STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs.
Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana.
Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006.
Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. L 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.