Kamniški občan LETO XXXV KAMNIK, 7. MARCA 1996 Sklepi občinskega sveta v zvezi z gradnjo avtoceste Občinske svet je na 2. izredi seji 21. februarja (na kratko smo o njej že poročali) sprejel odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik v zvezi z gradnjo avtoceste na odseku Vransko-Blagovica. Ob tem paje sprejel tudi več sklepov. Posebej je poudaril, da vztraja na trasi, kije opredeljena v predlogu lokacijskega načrta za ta cestni odsek in da nasprotuje kakršnikoli spremembi trase, ki bi lahko potekala po Tuhinjski dolini. Svet je zadolžil župana, da v najkrajšem času organizira sestanek z vodstvi prizadetih krajevnih skupnosti, na katerem bodo sodelovali tudi svetniki s teh območij. Namen sestanka je dogovor o nalogah, kijih bo treba opraviti na terenu z občani. Župan naj po sklepu občinskega sveta po potrebi pridobi in vključi v realizacijo tega programa tudi zunanje strokovne institucije. Zupan mora zagotoviti tudi inšpekcijski ogled ceste Spodnje Stranje-Črnivec, tako da se zagotovijo nadaljnji ukrepi za sanacijo varnostnega in tehničnega stanja vsaj na najbolj kritičnih odsekih. Nakasneje na IS. redno sejo občinskega sveta bo župan predložil terminski plan realizacije obveznosti občine Kamnik za uresničevanje podpisanega dogovora, ki vsebuje obveznostih uredbe, ki jo bo sprejela Vlada R Slovenije. Kaj pravi sporazum o ureditvi cestnega omrežja v občini Kamnik? Poročali smo že, da sta pred izredno sejo občinskega sveta 21. februarja Jože Brodnik, dipl. ing., predsednik Družbe za avtoceste v R Sloveniji, in Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, podpisala sporazum o ureditvi cestnega omrežja na območju naše občine zaradi izgradnje avtocestnega odseka Vransko-Bla-govica-Sentjakob. Ta sporazum se bo realiziral šele s sprejemom Uredbe o lokacijskem načrtu za AC Vransko-Blagovica s strani Vlade R Slovenije. Poleg ukrepov, ki smo jih predstavili že v prejšnji številki v zvezi s sprejemanjem prostorskih aktov (da ne bo obvoza tovornega prometa po Tuhinjski dolini, največja osna obremenitev 8 ton, širina vozišča vsaj 6 m, zagotovitev srečanj avtobusa in osebnega avta, sodelovanje občine pri pridobivanju zemljišč, dovoljenje za ukrepe na podlagi priglasitve del) sta se podpisnika sporazuma dogovorila o dvajsetih zelo konkretnih ukrepih. Mednje sodijo zlasti financiranje izgradnje obvoznice mimo Motnika s strani DARS, če bo občina pred pričetkom del na AC pridobila gradbeno dovoljenje. V nasprotnem primeru bo odsek skozi naselje urejen z semaforji. Uredili naj bi tudi preglednost krivine vzhodno od S seje občinskega sveta Vnukinja Luka Svetca 70 let skavtstva v Kamniku Velika planina: FIS slalom za ženske 3. stran 5. stran 6. stran 11. stran Naslednja, 6. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 28. marca. Prispevke sprejemamo do srede, 20. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 26. marca. kOcna DAN ŽENA je tradicionalna priložnost za obdarovanje nežnega spola in izkazovanje ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja. Naše PE DROGERIJA, TIP-TOP, KNJIGARNA, DISKONT, MARKET KRANJSKA, BAKOVNIK, MODNA HIŠA, NOVA MODA... vas pričakujejo bogato založene in cenovno zanimive s parfumi, cvetjem, sladkarijami, tekstilom... KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! ************* NOVO V KOČNI m S l marcem bodo vse KOČNINE prodajalne odprte med tednom od 7. do 19.30 in ob sobotah od 7. do 13. ure. Živilske dežurne prodajalne bodo ob sobotah odprte do 19.30 ter ob nedeljah od 7. do 11. ure. DEŽURNE PRODAJALNE se menjajo na dva meseca! Motnika. Uredili naj bi tudi avtobusne postaje v Buču, na Lokah, v Podhruški in na Kavranu. Na nekaterih odsekih (Buč, Srednja vas, Kavran, Soteska) je predvidena tudi ureditev pešpoti ob cesti. Pri Brezovici bodo rekonstruirali cesto, uredili most in preverili možnost zaščite pred poplavami Nevljice. Na Vrhpolju predvidevajo ureditev pločnika. Pet načrtovanih ukrepov pa se nanaša na ureditev prometa po kamniški obvoznici, skozi Podgorje, Križ in Moste. Tako nameravajo na križišču Cankarjeve in obvoznice, kjer so že sedaj veliki zastoji, postaviti semafor. Na križišču obyoznice s Šolsko ulico bo spremenjen program semaforja in urejen dodatni pas za desno zavijanje proti Metalki, kar bo pospešilo pretoč-nost tega križišča. Na odseku Podgorje - Križ je predvidena razširitev vozišča in ureditev pešpoti. V Mostah bo DARS financiral rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pešpoti. Sedanjega dotrajanega pa naj bi zamenjal nov most. Za križišče pri Kralju, ki naj bi imelo obliko rondoja, pa je že v izdelavi projektnotehnična dokumentacija. Tudi ta del v Mostah bo DARS sofinanciral le, če bo občina pravočasno, pred začetkom del na avtocesti, pridobila gradbena dovoljenja. Na vseh odsekih od Motnika do Most, kjer je to potrebno, predvidevajo položitev novega obrabnega sloja asfalta. Z minimalnimi posegi v strugah Motni-šnice in Nevljice bodo sanirali tudi poplavna mesta. Zaradi povečanja prometa med gradnjo AC bo DARS predlagal, da bo imela v programu zimske službe prednost cesta Motnik-Kamnik-Moste. V sporazumu je tudi izrecno navedeno, da bo DARS navedene dela izvedel pod pogojem, če bo DARS za to zavezala že omenjena Uredba Vlade RS o lokacijskem načrtu za AC Vransko-Blagovica, ki pa še ni sprejeta. Občina Kamnik se je tudi zavezala, da bo sodelovala pri postopkih pridobivanja zemljišč, soglasij in dovoljenj, potrebnih za izvedbo navedenih del. Vsa dela bodo predvidoma izvedena pred pričetkom gradnje AC Vransko-Blagovica oz. v skladu z možnostjo pridobitve potrebnih zemljišč in dovoljenj. F.SVETEU Mesecu materinstva na pot PRSTKIKOT ZNAMENJA ŽIVLJENJA! Sprva so se moje misli hotele drugače zapisati. Spregovorile bi o prstkih kot znamenjih otroških iivljenj v naših domovih. Razsejanih na omarah, mizah, vratih... Včasih nas spravljajo v obup, saj neprestano vdirajo v čistočo doma! A če pustimo iskrenosti prosto pot, potem se ob pogledu nanje ne jezimo več. Nasprotno! Razneieni zavzdihnemo: »Hvala iivljenju, da nam jih je podarilo!«. Te naše ljube otroke, z njihovimi prstki vred. Čisto nova izkušnja pa me navdaja s spoznanjem, da starim staršem razkošje prstkov prinaša še večje razsežnosti čutenja: da niso osamljeni! Tudi ko so »lastniki« prstkov s svojimi starši, spomini nanje prav v teh drobcenih, razsejanih znamenjih ostanejo v bližini njihovih oči in src. Pa vendarle ni dovolj, da prstki izvabljajo le našo najglobljo ljubezen in potrebo po njihovi prisotnosti. Kajti Življenje z vsem napredkom, ki ga prinaša čas, te male Ijub-kovane prstke ogroža. Ogrožajo jih zrak, voda in zemlja, temeljne dobrine sveta, s katerimi odrasli ravnamo, kot da jih je mogoče kupiti na tržnici! Še posebno zaskrbljujoči so dogodki zadnjih dni. Glavna republiška inšpektorica za kmetijstvo javno obrača državi hrbet, ker tako brezskrbno razsipava z novodobnimi strupi - pesticidi! Ne želi sodelovati pri zastrupljanju zemlje, vode in pridelkov! V imenu obrambe domovine neimenovana stroka prisega na neškodljivost »radarskih oči« na naravnem biseru -Menini planini! Spreneveda se, ko pravi, da s tem brani svoje državljane. Nasprotno, napada jih! V prvem in drugem primeru so pravi, ozaveščeni strokovnjaki nalili »plačani« stroki drŽave čistega vina! Prvi v Sobotni prilogi Dela (24. februarja 1996), drugi na javni tribuni v Nazarjih, kjer se je prenapolnjena dvorana delavskega doma upogibala pod dejstvi prave stroke in krajanov, ki svojega bisera - čiste narave - niso pripravljeni prodati za nekaj brezplačnih telefonskih priključkov. »Prava obramba domovine je tista, ki tesno in demokratično sodeluje z ljudstvom. Pravi minister je demokratičen in ima srčno kulturo. Če bi to imel minister Kacin, bi zbrano množico v Nazarjih moral nagovoriti: Oprostite, ker sem vas vznemirjal, srečo grem iskat drugam!« Tako mu je očital strokovnjak in znanstvenik dr. Ma-rinček! Ljudje so mu goreče zaploskali, odločni Zgornje-savinčani! Kamničanov in Tuhinjcev ni bilo med njimi. Kaj sem pravzaprav s tem želela izpovedati? Da vsa ta silna kemija in fizika na dolgi rok spreminja naša življenja. Neopazno in tiho bo prišla tudi v naša telesa. Posledic odrasli morda res še nekaj časa ne bomo občutili, toda občutili jih bodo naši potomci! Zaznamovale bodo naše prstke, ki nič ne vedo, kaj je življenje, pa so življenje sami! Če ljubimo prstke, ljubimo življenje in za njihovo vrednost bo treba storiti kaj več, kot zgolj nemočno sprejemati vse, kar nam država v imenu napredka in varnosti prinaša. Ljubimo torej naše prstke - ODLOČNO! IVANA SKAMEN Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Velika ponudba superg Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik Si želite zagotoviti varno prihodnost in finančno neodvisnost? Z RENTNIM VARČEVANJEM pri nlb. d.d., Podružnica Kamnik, si zagotovite premoženje za: • dodatno pokojnino • pomoč otrokom ali vnukom med študijem • uresničitev velikih in za sedaj še neuresničenih želja Oglasite se v naših poslovalnicah na Glavnem trgu in na Bakovniku. Čakamo Vas. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve. Novi telefoni v Komendi, Mostah in na Križu do jeseni 1996?! Meščanska korporacija Kamnik še nima vseh članov Člani sveta Krajevne skupnosti Komenda se že več let trudimo, da bi povečali telefonsko centralo v Komendi in izgradili novo primarno in sekundarno omrežje. Ker pa je pri tem potrebno potrkati na kar nekaj (pravih) vrat, nam je bila še kako dobrodošla pomoč g. Staneta ZARNIKA in g. Maksi-miljana LAVRINCA. Tako smo imeli že v letu 1994 kar nekaj sestankov in pogovorov z vodilnimi ljudmi na takratnem PTT podjetju. Žal takratne razmere niso dopuščale investicije v Komendi, kar pa naj bi bilo realizirano v letošnjem letu. Pred kratkim so se začela zbirati soglasja k lokaciji za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razvodnoga naročniškega omrežja Komenda. Iz prejete dokumentacije je razvidno, da bo večina kabla položenega v zemljo. Ker je krajevna skupnost skupaj s krajani v preteklosti asfaltirala kar nekaj cest (na Gmaj-nici, Podborštu, Mlaki, Komendi itd.), je v našem skupnem interesu, da se te ceste ne prekopa-vajo, pač pa podvrtavajo. Zato želi Krajevna skupnost Komenda zaradi zaščite interesov krajanov pri tem igrati aktivno vlogo. Po izjavah odgovornih ljudi na TELEKOMU potekajo dela na projektu povečave centrale in izgradnje omrežja po načrtih. Terminski plan, ki je odvisen tudi od zbranih soglasij, vremena in izvajalcev del, pa predvideva sledeče: - do konca maja 1996 pridobitev gradbenega dovoljenja, -junija 1996 pričetek del, - konec septembra 1996 končanje del, - 15. oktober 1996 tehnični pregled in po tem datumu naj bi sledilo vključevanje novih telefonskih številk v centralo. Pri TELEKOMU želijo predvideni rok skrajšati, kar pa bo odvisno tudi od pomoči krajevnih skupnosti in krajanov pri izdaji soglasij. Cena priključka zaenkrat še ni dorečena (vsekakor bo potrebno plačati 103.000,00 SIT, v kolikor se priključek med tem ne podraži). Ob dejstvu, da za obročno odplačevanje na TELEKOMU niso preveč navdušeni in da se je na našo KS obrnilo kar nekaj krajanov, smo se odločili za akcijo. Ker bo za marsikoga izdatek za telefon v enkratnem znesku velik zalogaj in bodo žepi bolj prazni zaradi minulih dopustov, ozimnice, šoloob- veznih otrok itd., je bilo predlagano, da bi KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA vsem zainteresiranim novim naročnikom telefona mesečno pošiljala položnice. Če bi z zbiranjem sredstev pričeli v marcu leta 1996, bi se znani znesek priključka 103.000 SIT lahko razdelil na 6 obrokov po približno 17.000 SIT mesečno. Sredstva bi se zbirala na žiro računu KS Komenda, ob izstavitvi računa za priključek pa bi KS poravnala obveznosti TELEKOMU v višini vplačanih sredstev za krajane, ki bi se za tako obliko odločili. Krajevna skupnost Komenda je pripravljena voditi akcijo za vse zainteresirane krajane - ne glede na krajevno skupnost, v kateri stanujejo. Zato vabimo vse, ki vam ustreza obročno plačevanje oz. zbiranje sredstev za telefon, da se zglasite na sedežu KS Komenda, na Zajčevi 23, ali pokličete po telefonu 841-323. Če bo dovolj interesentov, bomo, tako kot smo že omenili, z zbiranjem sredstev pričeli že v marcu 1996. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA tajnik Roman Grošelj S13. seje občinskega sveta O kulturnem domu še enkrat Občinski svet je na 13. seji 28. februarja imenoval za podžupana občine Kamnik Toneta Steleta, kamniškega obrtnika -svečarja, ki je bil v prejšnjem izvršnem svetu zadolžen za področje turizma. Živahna razprava se je razvila že ob sprejemanju dnevnega reda. Svetnik Stane Zamik je predlagal umik spremembe sklepa o ustanovitvi komisije za pripravo zbornika o povojnih množičnih pobojih v občini Kamnik, ker da ni v skladu s statutom in poslovnikom. Predlagano spremembo bi po njegovem mnenju morali obravnavati z odlokom, ne pa s sklepom. Njegovega predloga svetniki niso sprejeli. Prav tako niso sprejeli predloga Rudija Meršaka, da naj bi dnevni red razširili z novo točko o radarju na Menini planini z obrazložitvijo, da ni pripravljenega potrebnega gradiva. V zvezi s predlagano spremembo komisije o povojnih pobojih je predsednik sveta Igor Podbrežnik pojasnil, da so predlagatelji ravnali v skladu s starim še veljavnim odlokom o delovnih telesih. Na predlog župana Smolnikarja so dopolnili dnevni red s pooblastilom komisije za volitve in imenovanja, da s pravilnikom odloča o sejninah in drugih prejemkih tajnikov in članov nekaterih občinskih delovnih teles in UO sklada stavbnih zemljišč. Občinski svet je brez razprave sprejel odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti in o volitvah v svete krajevnih skupnosti. Ta akt je bil potreben zaradi bližajočih se volitev svetov KS. Svetniki so dopolnili tudi odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina. Črtali so določbo, po kateri plinovodne infrastrukture ni mogoče obremeniti s hipoteko ali jih zastaviti. Črtanje te določbe naj bi prispevalo k hitrejši in cenejši izgradnji plinovodnega omrežja. Občinski svet je dal tudi soglasje k usklajenemu statutu Matične knjižnice Kamnik. Po pričakovanju je bila največ pozornosti in razprave deležna točka o izboru lokacije za investicijo Kulturni dom Kamnik. Župan Smolnikar je že v obrazložitvi primerjalne analize, ki je poleg variante, da bi obnovili in preuredili Kino Dom, predvidela tudi novogradnjo na novi lokaciji med knjižnico, Glasbeno šolo in šolo Toma Brejca, dejal, da razprava o novi lokaciji ne pride v po- štev, ker je občina dala za odkup Kina Dom okrog 18 milijonov DEM, za ta denar pa ga ne bi mogli prodali in ga občina tudi ne prodaja. Zdelo se mu je prav, da je prišlo do te razprave in da se umirijo strasti, ki smo jim bili v zadnjem času priča v kamniški javnosti. Občina pa bo komaj spravila skupaj denar za preureditev obstoječe zgradbe, odločitev za novo gradnjo pa bi kulturni prostor Kamničanom odmaknila verjetno kar za precej let. Stališča odborov občinskega sveta so v glavnem pritrdila temu mnenju. Tako je odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi Marjeta Humar, menil, da o tem vprašanju ni mogoče odločati, ker ni na voljo podatkov, koliko denarja bo lahko občina v prihodnjih leti namenila za kulturni dom, hkrati pa je menil, naj občinski svet čimprej zagotovi denar za najnujnejša obnovitvena dela v dvorani Kino Dom. Prostor K-9 na jugu Kamnika pa naj ostane rezerviran za kulturni dom. Podobnega mnenja je bil tudi odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem (predsednik Rudi Capu-ter), ki je še menil, da bi občinski svet z izglasovanjem ene ali druge variante občinske organe po nepotrebnem omejil v iskanju ustreznih rešitev. Po mnenju odbora za prostor in komunalno infrastrukturo (predsednik Dušan Jesenik) je za Kamnik »...da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last,« je zapisal Prešeren te pred več kot 150 leti med drugim zato, da bi vzpodbudil Slovence, naj se zavedo tega, da bi lahko bili tudi oni gospodarji na svoji zemlji. Žal je v preteklosti vse premalo Slovencev dojelo pomen teh besed in so preradi služili tujcem, pravim in domačim. Še danes, ko smo v samostojni slovenski drŽavi, marsikomu te besede niso segle do srca in v dušo. Kako bi sicer lahko drugače razumeli tiste, ki nočejo vzeti nazaj tistega, kar je bilo odvzeto njim oziroma njihovim prednikom, ker se je za to pač potrebno tudi malo potruditi. Kako drugače razumeti to, da ne bi hoteli, vsaj posredno, upravljati z okoli 50 km2 enega najlepših predelov Slovenije - z zgornjim delom doline Kamniške Bistrice? Mar je v njih še vedno toliko nezaupanja vase, v someščane, da bi to upravo raje prepustili nekomu drugemu - tokrat na srečo samo slovenski drŽavi, ki pa nam je v tem primeru tujec. Meščanska korporacija, o katere zgodovini je lepo pisala v Kamniškem občanu že pred leti ga. Ivanka Novak, kije imela 194 deležev, ki so bili razdeljeni med najstarejše kamniške meščanske hiše. Vse to je bilo nacionalizirano, vendar je sedaj to premoŽenje mogoče dobiti nazaj. In velika večina upravičencev do vrnitve tega premoženja se trudi, da bi to spet prešlo v kamniško last, da bi tako Kamničani dobili možnost odločanja o tem, kaj se bo dogajalo v bistriškem koncu in da bo tudi kakšen tolar ostal v Kamniku. Seveda pa zakon o denacionalizaciji zahteva, da tisti, ki jim je bilo to odvzeto oziroma njihovi dediči ali pravni nasledniki, vložijo zahtevo za povračilo odvzetega, ki ji priložijo določeno dokumentacijo. Od 194 Delegacija Meščanske korporacije pri županu Delegacija Meščanske korporacije Kamnik je bila 21. februarja 1996 na obisku pri kamniškem županu g. Tonetu Smolnikarju. V kratkem, vendar odkritem razgovoru, ga je seznanila s potekom vračanja premoženja, ki zaradi zbiranja obširne dokumentacije in dodatnih zapletov poteka zelo počasi in še nekaj časa ne bo končana v celoti. Pogovorili so se tudi o perspektivah, ki se bodo odprle, ko bo praktično celotno območje zgornjega toka Kamniške Bistrice spet v kamniških rokah. Na ta način bo lahko narejen enoten, vendar kompleksen pristop do nadaljnjega razvoja tega dela na področju gozdarstva, lovstva, planinstva, turizma in kmetijstva. Možen bi bil celo krajinski park, pa tudi povezava z družbo Velika planina. Možnosti je veliko in potrebno bo izbrati najprimernejše. Določene neposredne koristi bo lahko imelo tudi samo mesto Kamnik, vendar je za podrobnosti še prezgodaj, saj je najprej potrebno pridobiti nazaj premoženje. Župan je dokaj dobro seznanjen z dogajanjem na tem področju in je obljubil pomoč in sodelovanje v prihodnje, saj ima tudi občina sama 7 oziroma 9 deležev v Meščanski korporaciji. Za pogovor o tem je na žalost zmanjkalo časa in bo to verjetno tema enega od naslednjih razgovorov, če se ne bo razrešilo Že prej. B. POLLAK deležev je uspelo zbrati zahteve, ki so podprte z vso potrebno dokumentacijo že za 116 deležev. Pri 20 deležih je dokumentacija trenutno sicer še nepopolna, vendar se upravičenci trudijo, da bi jo čim prej izpopolnili. Samo za en delež še ni uspelo najti upravičenca (Milana Vidica oziroma njegovih naslednikov). 57 je pa takih, da so se iz različnih razlogov odpovedali pravici do deleža v škodo svojih someščanov, t. j. domačinov, in v korist države, t. j. tujcev, ker niso vložili zahtevka oziroma niso zbrali potrebne dokumentacije. Država je namreč zelo zvila in je sprejela zakon, po katerem ji avtomatsko, brez kakršnega koli dodatnega dela ali izjave pripade vse, za kar se upravičenec ne bo potegoval. Zato apeliram na tiste, ki še niso poiskali vse potrebne dokumentacije ali pa so se odrekli svojemu deležu zaradi kakršnihkoli vzrokov, da še enkrat premislijo, da pozabijo na medsebojne razprtije, zavist, nevoščlji-vost, zdrahe in zamere in da stopijo skupaj kot Kamničani, Kamničanke in naredijo vse potrebno, da bodo njihovi deleži prišli spet v njihove, to je kamniške roke. To je ena od redkih priložnosti, ki jo imamo samo Kamničani, Kamničanke in bilo bi neodgovorno do naših prednikov, kakor tudi do naših potomcev, če je ne bi izkoristili. Pomoč pri tem lahko poiščejo vsak četrtek od 15.00 do 17.00 v sobi 6 na Glavnem trgu 24 v Kamniku, kjer jim bo neumorni g. Franc Kranjc brezplačno dal vse potrebne napotke. Če pa menijo, da ni dovolj strokoven, se lahko obrnejo na kakšnega odvetnika, pri čemer ima s tem največ izkušenj g. Borut Podgoršek. Ne bodimo torej odpadniki, stopimo skupaj in naredimo kaj tudi za skupno kamniško korist, saj bo to lahko tudi naša korist. R POLLAK odločati stroka, ne pa uradniki. Na Schleglov očitek, da so milni mehurčki, ki jih je povzročila predložena analiza, precej dragi, je župan Smolnikar dejal, da na občini niso nič zapravljali, ker niso imeli denarja. Tudi nedavni pregled občinskega poslovanja s strani računskega sodišča tega ni ugotovil. Demitrij Perčič je predlagal, naj se razprava preloži na eno naslednjih sej, ko bodo na voljo vsi potrebni podatki. Svetniki so na koncu tak predlog sprejeli s tem, da bo razprava še pred sprejemanjem občinskega proračuna za letos. Župana kot predlagatelja pa so zadolžili, da do takrat pripravi vse v razpravi zahtevane podatke. Oddelek za družbene dejavnosti pa bo pripravil programe dejav- Arh. Bojan Schlegl na seji občinskega sveta: »Za tak predlog lokacije kulturnega doma bi študent na fakulteti padel na Upitu... Po sklepu občinskega sveta bodo ob občinskem prazniku v avli občinske stavbe slovesno odkrili spominsko ploščo z besedilom: Praznik občine Kamnik, 29. marec - dan rojstva slovenskega rodoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra. Občinski svet občine Kamnik, 20. 12. 1995. nju Janeza Andrijašiča, ki mu je potekel mandat, za ravnatelja Osnovne šole Stranje. Občinski svet je tudi sklenil, da se komisija za pripravo zbornika o povojnih množičnih pobojih v občini Kamnik preimenuje v Komisijo za pripravo zbornika o žrtvah 2. svetovne vojne v občini Kamnik. FRANC SVETELJ Prenova starega Kina Dom bo verjetno dobila podporo svetnikov tudi v nadaljevanju razprave Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektorica Breda Podbrežnik- vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. edina sprejemljiva varianta obnova Kina Dom. Nekateri svetniki so imeli pripombe na gradivo v zvezi s to zadevo, češ da je pristransko v korist novogradnje (Perčič - LDS), da manjka finančna konstrukcija (Ocepek -SKD) itd. Arh. Bojan Schlegl je opozoril predvsem na nesprejemljiv predlog lokacije za gradnjo novega doma, ki naj bi bil stisnjen med obe šoli, glasbeno šolo oz. knjižnico in tovarno Eta. Po njegovem bi morala o tako pomembnem vprašanju nosti, ki bodo potekale v kulturnem domu. Skupaj s časovno opredelitvijo prenove kulturne dvorane in njene finančne konstrukcije mora predlagatelj pripraviti tudi časovni potek izgradnje ostalih družbenih objektov, ki so že v programu za odpravo dvoiz-menskega pouka. Na predlog komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja, ki ga je komisija določila s tajnim glasovanjem, občinski svet ni dal soglasja k imenova- Društvo pljučnih bolnikov Slovenije, Krajevna skupnost Križ in Krajevni odbor Rdečega križa Križ vabijo na predavanje z naslovom »Bolezni kot posledica alergije«, ki bo v petek, 22. marca, ob 17. url v prostorih Gasilnega doma Križ. Predavala bo prof. dr. Ema Mušič. Odgovarjala bo tudi na vaša vprašanja. Prisrčno vabljeni! Društvo SOŽITJE za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik-Lukovica-Mengeš-Moravče prireja v petek, 15. marca, ob 20. uri v športni dvorani v Kamniku humanitarni koncert za duševno manj razvite z naslovom POMLADNI POZDRAV SOŽITJU. Nastopili bodo znani slovenski zabavni in narodnozabavni ansambli, pevci in plesni pari. Svetniki sprašujejo in predlagajo Direktor ZVNKD Kranj imenovan brez soglasja občine Kamnik Marjeta Humar, članica občinskega sveta, ugotavlja, da je bil direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju imenovan brez soglasja kamniškega občinskega sveta. Novemu direktorju sicer ne nasprotujejo, sprašujejo pa se, ali je bil postopek zakonito speljan, saj je občina Kamnik soustanoviteljica zavoda. Tone Štele, ki bo poleg Andreja Skodlarja tudi opravljal naloge podžupana, sprejema čestitke Igorja Podbrežnika, predsednika občinskega sveta. Vitomir Gros, župan mestne občine Kranj, odgovarja, da so vse občine, razen Kamnika in Domžal, dale soglasje k imenovanju Vladimirja Knifica za ravnatelja. Sklep o imenovanju je bil izdan na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem se šteje, da je organ dal soglasje, če v roku enega meseca, ko je bilo zahtevano soglasje, ne da niti ne odreka soglasja. Dencionaliza-cija kmetijskih zemljišč Po mnenju prizadetih krajanov v naši občini postopek denacionalizacije teče prepočasi, ugotavlja svetnik Janez Štele in dodaja, da to velja zlasti za KS Komenda. Zato ga zanima, koliko izdanih odločb je pravnomočnih in kje se zatika. Upravna enota Kamnik v svojem odgovoru pravi, da je bilo na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospo- darstev doslej izdanih 349 odločb, od katerih je 177 pravnomočnih. Zaradi velikega števila zahtev vseh zahtev ni mogoče rešiti v roku, s katerim bi bili upravičenci zadovoljni.Tre-nutno je v postopku največ zadev, ki se nanašajo na denacionalizacijo arondiranih kompleksov, pri čemer so glavne ovire nejasne in nepopolne določbe zakona o denacionalizaciji. Kdaj in kako CATV v Mostah? »Kakšne so možnosti in s kakšnimi stroški bi lahko kamniško kabelsko TV razširili na območje Most,« je vprašal svetnik Vinko Ovijač. Na njegovo vprašanje odgovarja odbor CATV Kamnik, ki pravi, da je potrebno pred priključitvijo na sistem za vsako odjemno mesto odboru CATV Kamnik nakazati po 100 DEM v tolarski protivrednosti. Soglasja za priklop in potrebna dovoljenja morajo pridobiti stanovanjski lastniki sami ali v njihovem imenu investitor izgradnje. Podatkov o stroških izgradnje CATV sistema v KS odbor CATV ne more posredovati, pač pa lahko posreduje samo naslove projektantov in proizvajalcev opreme. (fs) Novinarska konferenca pri županu Občini ni uspelo kupiti Utoka Župan Tone Smolnikar je konec februarja na prvi letošnji novinarski konferenci seznanil novinarje z nekaterimi aktualnimi zadevami v občini. Najprej je spregovoril o pripravah na letošnji občinski praznik, ki ga bomo letos prvič praznovali 29. marca v spomin na rojstni dan generala Rudolfa Maistra. Razpis za zbiranje predlogov je bil objavljen v Delu 26. februarja. Občinski svet bo predloge obravnaval in odločal o podelitvi priznanj na izredni seji 13. marca, ko bodo svetniki odločali tudi o nadaljnjem razvoju Velike planine. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj bo v petek, 29. marca, ob 19. uri v Srednji šoli Rudolfa Maistra. V soboto, 30. marca, pa bodo slovesno odprli prenovljeno cesto Duplica - Volčji Potok. Po sklepu občinskega sveta bodo ob občinskem prazniku v avli občinske hiše odkrili spominsko ploščo o proglasitvi novega občinskega praznika. Kot kaže, občini do letošnjega praznika ne bo uspelo obnoviti Maistrove rojstne hiše na Šutni in v njej urediti Maistrove spominske sobe. Dogovori med občino, Ministrstvom za obrambo, Krekovo banko, župniščem kot lastnikom in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine sicer že potekajo. Čeprav so prvi pogledi na dejavnosti, ki bodo potekale v tej hiši, sicer že znani, pa še ni povsem razščiščeno vprašanje financiranja.Občina naj bi po županovem predlogu v letošnjem proračunu v ta namen določila nekaj denarja v okviru urejanja starega mestnega jedra. Kot je dejal, naj bi to hišo dokončno uredili do naslednjega praznika. »To je največja žalost, ki jo Kamnik lahko doživi,« je župan komentiral nedavno dražbo kompleksa bivše tovarne Utok pod Malim gradom. Namera občine, o kateri je razpravljal in odločal občinski svet na zaprtem delu nedavne seje, namreč da bi občina odkupila osrednji del Utokovih zgradb in zemljišč, ni uspela. Občinski svet je z nedavnim sprejetjem zazidalnega načrta odločil to območje nameniti poslovno turistični dejavnosti. Spoštovani, vljudno Vas vabimo na slovesnost ob prazniku občine Kamnik. Prvič ga praznujemo na rojstni dan Rudolfa Maistra - Vojanova, znamenitega kamniškega rojaka, generala, pesnika in rodoljuba, s čimer izražamo spoštljiv poklon njegovi veličini. Program praznovanja: Petek, 29. marca: ob 17. uri Odkritje spominske plošče v avli Občine Kamnik, Glavni trg 24 ob 18. uri Slovesnost pred rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni ob 19. uri Slavnostna akademija, podelitev priznanj Občine Kamnik Srednja šola Rudolfa Maistra, Novi trg Sobota, 30. marca: ob 16. uri Odprtje obnovljene ceste Duplica - Volčji Potok (pri trgovini Špela - Mini bar Hrovat) ob 17. uri Družabno srečanje v Domu krajanov . Volčji Potok OBČINA KAMNIK organizacijski odbor za pripravo občinskega praznika Tako pa je konfekcijo in Ve-dlinovo hišo, v kateri je sedaj trgovina, kupila neka firma iz Ljubljane. Za občino je bila na dražbi dosežena cena previsoka. Občinske službe te dni pospešeno pripravljajo osnutek letošnjega občinskega proračuna. Seveda je največja težava v tem, da potrebe presegajo predvidene dohodke občine. Vendar bo treba do razprave v občinskem svetu, ki bo konec marca, to nekako uskladiti. Največji zalogaj za občinski proračun letos predstavljata gradnja osnovne šole v Šmartnem in otroškega vrtca v Kamniku. Kot je dejal župan, bi ob pokritju obeh investicij v celoti občini za druge potrebe ostalo le 130 milijonov SIT. Celotna vrednost investicije osnovne šole v Šmartnem bo znašala 231 milijonov SIT. Letos je občina nakazala že 58 milijonov SIT, preostala obveznost občine za čistilno napravo, za opremo in za dodatna dela pa bo znašala še okrog 77 milijonov SIT. Znano je že, da država letos svojega deleža ne bo poravnala v celoti, pač pa šele prihodnje leto. Za otroški vrtec v Novem trgu, ki je že dokončan, pa bo morala občina zagotoviti skupaj z zelo oskubljeno opremo okrog 53 milijonov, republika pa 12 milijonov SIT. Na novinarski konferenci je tekla beseda tudi o kamniškem kulturnem domu, o katerem je popoldne razpravljal občinski svet. Po mnenju župana so bile nekatere prenapete razprave v javnosti nepotrebne, dokler možne rešitve in navsezadnje tudi finančne možnosti občine, ki pa so spričo drugih obvez zelo majhne, niso dokončno dogovorjene. Gotovo bi bilo nesmiselno spuščati se v naložbo, vredno prek 10 milijonov DEM, če lahko sedanji Kino Dom, v katerega je občina vložila kar precej denarja, ustrezno usposobimo za petkrat manjšo vsoto. Pa tudi Kamničani so se na sedanjo lokacijo kar navadili in jih ne bilo smiselno razburjati z novimi lokacijami, je pristavil župan. V tej smeri je tekla tudi beseda občinskih svetnikov na popoldanski seji, o čemer poročamo posebej. (fs) Obračun Dnevov narodnih noš 1995 Že kar nekaj časa je poteklo od lanske jubilejne prireditve 25. dnevov narodnih noš. Ali so sedaj znani prihodki in stroški te prireditve? (K. O.) Res smo kar nekaj časa urejali vprašanja v zvezi s prihodki prireditve, kot so plačila sponzorjev, plačila iz naslova zavarovanja prireditve in podobno. Vendar sedaj lahko ugotovimo, da smo pokrili vse stroške prireditve. Pokrili smo celo tudi dolg, ki ga je imelo Turistično društvo Kamnik do Komunalnega podjetja (okrog 600.000 SIT) za opravljene storitve ob predlanskih Dnevih narodnih noš. Skupni prihodki, s katerimi smo v celoti pokrili stroške, so znašali 8,649.000 SIT. Največji delež je navrgla prodaja stojnic (4,382.378 SIT), pri sponzorjih . smo nabrali skoraj eno tretjino vseh potrebnih sredstev (2,787 milijona SIT), 1,480 milijona pa nam je izplačala zavarovalnica zaradi dežja. Med odhodki imajo največji delež povračila sodelujočim na prireditvi (2,162 milijona SIT), stroški odrov, stojnic, miz in klopi so bili nekaj več kot 1 milijon SIT, komunalno opremljanje stojnic je zahtevalo podobno vsoto. Tudi stroški reklamnih obvestil so znašali blizu en milijon SIT, stroški raznega materiala nekaj preko 1,360 milijona. Izdelava priponk je stala blizu pol milijona SIT, kar pa še daleč ni bilo krito z zbrano vstopnino. Za izvedbo ognjemeta smo plačali 413.000 SIT itd. Predvidevam, da se bo odbor za prireditev v kratkem sestal in obravnaval finančni obračun prireditve ter se lotil priprave programa za letošnjo prireditev Dnevov narodnih noš. Občina in prodaja kulturnega doma na Duplici Kakšno je stališče občine v zvezi s predlogi, da naj bi občina poskrbela za kulturni dom na Duplici, ki naj bi pripadel občini in naj bi še naprej služil potrebam občanov v krajevni skupnosti, zlasti na kulturnem področju? (sf) Sredi lanskega aprila je občina opozorila podjetje Stol, naj se kulturni dom na Duplici pri lastninjenju upošteva kot javna infrastruktura na področju kulture. Vendar smo od Ministrstva za kulturo dobili odgovor, da nepremičnine v lasti podjetij ne morejo postati javna infrastruktura na področju kulture. Denarja za odkup objekta v znesku okrog 300.000 DEM pa občina nima. Pojasnilo iz Stola: Iz pisma, ki ga je kot odgovor na nedavno odprto pismo političnih strank SKD, SLS, SNS in SDSS županu in direktorju Stola, krajevni skupnosti Duplica in županu Smolnikarju v vednost poslala pravna služba Stola, je med drugim razvidno, da je 1.10. 1996 krajevna skupnost Duplica z Župan Tone Smolnikar dogovorom prevzela od Stola kulturni dom v gospodarjenje in upravljanje za čas trajanja krajevnega samoprispevka. Po sklepu sveta KS Duplica z dne 29. 4. 1991 (krajevni samoprispevek je potekel 31. 5. 1990) je krajevna skupnost zaradi neuspelega referenduma o samoprispevku 21. 4. 1991 sklenila vrniti kulturni dom z dnem 31. 5.1991 Industriji pohištva Stol. Stol je od tega dne naprej iskal rešitve za pokrivanje stroškov vzdrževanja. Vendar so stroški vzdrževanja nekajkrat večji od možnih iztržkov od najemnin. Zaradi lasminskega preoblikovanja se je lastninil tudi kulturni dom. Ugotovljeno je bilo, da Stol ne bo v stanju pokrivati sorazmerno visoke vrednosti revalorizacije kapitala. Zato so sprejeli načrt dezinve-stiranja, kamor sodi tudi Kulturni dom Duplica. Stol je pri prodaji doma od kupca zahteval, za kar je dobil tudi zagotovilo, da se namembnost doma ne bo spremenila. (fs) Priznanja ob dnevu civilne zaščite Cenetu Griljcu in ekipi CZ in RK Kamnik Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, je Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, podelil posebna priznanja Ministrstva za obrambo R Slovenije. Zlati znak civilne zaščite je prejel znani kamniški gorski reševalec in dolgoletni načelnik postaje GRS Kamnik Cene Grilje, bronasti znak pa ekipa prve pomoči občinskega voda CZ in RK, ki jo vodi Erika Kle- Cene Grilje že skoraj 40 let aktivno sodeluje v gorski reše- Učna ura v prometu V ponedeljek, 11. marca, bo v Ljubljani potekala že 21. tradicionalna vsakoletna akcija Učna ura v prometu, ki jo organizirajo Kompas Hertz, Ministrstvo za notranje zadeve, Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, občini Kamnika in Domžal, ZŠAM, Mladi turist in Avtobusna postaja Ljubljana. Iz vseh občin ljubljanske regije, torej tudi iz Kamnika, bo 28 avtobusov pripeljalo od 180 do 200 osnovnošolcev. Prometni policisti bodo učencem prikazali potek prometa in opozarjali na sproti nastale nepravilnosti. Po ogledu znamenitosti našega glavnega mesta bodo avtobusi pripeljali učence v Kamnik, kjer bo v športni hali ob 11.30 prvič potekal zaključek te akcije. V kulturnem programu bo sodelovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane in predstavniki nacionalne televizije Ljubljana z Razjarnikovimi. VERA MEJAČ Cene Grilje: to je priznanje tudi celotni kamniški ekipi GRS. Na sliki še Vlado Šerbel in Erika Klemen valni službi, 17 let pa je bil načelnik postaje GRS Kamnik. Ko se je Cene Grilje zahvalil za priznanje, je dejal, da je to tudi priznanje ekipi gorske reševalne službe v Kamniku, ki bo v kratkem praznovala 70-letnico.To priznanje ne pojmuje kot nagrado za življenjsko delo, pač pa kot spodbudo, da bo to delo opravljal, dokler bo zdrav. Zlasti precej dela ga čaka pri urejanju kronologije in zgodovine gorskega reševanja na Kamniškem. Občinska ekipa prve pomoči, ki deluje v okviru občinskega štaba CZ, ki ga vodi Vlado Šerbel, je lani osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju, junija letos pa bo zastopala barve Slovenije na evropskem prvenstvu v Budimpešti. / (fs) \\l|i> lili lil VELIKA PLANINA Vabimo vas na ugodno smuko na urejena smučišča Druga tekma za 1. pokal Velike planine bo v soboto, 16. marca, tretja pa v soboto, 30. marca. Gostišče Šimnovec, Zeleni rob in Tiha dolina so odprta. Nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedežnica od 8.30 do 16.30, vlečnice od 9. do 16. ure. Parkirišča so varovana, dnevne smučarje ni. Parkirnine za Organizacija častnikov občine Kamnik v letu 1995 Organizacija ZSČ Kamnik je v preteklem letu doživela nekatere spremembe, ki so bile posledica sprememb temeljne zakonodaje na obrambnem in tudi drugih področjih. Za organizacijo je bil najpomembnejši Zakon o obrambi, kjer je tudi opredeljena vloga organizacije. Prav tako je bil ob zaključku lanskega leta sprejet Zakon o društvih, ki bo od združenja zahteval nekatere spremembe, ki pa bodo vsaj za našo organizacijo predvsem »lepotne«. Osnovo delovanja predstavljajo načrti in smernice dela najvišjih organov Združenja slovenskih častnikov, kijev svojih temeljnih aktih natančneje opredelilo vlogo in pomen združenja tudi na temeljni občinski ravni. Organizacija ZSČ Kamnik želi kar naj-dosledneje izvajati svoje naloge, ki so splošno potrjene in obvezujoče, kar pa sicer ne pomeni, da slepo izvajamo zahteve državnih organov. Pomemben dokument za delo organizacije je tudi navodilo, ki opredeljuje odnose in sodelovanje s Slovensko vojsko. Kljub jasnosti položaja ter vloge organizacije pa imamo med vsakodnevnim delovanjem organizacije še vedno prevelike težave in probleme, ki so predvsem finančne narave. Največ pozornosti pri aktivnostih organizacije v preteklem letu smo namenili proučevanju in opredeljevanju želja posameznikov. V ta namen je večina aktivnih častnikov izpolnila vprašalnik, ki je dal zanimive odgovore. Ti bodo temelj za oblikovanje ciljev in želja ter osnova za načrtovanje in izvajanje aktivnosti. Zavedamo se tudi dejstva, da ZSČ Kamnik ni organizacija posameznikov, temveč organizacija, v kateri aktivno sodeluje sto osemdeset častnikov. Skupno število članov pa je preko tristo. Glede temeljnega vprašanja, to je financiranja organizacije, le osem odstotkov vprašanih meni, da ima organizacija dovolj sredstev za delovanje v obsegu iz preteklega leta, vsi ostali pa so mnenja, da bi morali iz občinskega proračuna dobiti več denarja. Da ne bi kdo pomislil, da gre pri tem za astronomske zneske, naj povemo, da občina namenja za posameznega častnika, včlanjenega v ZSČ Kamnik, okoli 1500 SIT na leto. Kakšne pa so obveznosti častnikov do obrambe države, je večini znano. Pri tem je prav vseeno, ali je obramba državna stvar ali ne. Dejstvo je, da častniki nosijo največje breme pri organiziranju in izvajanju obrambnih aktivnosti. V omenjeni anketi so bili častniki povprašam tudi o želenih aktivnostih. Najbolj si želijo tekmovanj, pohodov, predavanj, nekoliko manj ogledov bojnih zmožnosti SV in vojašnic. Želijo si tudi strelskih tekmovanj, ogledov muzejev z vojaško zgodovino, ogledov posebnih enot, »Pentagona,« sodelovanja z drugimi organizacijami, orientacijskih pohodov, večernih srečanj in spoznavanja orožja. Svoje mnenje imajo tudi o organiziranosti, za katero menijo, da naj temelji na občinski ravni, organizacije v KS pa naj ostanejo kot možna oblika delovanja. V aktivno delovanje naj bi pritegnili čimveč strokovnjakov s področja obrambe, več pozornosti naj bi na- Kulturni praznik v Domu upokojencev V februarskih dneh (9.2.) je ssončnimižrkiposijalo vDom upokojencev tudi otroško veselje, ko so ob slovenskem kulturnem prazniku starejšim občanom prinesli delček slavnostnega vzdušja otroci iz OŠ Stranje z mentorico glasbenega krožka in glasbeno pedagoginjo Karlo Vrh. Učenci, željni glasbenega znanja, so se s svojimi instrumenti, flavto, pianinom in harmoniko, potrudili prikazati vse svoje pridobljeno znanje. Nekateri so prijetno presenetili stanovalce v Domu upokojencev. Prireditev je otroški zborček začel s slovensko himno in nadaljeval z otroško narodno pesmijo. V vezni besedi je gospa Karla Urh opisala Prešernovo življenjsko pot in pesnikovo delo, med glasbenimi točkami pa so se vrstile recitacije Prešernovih pesmi. Poslovili smo se z željo po ponovnem snidenju. Zahvaljujemo se jim za lep kulturni program ob slovenskem kulturnem prazniku in ob počastitvi Prešernovega spomina, kije slovenskemu rodu s svojo poezijo dal popotnico, ki naj bi bila v ponos tudi vsem kasnejšim rodovom. BENJAMINŽNIDARŠIČ menili tudi delovanju predsedstva organizacije. Nekateri so mnenja, da je potrebno prilagoditi nekatere določbe Statuta orgnaizacije ter več aktivnosti nameniti delovanju komisij in odborov. Manjši del častnikov meni, da so krajevne organizacije premajhne za delovanje ter daje potrebno organizacijo opredeliti kot posebno zaradi pomembnosti, ki naj bi jo imela na področju obrambe. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, ali in kje želijo aktivno sodelovati. Velika večina si to želi. Nekateri v konferenci, drugi v predsedstvu, komisijah, v športu, na področju računalništva ter v radioamaterskem delu. Zelo zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanje o vrednotah organizacije. Najbolj cenijo družabna in druga srečanja, pohode, dobro organiziranost, medsebojna spoznavanja, patriotizem, pridobivanje znanj in informacij, prijetnost druženja. Od pozitivnih vrednot vprašam omenjajo tudi prostovoljnost udeležbe, enakost kriterijev za vse člane, višanje obrambne sposobnosti ter pripadnost organizaciji ZSČ. Kot negativne izkušnje navajajo nevključevanje posameznih častnikov v organizacijo, tudi profesionalcev in nosilcev pomembnih nalog v sistemu obrambe, ter obljube nekaterih, da bodo aktivno sodelovali in tega kljub obljubi ne počno. Od pomembnejših predlogov so omenjeni predvsem: zagotovitev rednega financiranja, izdelava kodeksa častnikov, organizacija družabnega plesa, izvajanje aktivnosti v smeri spodbujanja mladih v častniški poklic, spodbujanje zavesti in pripadnosti SV, utrjevati statusno priznan položaj organizacije ZSČ v družbi. Vodstvo organizacije bo vse naštete pobude in predloge temeljito proučilo in upoštevalo pri nadaljnjem delu. Organizacija ZSČ Kamnik je že presegla delovanje brez ustreznih evidenc in potrebnih papirjev, zato nam pomoč pri opravljanju nekaterih administrativnih in finančnih ter kadrovskih zadev prostovoljno in neplačano nudijo delavke izpostave za obrambo in proračuna občine, za kar smo jim še posebej hvaležni. V združenju veliko pozornosti namenjamo tudi dejstvu, da smo strokovna, nepolitična, prostovoljna organizacija, ki združuje raznolike lastnosti posameznikov, vendar pa je temeljni interes druženja obramba države. Lahko se pohvalimo, da pri tem nismo imeli težav. Organizacijsko delujemo na občinski ravni, organizacije pa imamo tudi na ravni ene ali več združenih KS. Trenutno se je izkazalo, da je najprimernejša oblika dela na občinski ravni. Poskusov o možnih oblikah organiziranosti je bilo zelo veliko, tudi takih, ki niso bili po naši volji. Vedno smo zagovarjali želje članstva in dosegli sedanjo obliko organiziranosti in delovanja. To pa ne pomeni, da si ne želimo povezav in sodelovanja. Nikakor se tudi ne zapiramo v svoje okolje. Članstvo v organizaciji je zelo različno, tako po letih, kraju in vrsti zaposlitve, stopnji civilne in vojaške izobrazbe. Kljub temu pa natančno poznamo sposobnosti in Zimski športi kamniških upokojencev Mojstrana na Gorenjskem je bila v četrtek, 22. februarja, prizorišče tekmovanja v zimskih športih za upokojence-športnike s po- dročja vseh gorenjskih občin. Tekmovanja so se udeležili tudi kamniški upokojenci. Kar 15 jih je merilo svoje športne moči in spo- Ekipa kamniških upokojencev s prejemniki medalj sobnosti v veleslalomu in v tekih. Tega tekmovanja se je udeležilo več kot 100 upokojenk in upokojencev. Tekmovali so v posameznih starostnih skupinah in pokazali so, da kljub letom znajo dosegati še vedno zelo dobre rezultate. Med Kamničani so se še posebno dobro izkazali v veleslalomu Franc Primožič, ki je osvojil 2. mesto, in Štefan Humar, ki je dosegel 3. mesto. V tekih na več kot 3 km pa je Ana Lavrač osvojila 2. mesto, Slavko Žibert pa 3. S takimi uspehi so se zadovoljni vračali proti domu in že so kovali načrte za prihodnje leto. Prepričani so, da se bodo tekmovanja ponovno udeležili s še močnejšo ekipo in upajo na še boljše rezultate. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Saj ni bilo nobenih napak. Tekmovalci zaslužijo čestitke za dosežene uspehe. STANE SIMŠIČ znanja vsakega posameznika, ki ga cenimo le po aktivnosti, prispevku in odnosu do organizacije. Natančno poznamo tudi junake in »junake« osamosvojitve ter udeležence vojne. Aktivnim članom združenja smo podelili izkaznice organizacije, značke in majice, v prihodnosti pa bomo poskrbeli tudi za prapor organizacije. V najvišjih organih občinskega združenja imamo tudi predstavnike, ki ne izpolnjujejo svojih nalog in obveznosti. Žal je edini način za rešitev tega problema zamenjava neaktivnih z novimi aktivnimi predstavniki, kar bomo storili na prihodnji seji konference organizacije. Najbolj aktivne častnike smo letos nagradili s priložnostnimi nagradami, v prihodnosti pa načrtujemo podelitev lastnih priznanj. Višjo stopnjo medsebojnega sodelovanja in kulture odnosov poskušamo doseči z zahvalnimi pismi posameznikom in organizacijam, ki so nam nudile pomoč pri našem delu. Podobno storimo tudi ob novem letu, ko se spomnimo članov in naših sodelavcev. Vodenje in odločanje je področje, ki je gotovo najpomembnejše. Poleg legitimno izbranih vodstev in vodenja na tej osnovi si želimo predvsem mnenj posameznikov. Eden od takšnih načinov oblikovanja skupnih nalog in aktivnosti je že omenjena anketa. Naše delo je povsem odprto in javno. V lanskem letu smo izvedli pohod v Dražgoše, pohod iz Črnivca preko Kostavske planine na Laze, organizirali smo družabno srečanje za člane organizacije v Špitaliču. Pripravili smo pohod in svečanost na Kostavski planini, izvedli predavanje, na katerem so bili člani seznanjeni z zakonodajo na področju obrambe. Udeležili smo se vrste športnih in drugih tekmovanj, izdali smo tudi bilten organizacije, v katerem so opisane vse zanimivosti od ustanovitve organizacije do lanskega leta, objavljene pa so bile tudi fotografije iz različnih oblik druženja in sodelovanja. Sprotno smo bralce Kamniškega občana in Slovenske vojske seznanjali z novostmi pri našem delu. Leto, ki je pred nami, želimo še uspešneje zaključiti, kar nam bo s prispevki posameznikov in ostalih tudi uspelo. JOŽE ARKO Srečanje žena v Srednji vasi V organizaciji ženske sekcije Društva upokojencev Kamnik so žene iz Srednje vasi ob kulturnem prazniku pripravile lepo in zanimivo srečanje. V kulturnem domu Srednja vas so se zbrale v torek, 6. februarja, na svojem rednem mesečnem srečanju in ga združile s slovenskim kulturnim praznikom. V Srednjo vas so prišle tudi članice ženske sekcije iz Kamnika in tudi upokojenke iz KS Sela. Pri delu žena njih tega časa pa jim je govoril predsednik DU Kamnik. Postavljenih je bilo več vprašanj in predlogov. Srečanje so nadaljevale z družabnim delom. Med kramljanjem so zapele več narodnih pesmi, povedale nekaj šal in drugih šaljivih točk. Predsednica ženske sekcije DU iz Kamnika, Marjana Repo-lusk, se je zahvalila za topel sprejem, zanimivo prireditev in dru- Mladi so zapeli svojim babicam. v KS nastajajo določene težave. Izgleda, da so jim zaprli vrata za sestajanje v domačem kraju. Tako ni mogoče uporabiti prostorov osnovne šole in prav tako ne prostorov nekdanjega kulturnega doma v Selah. Žene iz Srednje vasi so jim ponudile go-stoljublje in zato bodo skupaj pripravile tudi občni zbor upokojencev v naslednjem mesecu. Lepa gesta, mar ne? Šolski otroci iz šole v Loki so pod vodstvom ravnateljice pripravili zanimiv kulturni program. Prikazali so vrsto privlačnih del, ki so jih prisotne žene nagradile s ploskanjem. Pred začetkom kulturnega programa so članice obravnavale več vprašanj iz dela društva upokojencev, o aktualnih vpraša- žabnost, ki so jo pokazale, predsednica sekcije v Srednji vasi, Silva Cevec, je govorila o delu žena v tej krajevni skupnosti in z zadovoljstvom ugotovila, da je taka oblika dela pri njih rodila dobre uspehe. Srečanje je bilo v zadovoljstvo vsem udeleženkam in nastopajočim šolskim otrokom. Prisrčnost otroškega nastopanja in njihovega živahnega obnašanja je marsikatero babico spomnila na njihova mlada leta. Z avtobusom so se udeleženke iz Kamnika nekaj pred 19. uro odpeljale proti domu. Bile so srečne in zadovoljne. Domačinke iz Srednje vasi in Sel pa so se zadržale še nekaj časa v po-menku in načrtovanju bodočega skupnega dela. STANE SIMŠIČ Z občnega zbora gasilcev vSvilanitu Gasilci Svilanita so se v soboto, 27. januarja, zbrali na svečanem občnem zboru ob 25. letnici ustanovitve in delovanja IGD Svilanit. Poleg rednih članov so se zbora udeležili tudi častni člani, soustanovitelji društva in vodstvo podjetja. Ustanovni člani, ki so več let upokojeni, še vedno radi sodelujejo s Svilanitovimi gasilci. Predsednik občnega zbora Lojze Jerman je podal poročilo o pomembnosti gasilskega društva v Svilanitu. V tem obdobju je bilo nešteto požarov, še posebej v tkalnici frotirja in če ne bi bilo tako izurjenih in vestnih gasilcev, bi tovarno že zdavnaj upepelil ogenj. Delavci Svilanita se vseskozi zavedajo požarne nevarnosti, ki preti vsem tekstilnim tovarnam. V obdobju 25. let je bilo v tovarni najmanj 200 požarov, od tega nekaj zelo hudih, ki bi skoraj uničili tkalnico frotirja. Zato delavci v vseh izmenah vestno in pazljivo opravljajo svoje delo in tudi pomagajo gasilcem. V sodelovanju z drugimi gasilskimi društvi se Svilanitovi gasilci udeležujejo vsakoletnih preizkusov znanja z obsežnimi gasilskimi vajami. Člani društva se zavedajo, da brez znanja, sodobne tehnike in izurjenosti ni dobre požarne varnosti in preventive, kar je pogoj za ohranitev in dobrobit tovarne. Tudi v preteklem letu, ko je IGD Svilanit praznovalo 25. obletnico, so člani aktivno sodelovali z občinsko gasilsko organizacijo in sosednjimi gasilskimi društvi. Spominjajo se preteklosti, ko so se gasilci kamniških tovarn zagnano zbi- rali na gasilskih vajah in tekmovanjih širom po Sloveniji. Stanje je sedaj povsem drugačno, saj nekatera gasilska društva ne obstajajo več, ker so tovarne prenehale delovati, druge pa nimajo materialnih sredstev. Svilanitovim gasilcem je v veliko oporo vodstvo podjetja, ki jim pomaga v okviru materialnih zmožnosti in jim daje moralno oporo. Večjih investicij v modernizacijo društva niso uspeli uresničiti. Gasilci se trudimo, da z obstoječimi sredstvi izvajamo gasilsko preventivo in tudi gašenje. Jeseni lanskega leta je bil zaradi požara v tkalnici frotirja ogrožen del proizvodnje. Ogenj je uničil tri statve in se razširil tudi v klima jaške. Le izurjenost' delavcev, med njimi tudi gasilcev, je preprečila najhujše. V najkrajšem času so bile pogašene statve in klima kanali. Kljub temu je v komaj nekaj minutah nastala velika materialna škoda. Po izčrpnem poročilu poveljnika društva IGD Svilanit Toneta Jegliča in predsednika Marjana Elmazoviča so marsikaj lepega o preteklem delovanju društva povedali tudi drugi člani. Ne smemo pa se izogniti tudi kritičnim pripombam, da se nekatere naloge nevede spregledajo, vendar utemeljena kritika pri gasilcih vedno pade na plodna tla. Bogomil VViegele, generalni direktor Svilanita, je članom društva izrekel zahvalo za vse, kar so storili pri preprečevanju najhujšega, za njihovo požrtvovalnost pri vajah, čestital jim je za dosežene uspehe na tekmovanjih ter jim zaželel uspehov pri njihovem humanem delovanju. Ob zaključku občnega zbora je predsednik gasilskega društva podelil ustanovnim članom posebna priznanja, aktivnim članom pa diplome in značke za dolgoletno delo v gasilstvu. Generalni direktor Bogomil Wiegele je prejel plaketo za moralno in materialno oporo gasilcem tovarne. Njegova zasluga je tudi ta, da gasilsko društvo Svilanit še danes obstaja in je eno najbolj aktivnih v naši občini. DRAGO MEJAČ Občni zbor IGD Svilanit. 7. MARCA 1996 ljudje, dogodki in zgodovina KAMNIŠKI OBČAN Ob 170-letnici rojstva Luka Svetec-Podgorski (5) Vnukinja Milica Bartenjev Svetec o svojem starem očetu: Bil je dober človek »Leta 1990 je na pobudo župana Mira kaplja v dogovoru z nami prevzela skrb za Sve-tčev grob občina Litija. Vsako leto ga obiščemo. Lepo skrbijo zanj,« pravi gospa Milica. kralja, so ga pripeljali k mojemu staremu očetu, ki je sedel na peronu. Ko ga je kralj nagovoril, so se očetu zasolzile oči. Ko je kralj vprašal mamo, zakaj, mu je stari Luka kar sam počasi odgovoril, da je močno ginjen, ker je svojega vladarja prvič slišal govoriti v slovanskem jeziku.« Dotakneva se tudi Ciril Metodove družbe, ki je še v nem-čurskih časih ustanavljala tudi slovenske šole in katere soustanovitelj je bil Luka Svetec Gospa Milica pravi: »Ciril Metodova družba je bila velika stvar. Lipa pa je bila že takrat znak slovenstva. Ko je bil stari ata poslanec, je z Dunaja vedno prinesel Ženi kako darilo. Ko je bil nekoč shod Ciril Metodove družbe v Litiji, to pa je bila zmerom velika slovesnost, ji je ata prinesel neko lila zeleno blago iz tafta. Bilo je to takrat zelo atraktivno blago. Dejal je ženi: Terezina, to boš pa oblekla za našo slovesnost. Ko je stara mama videla, da so na blagu odtisnjeni hrastovi listi, je dejala: »Ne vem, kako boš zadovoljen Luka, če bom jaz tole oblekla.« In res s to obleko ni bilo nič, hrast je namreč veljal za simbol nemštva.« Čeprav Je bil Luka Svetec na čelu Ciril Metodove družbe, so mu njegovi nasprotniki večkrat očitali, da on in njegovi narodnjaki ogrožajo vero. So ga taki očitki zelo prizadeli? »Ja, o tem smo se v družini večkrat pogovarjali. Vendar je bil oče na take očitke pripravljen. Bil je strogo veren človek. Bil je tudi velik prijatelj s trakratnim ljubljanskim škofom. Vse cerkvene praznike smo praznovali. Ni bil pa klerikalec. Eni so mu očitali eno, drugi pa spet drugo. Moram reči, da mnogi stoletja niso dojeli vere tako, kot jo je pojmoval moj stari oče.« Gospa Milica razmišlja o njem tudi kot možu in družinskemu očetu. Bil je strašno dober človek. Imel je idealen zakon. Stara mama je bila zelo dobra gospodinja, bila je 27 let mlajša od njega. S trdo roko je vodila gospodinjstvo in tako tudi vzgajala. On je živel za svojo slovensko politiko. Doma pa je imela stara mama povsem proste roke, saj je bil ata nepraktičen človek. Spet anekdota: nekoč je bil sam doma in ker ni našel plenic, je dojenčka zavil kar v poštirkano srajco, seveda je otrok še bolj jokal...« Ko se dotakneva njegovega kmečkega porekla iz rojstnega Podgorja, gospa Milica pove, da je bila pred leti, ko je stari oče že umrl, v njegovi cojsmi hiši in da sta bili takrat tam samo dve stari ženici. »Mislim, da za starega očeta še kako velja tista Gregorčičeva: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov... Du- Po objavi drugega nadaljevanja našega zapisa o Luku Svetcu je nepričakovano v naše uredništvo prispelo pismo iz Ljubljane. Pisala ga je njegova vnukinja Milica Bartenjev, rojena Svetec Med drugim je zapisala: »Zelo sem vam hvaležna, ker v Kamniškem občanu lepo in tudi res pravilno pišete o mojem starem očetu Luku Svetcu. Moj sin dr. Mitja Bartenjev mi je prinesel dva vaša članka. Ko sem zagledala sliko svojega starega očeta, kije narejena po sliki slikarja Grilca, original ima moj sin, in slike naših gro- nimajo in, kot že rečeno, hvaležna sem vam, da jih pišete! Naj še drugi ljudje zvedo za njegovo delo...« Pismo je bilo tako zanimivo, da smo se odločili obiskati gospo Bartenjev, ki zdaj živi v Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani in bo letos dopolnila častitljivih devet desetletij svojega življenja. Naj z zapisom o tem pogovoru zaključimo pripoved o slovenskem rodoljubu, pisatelju In politiku Luku Svetcu. Kljub visoki starosti je gospa Milica Bartenjev zelo bistrega duha in se svojih mladih dni zelo dobro spominja. Ljubljani, in njena hči Maja, ki je profesorica germanistike, ter ostali trije pravnuki oz Pavletov! otroci: Toni v Krškem, Franci v Kostanjevici in Milica, por. La-vrenčič, v Dragomeru. »Mojega starega očeta Luka se še živo spominjam, saj sva bila velika prijatelja,« začenja svojo pripoved gospa Milica in spomine na mladostne dni, preživete v krogu Svetčeve družine, kar vro iz nje. Vmes pove anekdoto o tem, kako je staremu očetu kot štiriletna vnukinja voščila za rojstni dan. »Zapomnila sem si zato, ker so se vsi tako smejali mojemu voščilu. Rekli so mi, naj staremu očetu voščim eno veliko srečo, jaz pa sem, ker najbrž nisem vedela, kaj je sreča, dejala: stari ata, jaz ti voščim eno veliko srajco!« Stari oče je svojo notarsko pisarno v Litiji oddal šele v svojem devetdesetem letu. Prevzel jo je notar Kuhar. Gospa Milica se dobro spomni slavnosti ob tem jubileju. Ko je stari oče vstal in se zahvalil za čestitke, je dejal, da s tem zaključuje svojo delovno pot in da če pogleda nazaj, je le precej storil za svoj slovenski narod in da je zdaj čas za počitek. Dodal je še: »Bojim se, da se bom sedaj postaral.« Meni se je to zdelo čudno, saj je bil zame z dolgo sivo brado že takrat star,« je povedala gospa Milica. Beseda steče o Svetčevih pesmih, ki sta jih prevevala domoljubje in ljubezen do narave. »Še dobro se spomnim njegove najdaljše pesmi o Petru Klepcu. Takrat so o njej veliko govorili. Poleg tega, da je bil moj stari ata velik rodoljub, je bil tudi velik slovanofil. Povem vam eno anekdoto, ki mi jo je večkrat pripovedovala stara mama. Ko se je kralj Aleksander, to je moralo biti leta 1920, pripeljal v Slovenijo, se je ustavil tudi v Litiji. Vse, kar je migalo, je prišlo na kolodvor, če se je le dalo v narodnih nošah. Taka je bila tudi stara mama, ki se je z očetom Lukom pripeljala v kočiji, ker je bil že 94 let star. Ko so po izstopu iz vlaka pozdravili dustrijsko oblikovanje v Sloveniji? Mislim, da se ne bom dosti zmotil, će rečem, da še vedno zaostajamo in da smo v zadnjih štirih letih s sicer potrebno preobrazbo podjetij še za en korak zaostali za drugimi. Seveda pa bodo sedaj v novih pogojih nekoč velika podjetja kot so Meblo, Brest, Sloveni-jales in druga, ki so imela precej močne oblikovalske biroje, začela novo proizvdonjo z manjšimi programi. Začeli bodo v svoje programe vključevati delo z zunanjimi oblikovalci, kot npr. pod- jetje Lipa to že počne. Sedaj smo v Stolu še edini, ki smo obdržali, čeprav nekoliko zmanjšan, pa še vedno dovolj velik oblikovalski oddelek. Kako bo zmanjševanje obsega pohištvene industrije v Sloveniji vplivalo na nadaljnji razvoj oblikovanja v tej panogi? Iz prakse v Stolu lahko povem, da se v zadnjih letih kaže bistveno večja potreba po novih izdelkih kot prejšnja leta. Zato imajo tudi komercialisti večji interes, ker se morajo bolj boriti na trgu. V konkurenčnem boju morajo vedno ponuditi kaj novega, med tem ko se je prej vse prodalo, zato tega interesa za oblikovanja med komercialisti ni bilo. Mi smo bili tisti, ki smo prek sejmov usmerjali trg v nove oblike. Letos zaključuješ svojo delovno dobo v Stolu. Kdo bo nadaljeval tvoje delo? Res se mi letos izteka moja zaposlitev v Stolu, vendar smo se dogovorili, da bom nekaj časa še sodeloval kot svetovalec. Poleg tega pa bo lahko uspešno nadalje- hovniki in taki možje, ki so borili, so obvarovali slovenstvo.« Nazadnje se lotiva še njene dolge življenjske poti: »Moj oče Pavel je bil okrajni glavar v Litiji in v Krškem. Zato smo Živeli tudi v Leskovcu pri Krškem. Leta 1925 sem končala učiteljišče v Ljubljani in nato poučevala večinoma sedmi in osmi razred osnovne šole v Leskovcu, na Jesenicah in v Ljubljani« Tam je spoznala tudi svojega moža, bodočega gradbenega inženirja Bartenjeva, po poreklu Rusa, ki je med 1. svetovno vojno prišel k nam. Ker je dobil službo pri železnici kot šef sekcije na Jesenicah, so tudi 2. svetovno vojno preživeli na Jesenicah. »Potem smo se pa šli partizane, jaz sem učila tudi v partizanski šoli. Moram pa povedati, da mi po vojni nikoli nihče ni delal sitnosti, čeprav so vedeli, da kot učiteljica hodim v cerkev.« Ali lahko kar v šali nekaj povem: meni in našim sobor-cem na lesenicah se je godilo tako kot tisti deklici, kije imela celo noč fanta pri sebi, zjutraj pa je rekla: »O, nebesa, celo noč sem mislila, da je Peter, šele zjutraj sem videla, da je Jože! Saj razumete, kajne?« Še in še bi se človek pogovarjal o bogatih spominih Svetčeve vnukinje, gospe Milice Bartenjev, tako živo in iskrivo Jih zna pripovedovati. Zato tudi ni čudno, da se tu v domu na Taboru tako dobro počuti. »Tri stvari v življenju nisem naredila v soglasju s svojimi najbližjimi in za nobeno od teh mi danes ni žal. Da sem šla na učiteljišče, da sem se poročila z ruskim emigrantom in da sem odšla v Dom... Poučevanje mladih mi je bil hobi, tako dobrega moža bi lahko pri nas z lučjo iskala, tu pa sem že osem let in se zelo dobro počutim. Vse sem si uredila po svoje, s sinom in hčerko pa tudi z vnuki pa imam stalne stike. Vedno me radi obiskujejo...« (Konec) FRANC SVETELJ val delo arh. Tone Benda, ki ima že dolgoletne izkušnje pri pisarniškem programu, prav tako tudi arh. Alenka Planišček, ki se je tudi že dokazala z več novimi zanimivimi modeli, med drugim tudi v sedežnem pohištvu. Poleg tega pa se ravno sedaj pogovarjamo o usposabljanju novih kadrov na posebnem oddelku za oblikovanje na likovni akademiji. Tudi naše iskrene čestitke k uspeli razstavi o tvojih dosežkih in še mnogo uspehov v prihodnje! F. S. Svetčeva vnukinja Milica Bartenjev Svetec sredi mladostnih spominov v svoji sobi prebira zapis v Kamniškem občanu. bov v Litiji, sem bila ganjena do solz... ...Meni je znano vse, o čemer pišete, veliko reči sem doživela sama, drugo pa mije pripovedovala moja stara mama Terezina Svetec. Jaz sem bila rojena v Litiji in tesno povezana s svojimi starimi starši! Zato me vaši članki zelo za- Rojena je bila 24. novembra leta 1906 v Litiji kot hči Pavla Svetca, enega od treh sinov Luka Svetca in njegove žene Terezine. Prvi sin Ivan je umrl že kot dojenček, drugi je bil Pavel, kasnejši vladni svetnik in okrajni glavar, tretji sin Albin pa je bil oficir in je umrl 1915. leta v Litiji. Pavel, oče gospe Milice, je umrl leta 1927 v Leskovcu, pokopan pa je v Litiji. Poleg Milice je bil drugi Svetčev vnuk le še njen brat Pavel, ki je živel v Leskovcu pri Krškem in je že umrl. Torej je gospa Milica edina še Živeča vnukinja in edina še živeča priča življenja Luka Svetca. Seveda pa Svetčev rod nadaljujejo njegovi pravnuki, njen sin dr. Mitja Bartenjev, donedavna dekan Medicinske fakultete, sicer pa znani stomatolog in predstojnik Stomatološke klinike v Ob pregledni razstavi arh. Branka Uršiča Zasvojilo ga je oblikovanje stola Te dni smo v Cankarjevem domu v Ljubljani priča zanimivi razstavi o 33-letni oblikovalski poti Kamničana arhitekta Branka Uršiča. Razstavljenih je 35 njegovih najbolj značilnih izdelkov, od prvega stola iz začetka šestdesetih let, ko je začel svojo oblikovalsko pot v že uveljavljenem oddelku za oblikovanje arh. Nika Kralja v Stolu, pa do zadnjega oblikovalskega dosežka v obliki stola 010 iz masivnega krivljenega lesa. Devet njegovih oblikovalskih del pa je predstavljenih na fotografskih panojih. Pregledna razstava oblikovalca Branka Uršiča znova ponuja priložnost, da se prepričamo o njegovem izjemno ustvarjalnem prispevku in posebej vidni vlogi, ki jo ima v razvoju sodobnega industrijskega oblikovanja, in kajpak tudi kamniške tovarne Stol, ki je še edina med proizvajalci ostala docela na branikih slovenskega industrijskega oblikovanja. »Uršič je svojo oblikovalsko pot v celoti povezal s to tovarno,« je ob odprtju razstave dejal dr. Stane Bernik, avtor strokovnega besedila v razstavnem katalogu. Arh. Branko Uršič je ob tej priložnosti za Kamniškega občana rad odgovoril na nekaj vprašanj. Kaj je vplivalo na tvojo odločitev, da si svoje življenjsko delo posvetil oblikovanju? Moram reči, da je name ob koncu osnovne šole precej vplival oče, ki je doma po lastnih načrtih takrat izdeloval kuhinje. Udeleževal se je tudi javnih natečajev za oblikovanje pohištva.To meje gotovo delno usmerilo na to pot. V začetku sicer v gradnje, ker sem najprej končal srednjo gradbeno šolo, nato pa sem se vpisal na arhitekturo. Vso svojo delovno dobo si ostal zvest Stolu. Je tudi to vplivalo na uspešnost tvojega oblikovalskega snovanja? - Res je, v Stol sem prišel leta 1962, ko je arh. Niko Kralj po desetletnem uspešnem uveljavljanju razvojnega oddelka odhajal za predavatelja na fakulteto. Moram reči, da je bilo sodelovanje s Kraljem zelo zanimivo, saj sem še kot študent hodil v Stol na prakso. Tu me je Kralj skupaj z ostalimi sodelavci, n. pr. z Mirkom Romihom in drugimi, vključil v izdelavo projektov za natečaje. V tistem času sem veliko pridobil v pohištveni smeri in sploh v pogledih na industrijski design. Če gledam po tolikih letih nazaj, moram reči, da je imel arh. Kralj prave usmeritve in čiste poglede na stroko. Stol je imel takrat prvi v Sloveniji lastni biro za oblikovanje. To je bila široka in daljnosežna poteza Stola. Za svoja oblikovalska dela si prejel številna priznanja in nagrade. Kje si se najprej začel pojavljati s svojimi deli? V Sloveniji že precej let prirejajo mednarodni bienale industrijskega oblikovanja. Doslej sem sodeloval na vseh teh prireditvah, domala na vsaki je bila kakšna nagrada. Zelo pomembno je bilo v začetku moje poti sodelovanje in nagrada na mednarodnem natečaju v Cantuju leta 1963, kjer je naš timski projekt (Kralj, Romih, Uršič) prejel nagrado za kompleksno zasnovo spalniškega pohištva. Seveda smo sodelovali tudi na ostalih mednarodnih natečajih in na vseh natečajih v tedanji Jugoslaviji. Mislim, da smo bili kar uspešni. Katero priznanje pa ti je največ pomenilo? Čeprav so vse nagrade pomenile precejšnjo spodbudo za iskanje novih idej, pa mi je med najljubšimi gotovo nagrada Prešernovega sklada leta 1969 in Plečnikova medalja leta 1985, pa tudi lanska mednarodna nagrada Dela za oblikovanje. Na kakšni stopnji je danes v primerjavi z ostalimi deželami in- Upokojenci in občni zbori v krajevnih skupnostih V marcu bodo upokojenci, člani Društva upokojencev Kamnik, s stalnim prebivališčem v krajevnih skupnostih imeli delne občne zbore. Pregledali bodo rezultate dosedanjega dela in se dogovorili o programu za prihodnje obdobje. Na vseh delnih občnih zborih bodo izvolili delegate - člane skupščine društva upokojencev Kamnik, ki jih bodo zastopali v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. Občni zbor bo primerna priložnst za pogovor o vseh vprašanjih, ki sodijo v upokojensko problematiko. Poročilo o dosedanjem delu zajema vso pestrost oblik in seveda kritično opozarja na določene probleme in težave. Članstvo bo imelo možnost povedati svoja mnenja in njihove predloge uvrstiti v program bodočih nalog. Upokojenci bodo med drugim razpravljali o spremembah Pravil društva in tudi o drugih zadevah, ki upokojence zanimajo. Občni zbori bodo organizirani v prostorih, kjer se običajno sestajajo krajani. O kraju in času občnih zborov bodo člani obveščeni pravočasno tudi s pisnimi vabili ali na drugačen način. Na vseh zborih bodo sodelovali člani Upravnega odbora društva. Društvo upokojencev vljudno vabi člane, da se sklicanih občnih zborov udeležijo, da sodelujejo v delu in s predlogi pripomorejo k še uspešnejšemu vključevanju večjega števila upokojencev. Problematika dela je izredno obsežna in tudi zahtevna, zlasti v času zmanjševanja pravic, ki smo jim priča v zadnjih letih. DU pričakuje, da bodo občni zbori pokazali na vrsto drugih nerešenih zadev in nakazali rešitve.Občni zbori v krajevni skupnosti bodo izvolili na vsakih 60 članov po 1 člana skupščine. STANE SIMŠIČ KAMNIŠKI OBČAN ljudje, dogodki in zgodovina 7. MARCA 1996 70 let skavtstva in gozdovništva v Kamniku (3. del) Cilj vsakega gozdovnika je bil, da se je, poleg taborov lastnega rodu, kdaj udeležil tudi taborov, kjer je skupaj taborilo po več rodov in so imeli značaj nacionalnega tabora. vetjih in pristnem odnosu do narave, so tudi v njihovi organizaciji odzvanjale družbene nepravilnosti in velika socialna pričakovanja določenih družbenih krogov. Gozdovniki so se že v svojem času imeli za bolj levo usmerjeno organizacijo. To levo usmerjenost je treba razumeti v luči tedanjih gledanj. Danes bi goz-dovniško gibanje označili kot liberalno. S tem mislimo na to, da je z bolj »rahlo« hierarhijo in vodenjem dajala več prostora pobudam posameznika in gra- praviloma v kasnejših življenjskih obdobjih pristali med krščanskimi socialisti, skojevci in komunisti. Prenehanje delovanja Rodu Bele gore Rod Bele gore je prenehal delovati okoli leta 1932. Takrat je večina članov odšla ali na služenje vojaškega roka ali pa na študij. Treba je pa omeniti še nekaj. Okoli leta 1937 je F. Pezdirc iz čisto političnih ciljev v Kamniku ustanovil nekakšno gozdovniško Gozdovniki v Gozdu Martuljku. Lepo se vidi mogočni šotor tee-pee. Pred njim indijanski totem z bizonovo glavo. Tretji z leve strani je takoimenovani »slovenski šotor«. Gozdovniški znak je bil trikotni šotor, pred njim pa bizonova glava iz belega ščita in plavih rogov. Šotor predstavlja življenje v naravi. Bizonova glava spominja na prvine indijanstva. Beli krog je ščit, ki opozarja gozdovnika, da mora braniti resnico, pravico in dobro. Modri rogovi simbolizirajo jasne misli, pa tudi ostrino, s katero seje treba boriti za boljši svet. Velik tabor v Stahovici Prvi slovenski gozdovniški tabor je potekal na prostoru, ki leži malo višje od separacije v Stahovici, drugi večji gozdovniški tabor pa je bil malo nižje. Skupaj sta taborila dva močnejša rodova in sicer Rod severnih wigwamov iz Maribora in Rod deroče reke s Ptuja. Prvega je vodil dr. Franjo Žgeč, drugega pa Pavle Šegula. Tabor ni ušel budnemu očesu Kamničanov, ki so z gozdovniki hitro navezali stike in z njimi odigrali odbojkarsko tekmo. Ena od značilnosti goz-dovniškega življenja je bila tudi ta, da niso gojili grobih športov. Iz vsakega plamena gozd o v-niškega ognja so simbolično izhajali še trije žarki, ki so na zunaj simbolizirali štirikrat po tri gozdovniške zakone. Močan duh kaže, da mora biti gozdov-nik odločen, skromen in poslušen. Lepo telo vzdružuje tako, da ga čuva, ohranja čistega in krepi z življenjem v naravi. Resnicoljubno mišljenje se kaže v tem, da gozdovnik govori resnico, je pošten in moder. In ljubezen se kaže skozi dejanja tako, da je gozdovnik prijazen, požrtvovalen in vedno vesel. Tako gozdovniki niso igrali nogometa, prepovedovali so boks, gojili pa so lokostrelstvo, metanje kopja, pohodništvo in plani-narjenje, od iger z žogo pa odbojko. G. Demeter Sad nik ar se spominja: »Štajerci so pripravili velik tabor v Stahovici, na prostoru, ki je danes prav nasproti Kalcitovega kamnoloma. Na tem taboru so name naredili najmočnejši vtis veliki indijanski šotori tee-peeji. V tak šotor si se lahko spravil ob vsakem vremenu in tudi kuril, ker so imeli streho odprto. Sicer pa sem te gozdovnike spoznal kot odlične odbojkaše in planince.» • Gozd Martuljek, drugi »posvečeni kraj« gozdovništva Poleg Kamniške Bistrice je bil za gozdovnike drug primeren kraj za taborjenje Gozd Martuljek. Najbolj kvalitetna taborjenja je pripravil Branko Premru -Crni mustang, brat Bogdana Pre-mruva, ki ga starejši Kamničani poznajo kot zdravnika.Tudi on je bil gozdovnik. Njegova gozdovniško ime je bilo Sivi kondor. Teh taborjenj v Gozdu Martuljku so se udeležili tudi nekateri kamniški gozdovniki. G. Dušan Karba pravi: »Leta 1929 smo šli taborit v Gozd Martuljek jaz in oba brata Klavčiča - Peter in Silvan. V Gozdu Martuljku sem prvič videl takoimenovani slovenski šotor. Mislim, da je bila zamisel o slovenskem šotoru spočeta v glavi ustanovitelja gozdovništva - SetonaThompsona.To je bil nekoliko dvignjen šotor v obliki piramide. Ta šotor je bil tudi malo pobarvan z ornamenti. Od bogatega družabnega življenja, ki smo ga preživljali v res lepi naravi, mi je ostal živo v spominu gozdovnik, ki je znal odlično odplesati špansko bikoborbo.« Družbeni položaj gozdovniške organizacije Gozdovništvo lahko, podobno kot skavtstvo, opredelimo kot mladinsko gibanje. V gozdovni-štvu so obstajale naslednje štiri starostne dobe, ki so jih označevali kar z barvami. Najmlajši so bili »rumeni gozdovniki« v obdobju otroštva in v starosti 6 do 10 let. Sledili so jim »rdeči gozdovniki« v deški dobi nekako od 10. do 14. leta. Mladeniško obdobje so pokrivali »zeleni gozdovniki« kamor so spadali fantje in dekleta od 14. do 18. leta. »Modri gozdovniki« so bili čalni gozdovniške organizacije, ki so bili starejši od 18 let. Ko je gozdovnik dopolnil 10 let, si je lahko izbral sam, ali pa so mu ga dali drugi, gozdovniško ime. Med seboj so se potem gozdovniki naslavljali le z gozdov-niškimi imeni. Obstajal je tudi slovesen sprejem v gozdovniško organizacijo, ki je potekal po posebnem obredu. To je nekoliko spominjalo na obredno vpeljevanje otrok (iniciacijo) pri prvotnih ljudstvih, kar so bili tudi Indijanci, ki so bili gozdovnikom za zgled. Že bežen pogled na člansko ureditev nam pokaže, da so se združevali mladi v najbolj kipe-čem obdobju rasti, osebnega dozorevanja in vstopanja v družbo. Čeprav so poskušali svojo mladost izživeti v romantičnih doži- dila svojo dejavnost na zavesti in etiki posameznika. V političnem pogledu so sodobniki kamniške gozdovnike ocenjevali in uvrščali med socialne demokrate. Po taki oceni so v slovenski gozdovniški organizaciji zavzemali »zlato sredino«. Na eni strani te zlate sredine so bili meščansko in nacionalno (močno slovensko) usmerjeni člani, na drugi strani pa so bili radikalni levičarji, ki so organizacijo, ki se je imenovala Gams. V svojih spominih Rudi Honn dvakrat omenja ta revolucionarno usmerjeni rod kamniških gozdovnikov. Bolj kot pri izvornih načelih so ti »gozdovniki« že bili v svojih mislih, pripravah in dejanjih v času, ki se je sprožil aprila 1941. /naslednjič o kamniški skavtski organizaciji/ DANIJEL BEZEK Razmišljanje o vrtcu Marjetica - Zaprice Vzgojnovarstvena enota Marjetica - Zaprice domuje v dvosobnem stanovanju na Ljubljanski cesti. V tridesetih letih se je v njej zvrstilo že kar lepo število otrok. V vseh teh letih smo v enoti počeli veliko lepega, zanimivega. Med tem časom, ko je delo v enoti potekalo neopazno dalje, so se gradili tudi drugi vrtci na Bakovniku, Duplici, prenovitvena dela v vseh ostalih enotah, za adaptacijo našega stanovanja pa je vedno zmanjkalo denarja. Pri pregledu zdravstvenega inšpektorja so bile ugotovljene razne pomanjkljivosti, ki se samo s pridnostjo in brez denarja ne dajo odpraviti: manjkajoči hladilnik, pomivalni stroj, garderoba in sanitarije za osebje in še nekaj malenkosti. Otroci v oddelku Marjetica - Zaprice živijo kot družina. Sicer v pomanjkljivo opremljenem stanovanju, kar pa ne vpliva na počutje otrok, ki bivajo v njem od zgodnjih jutranjih ur pa vse tja do 16. ure popoldne. Res je - potreba po vzgoji in varstvu v občini Kamnik je pokazala, da so novi vrtci v občini potrebni. Nadomestna gradnja v Novem trgu je skoraj končana. V novem vrtcu bo 140 otrok deležnih vzgoje in varstva. V sedanji enoti na Raspovem prehodu jih domuje 178. Ali se s tem dokazuje, da se je število predšolskih otrok zmanjšalo? Število čakajočih za sprejem v vrtec, dokazuje prav nasprotno. Ali naj se s tem, ko se gradi novi vrtec, vse »staro« kar podre? Starši otrok so tudi davkoplačevalci in menim, da vsakega zanima, kako se troši tudi njihov denar - ali nov kulturni dom ali obnova starega ali vrtec, ki bo za malo denarja lahko deloval še naslednjih 20 let (ali pa ga bomo morali zaradi odločbe sanitarnega inšpektorja zapreti) ali morda še kakšna tlakovana cesta v Kamniku? Kdo ve? Vera Golob, vzgojiteljica v WE Marjetica 0 pustovanju malo drugače Pust je za nami, pepelnica tudi, zato se bomo malo posuli s pepelom in naredili inventuro letošnjega otroškega pustovanja. Že nekaj let si spodaj podpisani organizatorji želimo otroško pustovanje popestriti, obogatiti z novimi vsebinami, pa vedno ostanemo le pri željah, ker... Če imamo ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati, nimamo denarja in obratno, ali pa nam jo zagode vreme, kot se je zgodilo letos. Res je bil pustni torek lep, a pomislite na prejšnji dan in večer, ko je bilo najbolje ostati za pečjo in z mislijo, da naj se gredo maškare kar solit. Kljub dvema scenarijema, pripravljenima že več tednov prej, za tako in drugačno vreme, smo morali v torek pošteno zavihati rokave, da smo množico maškar z Glavnega trga varno pripeljali v Športno dvorano. Ker sloni organizacija prireditev na dveh, treh ramenih, pustovanja sploh ne bi bilo brez pomoči in razumevanja vseh, ki so sodelovali letos, zato bi jih rada omenila in se jim javno zahvalila: »Pustna izložba«, ki namjo je posodila Kočnaje bila opremljena z izdelki iz OŠ 27. julij in Domnovim Trotom. - vsem pristojnim službam na občini, ki so obravnavale našo prijavo prireditve, - Policiji Kamnik za varno spremstvo, - Mestni godbi, ki je na čelu pustnega sprevoda povorki, dajala ritem - ansamblu Viharniki, ki so nas zabavali v športni dvorani (deset dni smo iskali in se dogovarjali z ansambli), - Žitu, kjer so nam naredili dobre krofe in pripeljal še sveže, - Ministrstvu za obrambo za napise, - Kamniškemu občanu za pravočasno objavljen članek, - Impulzu za »na brzino« posredovano obvestilo o sprevodu, - ŠZ in vzdrževalcem za pripravo dvorane, - Kočni za uporabo izložb na Glavnem trgu, - učencem O. Š. 27. julij za material za dekoracijo izložb, - družini Gorenc in mojima fantoma, ki so delili krofe, - prijateljema Branetu Golu-boviču in Jovotu, ki sta skrbela za red in varnost na cesti in v dvorani, Olafu, Gregu in Janezu, ki so skrbeli za žejne, predvsem pa prijateljici ESMI, brez katere ne bi bilo ne bolšjega sejma ne pustne izložbe in tudi jaz ne bi bila indijanska squav. HELENA za Klub staršev pri MC-Kamnik Zlatoporočenca Žavbijeva iz Zgornjega Tuhinja Pri Žavbijevih v Zgornjem Tuhinju 42 so se februarja na slavju veselili zlate poroke. V kamniški poročni dvorani je 10. februarja pred županom občine Kamnik Tonetom Smolnikarjem in matičarko Upravne enote Kamnik Marijo Križman potekala slavnostna potrditev zakonske zveze Vinka in Micke Žavbi, ki je bila sklenjena 22. januarja 1946 v Kamniku, cerkveni obred pa je v cerkvi Zg. Tuhinj opravil takratni šmarski župnik. Vinko Žavbi seje rodil 17.7.1913 v Zg. Tuhinju očetu Simonu in mami Micki kot drugi otrok. Imel je težko otroštvo, saj mu je mati umrla, ko še ni dopolnil treh let. Mamo sta mu delno nadomeščali očetovi sestri Micka in Reza, ki sta kot teti ostali na očetovi kmetiji. Starejšega sina je oče dal študirat v Ljubljano za duhovnika in leta 1934jim je v Zg. Tuhinju v tamkajšnji cerkvi zapel novo mašo. Oče, Vinko in obe teti pa so se spoprijeli s hribovito in kamnito kmetijo. Leta 1935 je Vinko odšel na služenje vojaškega roka v zloglasni Rupnikov planinski polk v Škofjo Loko. Komaj je odslužil vojaški rok, že so se leta 1938 začele orožne vaje, ki so trajale vse do začetka napada na staro Jugoslavijo. Med vojno je bil leta 1943 mobiliziran v partizansko vojsko in v njej je ostal do osvoboditve. S Šlandrovo brigado je pešačil vse do Koroške, Štajerske, Gorenjske, Dolenjske, pa 1:1 Darilo občine Kamnik je zlatoporočencema Žavbi izročil župan Tone Smolnikar. Te pozornosti so bili vsi veseli, še posebej petletni pravnuk Simon. vse tja do Bele krajine... Med vojno je spoznal svojo sedanjo ženo Micko, rojeno Hribernik 5.1.1926 v Golicah. Bila je prvo-rojenka očeta Janeza in matere Neže, rojene Hribar, kasneje se ji je pridružil še brat Ivan. Preživljali so se le s kmetovanjem, vse zime pa so z Menine planine spravljali les. Vinko se je konec leta 1945 vrnil iz vojske in 22. januarja prihodnjega leta sta si z Micko pred matičarjem in pred oltarjem obljubila zvestobo do groba. Vinkov oče jima je izročil kmetijo in kot mlada gospodarja sta se z vso vnemo lotila dela na težavni hribovski, Kokarjevi kmetiji. Kot kmečko dekle se je Micka hitro navadila na drug kmečki dom. Poleg dela na polju je ves čas tudi gospodinjila domačim, kot to rada postori še danes. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Francka, Angelca in Ivanka. Vse so se poročile, starejši dve na kmetiji, najmlajša pa je s hčerko Natašo pri starših doma. Obe starejši hčerki radi prideta domov, ravno tako vnukinja Darja z možem in dvema sinovoma Simonom in Domnom. Vsa leta zakonskega življenja sta zlatoporočenca stala drug drugemu ob strani, težave pa sta z razumom in medsebojno ljubeznijo znala premagovati. Še po petdesetih letih skupnega življenja sta čila in zdrava ter z velikim veseljem delata na svoji kmetiji. Pomagata jima hčerka Ivanka in vnukinja Nataša. Njun zlatoporočni jubilej so slovesno proslavili v krogu sorodnikov in prijateljev v gostilni »Mežnar« v Zg. Tuhinju. Tudi mi jima želimo še mnogo zdravih let v krogu svojih najdražjih. VERA MEJAČ Pustno rajanje Mestna godba Kamnik je tudi letos priredila veliko pustovanje v športni dvorani v Kamniku. Na pustno soboto zvečer se je zbralo v dvorani precej maškar in drugih obiskovalcev. Za noro pustno vzdušje je poskrbel priznani narodno zabavni ansambel bratov Poljanšek. Med rajanjem je potekal bogat srečolov in izbor najlepših mask. Prvo nagrado je za izvirnost prejela skupina štirih maškar, ki so prepričljivo uprizarjale osebe iz znane pravljice o Rdeči Kapici: Rdeča Kapica, babica, volk in lovec. VERA MEJAČ Moški pevski zbor Komenda med Slovenci v Benečiji V oktobru lanskega leta smo člani komendskega moškega zbora prvič prestopili meje naše države in nastopili na mednarodnem srečanju pevskih zborov v srednji Italiji. Pri tem nam je veliko pomagal g. Bankič, urednik slovenskega časopisa za beneške Slovence iz Čedada. Takrat vasico Bardo (italijansko Lu-severa) na robu Terske doline, kjer živijo najbolj zahodni pripadniki našega naroda. Vaščani te prijazne vasice so to nedeljo obhajali praznik Marijinega srca in so nas povabili, da s petjem popestrimo slovesno mašo v njihovi cerkvi. smo se tudi dogovorili za naša gostovanja pri zamejskih Slovencih v Benečiji. Na prvo gostovanje smo se odpravili v nedeljo, 18. februarja. Pot nas je vodila v gorsko Ob prihodu v vas nas je najprej pozdravil prof. Vilijem Čemi, duša slovenstva v teh krajih. Povedal nam je nekaj o zgodovini vasi in okolice, posebej o zgodovini prejšnje cerkve, zgra- ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Razstavišče Veronika, Kamnik RAZSTAVO VALERIJA HEYBAL - NEPOZNANI OPERNI GLAS zaradi izrednega zanimanja podaljšujemo do 31. marca. Petek, 8. marca, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik OBLOČNICE - VEČER S PESNICO IN IGRALKO MILO KAČIČ Z glasbo in besedo sodelujeta Martina Bohte in Tone Ftičar. Vstop prost! Sobota, 9. marca, ob 20. url Srednja šola Rudolfa Maistra.Kamnik LETNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Dirigent: Franci Lipičnik Povezovalka: Nataša Jazbinšek Vstopnina 500 SIT Sobota, 16. marca, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik Predavanje z diapozitivi: POPOTOVANJE PO SVETI DEŽELI Avtorja: Neja Zupan Brane Leskošek Sreda, 20. marca, ob 18. url Razstavišče Veronika, Kamnik KONCERT MLADIH GLASBENIKOV Z ODDELKA HARMONIKE IN TROBIL GLASBENE ŠOLE KAMNIK Sobota, 23. marca, ob 20. url Športna dvorana Kamnik VESELO V KAMNIK - GASILSKE ŠTORIJE Nastopajo: Mestna godba Kamnik, devet narodno-zabavnih ansamblov Povezovalka: Betka Šuhelj Vstopnice po ceni 900 SIT na tribuni in 1.200 SIT za omizjem bodo v predprodaji v gostišču BAC v Stahovici, v Hramu Rožce v Mengšu in na Zvezi kulturnih organizacij Kamnik Ponedeljek, 25. marca, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik Predavanje z diapozitivi: KRIŽEV SKOZI ZGODOVINSKA OBDOBJA Avtor: umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj POT Informacije in podrobnejša pojasnila dobite na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2, Kamnik ali po tel. št. 831-612 in 817-556! VABLJENI! jene v letih 1738-1748, ki jo je hud potres leta 1976 tako močno poškodoval, da so jo morali do tal porušiti in postaviti novo, pri gradnji katere so jim veliko pomagala tudi podjetja iz matične Slovenije. Ohranili so le nekaj ne preveč poškodovanih stebrov in kot posebnost orgle, izdelane 1743. leta. Te še danes služijo svojemu namenu, tudi naš Tomaž je kaj hitro izvabil iz njih primerne zvoke za spremljavo našega petja med slovesno mašo. Obnovili in ojačali so le zvonik, v katerem sta pred mašo in po njej ubirala pritrkovalske melodije naša člana Rok in Janez. Po končani maši smo na trgu pred cerkvijo, ob splošnem navdušenju prisotnih, zapeli še nekaj narodnih pesmi. Prijetno druženje smo nadaljevali v župnijski dvorani, prizadevne vaščanke pa so poskrbele za naša že kar izsušena grla in prazne želodce. Vse to je izvabilo iz naših ust še veliko priljubljenih pesmi. Posebej moram omeniti še g. župnika, ki oskrbuje te vasi. Po rodu je Furlan (Italijan), vendar se je sam kar precej naučil slovenščine, posebno njihovega narečja. Tudi v posvetnem življenju si močno prizadeva za ohranitev slovenstva v teh krajih, kljub močnemu pritisku oblastnih krogov v Italiji. Obogateni z mnogimi lepimi vtisi in zadovoljstvom v duši, da smo mogli prinesti toliko veselja ljudem, ki močno pogrešajo in potrebujejo pristne slovenske besede in pesmi za svojo narodno pokončnost in občutek, da so še del slovenskega naroda, smo se v popoldanskih urah poslovili od njih, si zaželeli čimprejšnjega ponovnega snidenja. JANEZ RAVNIKAR Tudi kamniška knjižnica v slovenski informacijski mreži Odslej bomo lahko prek računalnika v kamniški Matični knjižnici zvedeli, v kateri slovenski knjižnici imajo knjigo ali drugo literaturo, ki jo iščemo, če je slučajno v naši knjižnici ni na voljo. To je le ena izmed mnogih prednosti bibliografskega sistema COBISS/OPAC, v katerega je poleg prek 150 slovenskih knjižnic odslej vključena tudi Matična knjižnica Kamnik. Informacijski sistem in njegovo uporabo je številnim obiskovalcem pred nekaj dnevi v Matični knjižnici obširno obrazložil Domen Šetar z Inštituta informacijskih znanosti v Mariboru, ki ta sistem vpeljuje v Sloveniji. COBISS predstavlja osnovo knjižničnega informacijskega sistema v Sloveniji, hkrati pa tudi sistema znanstvenega informiranja. Na eni strani omogoča vpogled v posamezne lokalne baze podatkov, na drugi pa v kompletno bazo podatkov COBISS. Preko terminala v predverju Matične knjižnice Kamnik bo odslej mogoče vstopiti v ta program, ki vsebuje pregled gradiva v slovenskih knjižnicah, priključenih na to mrežo. Ker se število računalnikov vedno bolj širi tudi po naših domovih, so se v IZUM-u odločili, da program COBISS/OPAC priredijo tudi za okolje Windows. Za uporabo te programske opreme moramo imeti le dovolj zmogljiv računalnik, zadostuje že računalnik starejše generacije 286 z 2MB spomina na Ramu in 1MB prostora na trdem disku. Seveda pa je potrebna še programska oprema MS Windows 3.1 ali 3.1c EE. Tak računalnik se lahko priključi prek modema in javnega telefonskega omrežja ali neposredno v komunikacijsko omrežje. Tako bo moč prihraniti precej časa za obisk knjižnic in iskanje po klasičnih katalo- Matična knjižnica Kamnik Povabilo k branju Ilustrirana enciklopedija starin in družinska enciklopedija - Guinness V naši knjižnici imamo bogato založeno čitalnico, ki je sedaj bogatejša še za dve enciklopediji. Ilustrirano enciklopedijo starin je pod uredniškim vodstvom P. Atterburvja in L.Tharpa napisalo več uglednih strokovnjakov. Že nekaj časa se povečuje zanimanje za starine vseh vrst, hkrati pa narašča tudi potreba po ustrezni poljudni in tudi strokovni literaturi, s katero bi ljudje, ki se tako ali drugače ukvarjajo s starinami, lažje ugotavljali njihovo starost, pristnost ter jih pravilneje vrednotili. Ilustrirana enciklopedija starin bo prav gotovo v pomoč tako ljubiteljskim začetnikom v svetu starin kakor tudi izkušenim poznavalcem. Enciklopedija je pregledno razdeljena na sedem poglavij. V prvem poglavju so nazorno obdelani slogi in obdobja, nadaljnja poglavja pa posebej obravnavajo keramiko, steklo, srebro, pohištvo, ure in izdelke vzhodne umetne obrti. Ob koncu knjige je dodan še priročen slovarček manj znanih izrazov. Enciklopedija je bogato ilustrirana, besedilo ponazarja dobrih 1100 barvnih posnetkov starin, izredno uporabne pa so tudi spremljajoče preglednice ter skice in risbe detajlov. Družinska enciklopedija Guinness v slovenskem jeziku posreduje bralcu celovito sliko o človeškem včdenju o svetu in njegovih dosežkih skozi zgodovino. Koje leta 1990 izšla prva izdaja Guinnessove enciklopedije, je v Angliji doživela tako velik uspeh, da so jo še v istem letu ponatisnili. Kasneje so pripravili še dve dopolnjeni izdaji in zadnja je tudi osnova, na kateri je založba Slovenska knjiga pripravila slovensko izdajo. Pri pripravi enciklopedije je sodelovalo šestnajst uglednih slovenskih strokovnjakov s posameznih področij, ki so angleško besedilo delno priredili in dopolnili. Enciklopedija je urejena tematsko, torej po posameznih področjih.Teh področij je dvanajst in vsako je razdeljeno na večje število ključnih tem. Vsaka od njih je z besedo in zelo nazornimi ilustracijami obdelana na dvojni strani. Družinska enciklopedija vsebuje tudi abecedni indeks, ki zajema več kot 12.000 gesel in podgesel, kar omogoča še dodatno in hitro iskanje želene informacije. Posebej velja opozoriti na skoraj 1500 barvnih fotografij, reprodukcij umetniških del in posebej za to knjigo narisanih zemljevidov, diagramov in preglednic, ki nudijo dodatno informacijo k besedilu. Predstavljeni enciklopediji bodo prav gotovo vzeli v roke tako bralci, ki se izobražujejo, pa tudi tisti, ki le iščejo aktualne informacije. To bo zanimivo branje za vsakogar, ki se zanima za naš* svet in dogajanja na njem. M.Š. gih. Treba je povedati tudi, da je uporaba podatkov v sistemu COBISS za osebno uporabo brezplačna. Plačati bo treba le telefonske impulze, porabljene za čas iskanja podatkov. Zelo zanimiva pa je tudi možnost iskanja informacij prek Interneta - mednarodne informacijske mreže. Slišali smo, da tudi Slovenija s svojimi podatki in informacijami v Internetu ne zaostaja za zahodnimi deželami. Kot ponazoritev te ugotovitve so udeleženci predstavitve iz mreže Interneta poslušali slovensko himno in se seznanili z naslovi tisti dan izšlih slovenskih časnikov. Vsekakor lahko rečemo, da pomeni vključitev naše Matične knjižnice v sistem COBISS pomembno pridobitev. Seveda bo terjala uvrstitev nekaterih podatkov, kot na pr. podatkov o izposojenih knjigah itd. še precej dela, saj naša Matična knjižnica danes razpolaga z okrog 80.000 izvodi in nekaj manj naslovi knjig in publikacij F. S. Dipl. ing. Domen Šetar je veliko poudarka namenil temi o Internetu, v katerega je danes vključenih večkot sedem mihjonov računalnikov, s katerimi dela okoli sto milijonov ljudi po vsem svetu. To pa zahteva zelo hiter pretok informacij. Lokalno omrežje, povezano v Internet, je lahko na pošti, kamor se bodo priključili uporabniki tega kraja. V. MEJAČ Ekspresivno slikarstvo Marjana Skumavca Hram I.užar na Šutni v Kamniku je občasno poleg gostinskega še kulturni hram, v katerem so nastopali in razstavljali znani slovenski in drugi umetniki. Lahko rečemo, da so postali prostori lokala kamniško »alternativno« razstavišče z drugačno slikarsko ponudbo. TU mislim predvsem na slikarje z »drugačno likovno estetiko«. Njihov motivni svet so zamolčane in prepovedane teme, lepota grdega, morbidnega, v slikanju »ljudi z roba« (Dušan Sterle, Marjan Skumavc, Jože Tisnikar). Tokrat razstavlja akademski slikar in novinar, nekdanji boksar in zidar, pa mroda še kaj, MARJAN SKUMAVC. Umetnik se je izkazal kot odličen risar in slikar že na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Med slovenskimi figuraliki je Marjan Skumavc povsem samosvoja osebnost, ki nam v svojem slikarstvu odstira nelepo stran življenja, o kateri sicer tudi piše v časopisni črni kroniki. To je morbiden svet: socialni odrinjenci, vsakršni marginalci, ljudje z roba družbe; pijanci, norci, klateži, morilci in žrtve, samomorilci, kriminalci, mrtveci, prostitutke in namiguše in še bi lahko naštevali. Takšne mračne teme slika na svoj način še kamniški slikar Dušan Sterle, ali pa, sicer povsem drugačni, temno poetični Jože Tisnikar. Morda je najboljša oznaka Skumavčevega slikarstva brutalni ekspresionizem, do skrajnosti razgaljena in tudi cinično ironizirana »grda« resničnost. Ekspresivno silovita elementarna risba, groteskno karikiranje, močan barvni naboj so odlike in značilnosti tega slikarstva, ob katerem so, denimo, slovenski ekspresionisti le nedolžno slikoviti. Slike Marjana Skumavca so, če uporabimo boksarsko izrazoslovje, udarec, ki boli; pravi slikarski »knock out«. To je na oko surovo slikarstvo, ki pa s svojo nedvoumno sporočilnostjo vzpostavlja, do neke mere podobno kot pri znanem Francisu Baconu, svojsko estetiko grdega in poetiko brutalne silovitosti in slikovitosti, ki jo slikar dosega z groteskno deformacijo figur. Lahko bi tudi rekli, da so te slike »zmes norosti in bolečine«, če si sposodimo znano sintagmo pri pisatelju Franzu Kafki. Marjan Skumavc pa je tudi izboren krajinar, najbližji so mu istrski motivi. Tudi v teh, predvsem oljnih podobah, je čutiti notranji nemir in ekspresivni naboj. Med modrinami neba ali morja in zeleninami prirode so rdeče zaplate zemlje, istrske terre rosse, iz katerih dlesni poganjajo zobje kamni in infantilno slikane hišice. Čutimo vonj istrske zemlje, piš burje, pripeko sonca in (na)plavine morja. Ekspresivna barvitost in poenostavljanje do te mere, ko ni več kaj dodati, niti odvzeti, nam skozi slikarjevo likovno govorico pričara lepoto in svojski, enkrat spokojni, drugič bolj divji, ritem istrske pokrajine. DUŠAN LIPOVEC MATIČNA KNJIŽNICA Vse obiskovalce obveščamo, da imamo od 1. marca dalje spremenjen delovni čas: PONEDELJEK: od 9. do 19. ure TOREK: od 9. do 19. ure SREDA: od 9. do 19. ure ČETRTEK: od 9. do 15. ure PETEK: od 9. do 19. ure SOBOTA: od 8. do 11. ure PRAVLJIČNE URE so zdaj vsak torek ob 17. uri. Otroke vabimo, da s pravljičarko Jano in z igro spoznavajo nove in nove pravljice. Ta mesec bodo brali naslednji pravljici: MALI BOBER IN ODMEV ter DOBRI MOŽ IN HUDOBNA ŽENA. Sporočilo urednika Ponovno prosimo vse bralce, sodelavce in politične stranke, naj njihova pisma, mnenja in pogledi ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (tipkana stran naj ima 30 vrstic, približno 60 znakov r vrsticiskupaj s presledki). V primeru računalniškega izpisa naj bo uporabljena pisava Courier New Ce 12, ne pa 20 ali celo 30. V primerih preobsežnih besedil bomo prisiljeni prispevke krajšati, kar pa gotovo ne bo v korist avtorjem, še manj pa bralcem. Urednik Kavboji in indijanci »Vse kavbojke so napete, to ve vsak tarnal, enkrat eni, drugič drugi jih dobi po glav. Človek ne ve, za koga pravzaprav naj lam drli...* Tako se začne pesmica, ki jo prepevajo Čuki. In ko besedilo poslušaš tretjič, se vsakemu posveti, da je pomenov vsaj nekaj. Je pa popevka tudi odraz stanja v slovenski politiki. Kamnik pa je vsaj na tem področju zelo tipičen predstavnik, torej država v malem. Imamo svoj parlament - občinski svet, svojo občinsko upravo, pa župana in županat, nekaj odborov, komisij, nadzorni odbor, formalno cel kup strank, »eni beli, drugi rdeči, nč ni važn, sam da mamo mier...« Vse je kot v pravljici, manjka samo še, da bi vsi divjali v isto smer. No, tega pa v Kamniku nikoli ni bilo in najbrž tudi ne bo. Glavni problem našega mesta je, da je premajhno. Vsi mislijo, da poznajo vse in vsak ve vse povedati o sosedu, seveda, le malokrat kaj dobrega. In ko se do-brososedski odnosi pojavijo še v politiki, potem je to dober znak, da ste v Kamniku. V zadnjem Kamniškem občanu smo prebrali članek, ki je ravno tak, kot se za Kamnik tudi spodobi. Malo napihnjen, malo izmišljen, predvsem pa sosedsko dobronameren. Seveda gre za članek »V Kamniku so stranke slovenske pomladi v pravem trenutku na pravem mestu (Kljub pogovoru gluhih - beri LDS).« Seveda zgornja trditev zahteva obrazložitev. LDS v Kamniku nikoli ni bila mnenja, da so stranke »slovenske pomladi« med seboj sprte. Prav nasprotno. Te stranke že vseskozi delujejo kot ena sama in se tako tudi obnašajo. Edini spori se pojavljajo ob delitvi stolčkov, res pa je, da nimajo usodnega vpliva. Ko so stolčki zasedeni, spet jahajo v isto smer. Še malo nazaj je v tem galopu sodeloval tudi občinski odbor Zelenih, pa je odpadel iz dveh razlogov. Prvi je premajhna poslušnost v povezavi z volilnim izidom, drugi pa je, da je število funkcij v občini žal omejeno. Zeleni pač razmišljajo tudi ekološko, zato ne pristajajo na vsako trgovino, in niso ravno najlažji partner. Govoriti o programu strank pa je težko. Razlog je v tem, da je to tako huda poslovna tajnost, da ga še vodstvo teh strank ne pozna. In v pomanjkanju izhodišč si stranke pomladi privoščijo prilastiti vse, kar je bilo kadarkoli narejenega, za svoje delo. Tako so si za svoje zasluge vzele boljše izdelke bivšega izvršnega sveta, delo sklada stavbnih zemljišč, pa delo župana in občinske uprave, ne na koncu pa tudi vse sklepe občinskega sveta. Naj razložimo na primerih. V Komendi urejajo telefonijo kar krajani in vodstvo krajevne skupnosti. Pri tem ne gledajo toliko na barvo politične duše, temveč jim je v ospredju bolj želja čim ceneje priti do telefona. To je sicer v redu, ni pa v redu, da ne sodelujejo člani slovenske pomladi. Nek vpliven član pomladi se je celo pritožil na eni od sej upravnega odbora, da se v Komendi o telefonu menijo kar mimo njega. A to ni ovira, da si to ne zapiše kot svojo zaslugo za narod. Naše skromno mnenje je, da bodo za to pomladanci res zaslužni, ker niso vedeli in tega niso mogli preprečiti. To s telefonijo v Tuhinju pa je še bolj bosa. Od pomladi na tem področju ni bilo veliko, res pa je, da SLS s svojimi svetniki redno opozarja na to problematiko. Za zgodovino bi bilo dobro vedeti, da je še v prejšnji skupščini v Tuhinj že prišla centrala. Pa jo ni »zrih tala« ne pomlad in ne jesen. Kar sedemnajst Tuhinjcev je prišlo po bivšega župana in skupaj so odšli v Ljubljano na PTT. Vrnili so se s centralo, ni pa bilo kabla do tja. In ga tudi še ne bi bilo, če se ne bi začel svetlikati radar na Menini planini. Radar pa potrebuje tudi telefon, no, od tu dalje pa je šlo lažje. Nekaj bo dalo ministrstvo za obrambo, še malo več sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, županat bo pripravil investicijo, ljudje pa bodo plačali, vsi pa se bomo morali zahvaliti strankam slovenske pomladi. Zakaj? Ja, o tem pa zgodovina molči. Morda je bil kdo od sedemnajstih takrat na PTT. No, ne vemo, bivši župan pa tako ne šteje, ni pomladni. Morda so lobirali pri ministru Kacinu. Ne, ne, to tudi niso pomladni. Morda pa so si to tako močno želeli, da se jim je želja izpolnila. In v tem tempu naprej. Regi-onalka Moste-Kamnik-Vransko in njena obnova je sad aktivnosti kar lepega števila ljudi, ki bi ga težko spravil na skupni imenovalec slovenska pomlad. Osnovo je podal občinski svet, pogajanja je vodil župan in vodja oddelka za prostor, ne pa odbori političnih strank, ne rdečih in ne belih. V sklopu takšnih in drugačnih zaslug so seveda občinska priznanja. Ponavljanje neresnic toliko časa, da jih vsi poznajo, še ne pomeni, da so postale resnice. LDS do priznanj nima odklonilnega odnosa. Res pa je, da zagovarjamo tezo, da naj jih ne dobijo politiki, še posebej, če so za svoje delo plačani. Priznanja so namenjena občanom, ki svoje znanje in prosti čas namenjajo dejavnostim, ki so v korist občine Kamnik. Če k temu dodamo še jasne kriterije, za kaj naj bi se podeljevala, potem problemov ni več. Politikom pa ostane, da njihovo uspešnost ocenijo volivci na volitvah. Res pa je najbolj banalno, da se sedem svetnikov spotika ob tako malenkost, kot je delovno pravo. V demokraciji velja večina in to je več kot vsi zakoni. Vsaj v Kamniku. Če bi bile stranke slovenske pomladi vsaj malo kritične, bi jim izraz pogovor gluhih postal bolj domač in ne bi bilo potrebno zraven pisati - beri LDS. Ko smo opozarjali na kršitev postopkov, smo bili obdolženi, da se ne strinjamo s predlaganim kandidatom. Ko se je naša napoved uresničila s sklepom sodišča, nihče ne prizna zmote, ampak se takoj išče krivca. LDS v Kamniku se bo še vedno zavzemala za pravico človeka kot posameznika in ne moremo se strinjati, da ima večina vedno prav. O revolucionarnem naboju in o idejnem-političnem naboju pa zelo na kratko. Edina revolucija, ki jo je večina članstva in sim-patizerjev LDS v Kamniku doživela, je seksualna revolucija v šestdesetih letih. Del tega naboja res še hranimo, vendar ne za politiko. Idejno politični naboj pa se je okrhal že na generacijah pred nami in v osemdesetih letih ga v Sloveniji v glavnem ni bilo več. Zato se je slovenska pomlad začela z vami ali pa brez vas. Naloga političnih strank je uravnotežen razvoj tako države kot občine. Neka skupina strank pač vlada, druga pa jo nadzira in kontrolira. S tem so onemogočene skrajnosti. To je normalen pojav in užaljenost pri tem je neprimerna. Skrb vseh političnih strank pa naj bi bil razvoj. Tega na kamniškem ni zanikala še nobena politična stranka. Dejstvo je, da občinski svet pomembnejša vprašanja rešuje skoraj s soglasjem in da znamo včasih celo »vsi divjati v isto smer.« So pa posamezne razlike, ki bogatijo ta prostor, to pa je čisto v redu. Manj v redu pa je, če določena politična grupacija za svoj obstoj potrebuje sovražnika. Kamniška LDS je že navajena, da se jo vedno postavlja na nasprotni breg. Še ko smo se učili politike kot ZSMS, je tedanje partijske veljake naše delovanje motilo. Bili smo poba-lini, predrzni, rušilci sistema in podobno. Na volitvah leta 1990 smo dobili 22%, kar je bilo največ za politično stranko, ki je nastopila samostojno. Slovenska pomlad je bila tedaj DEMOS, pa Nova parlamentarna koordinacija. Dobili ste večino in našli sovražnika. Uradno smo postali komunistični podmladek, stare sile in podobno. Ker so komunisti v Kamniku izginili, kot da jih nikoh ni bilo, ste si jih morah izmisliti. Zadnji čas je torej, da politične stranke obračunajo s preteklostjo v sebi in iz »delavske«, »kmečke«, »vseslovenske katoliške« in »samosloven-ske« stranke postanejo politične stranke s svojim programom in načinom dela. Lahko ste v koaliciji, to nas ne moti, le reklo, da kdor ni z vami, je proti Kamniku, ne more držati. Pa lep pozdrav od vedno vaših in vedno vam na voljo vdanih svetnikov LDS »njih sedem« Na udaru so pokojnine... z drugega zornega kota Odkar Čuki prepevajo tisto o indijancih in kavbojcih, belih in rdečih, ki sedaj divjajo v isto smer in da naj kar divjajo, samo da imajo drugi mir, me volja, da bi komu na kaj odgovoril, največkrat mine, še predno najdem svinčnik in papir. Zakaj? Zato, ker te tako ali tako tisti, ki mu želiš nekaj povedati, ne posluša, saj si je o zadevi že ustvaril dokončno mnenje. Druge, in teh je hvala bogu iz dneva v dan čedalje več, pa politika vedno manj zanima. Sestavek izpod peresa g. Staneta Simšiča je namreč prav to delanje političnega marketinga. V takšni ali zelo sorodni obliki gaje bilo mogoče prebrati v različnih časopisih, v različnih rubrikah. Značilno za vse sestavke, ki prihajajo iz teh logov, pa je, da k nekaterim utemeljenim očitkom vladi dodajajo še nekaj neresnic in za vse okrivijo poslance obeh strank, ki sta ostali v vladi. Da bi bil nauk »ne volite več poslancev iz vrst LDS in SKD« zagotovo razumljiv res vsem bralcem, je ta del teksta največkrat tudi ustrezno poudarjen. Zakaj mislim, da g. Simšič nima prav in da sem ravnal pravilno, ker sem podprl spremembo zakona? - Zato, ker ni res, kar pravi g. Simšič, da bodo upokojenci že s prvo pokojnino dobili 1500 SIT manj kot doslej. - Zato, ker je sedanji sistem pokojninskega zavarovanja bolj podoben različnim oblikam igre »catch the cash« kot pa resnemu pokojninskemu sistemu. - Zato, ker ima ogromno upokojenih delavcev iz vrst kovinarjev, tekstilcev, lesarjev, usnjarjev in drugih večje pokojnine kot njihovi nasledniki v tovarnah plače; natančneje rečeno, povprečna starostna pokojnina se je od začetka 1993 in do konca 1995. leta realno povečala za 2-krat več, kot se je povečala zajamčena plača. - Zalo, ker je sistem krivičen znotraj same upokojene generacije, saj so se od plač v družbenih sektorjih ves Čas plačevali vsi prispevki in prikazovale celotne plače, v zasebnem sektorju pa so bile to le izjeme. - Zato, ker smo imeli v prejšnjem družbenem sistemu sistem prispevkov in se je za pokojnine od živega dela dalo oz. vzelo samo toliko, kolikor se je potrebovalo, zato ne preseneča, da bo ženski del upokojenske populacije dobil skoraj dvakrat toliko, kolikor je vplačal, moški pa dobro petino več. - In če ob tem povem še to, da bodo tisti, ki so danes stari 45 let in imajo povprečno plačo, dobili izplačanega le 70% tega, kar so vplačali, oni z večjimi plačami pa komaj polovico, bo menda razlogov dovolj. Na vse to in na še mnogo več so te dni opozarjali naši največji in tuji strokovnjaki in prepričan sem, da je mnogo upokojencev to tudi sprejelo. Pokojnine bo treba izplačevati tudi prihodnje leto in prihodnja desetletja. Zato je bilo tudi tu treba ravnati, kot pravi stara modrost. Politika je umenost možnega in bralci mi lahko verjamejo, da nekaj mesecev pred volitvami LDS ne bi po nepotrebnem vznemirjala tako pomembnega dela volilnega telesa, če politike ne bi jemala resno in odgovorno. Za lažje razumevanje pa bom na majhnem primeru pokazal, kaj se je dogajalo v naši ekonomiji in javnih financah. V podjetju sta zaposlena dva: direktor s 150.000 SIT plače in šofer s 50.000 SIT. Skupaj znašajo plače torej 200.000 SIT. Povprečna plača v podjetju pa je 100.000 SIT. Šofer je izpolnil pogoje za upokojitev in se upokojil. Dali so mu 42.500 SIT pokojnine. Direktor se je odločil, da bo poslej avto vozil sam. Kaj se je zgodilo s povprečno plačo? Ta je seveda zrasla za 50%, saj je ostala le še direktorjeva v višini 150.000 SIT. Ker je to statistika ugotovila, so se za toliko povečale pokojnine. Naš upokojeni šofer bo po novem dobil 50% več, otrej 63.750 SIT. Kaj pa se je medtem dogajalo v pokojninskem skladu? Po upokojitvi šoferja imajo manjše prihodke in zaradi povečanja pokojnin večje izdatke. Kaj lahko naredi država? Kratkoročno lahko bolj obremeni še zaposlene, dolgoročno pa mora zamenjati sistem. In za zaključek. Slovenija ni niti Poljska niti Rusija in še manj Madžarska. Zato je bila vrnitev najbolj ortodoksnega partijca na vodilni položaj možna le v upokojenski organizaciji Slovenije. V naši občini bo morda del tistih, ki so nam zaupali 1992. leta ob nadaljnji medijski podpori avtorja, prebegnil k stranki, ki je vodita g. Peršak in ga. Simšič. Vendar pa je treba ob tem reči tudi to, da bodo glede na volilno zakonodajo najverjetneje od tega imeli največje koristi tretji. Pa naj nadaljevanje tega razmišljanja ostane za kdaj drugič. MAKSIMILJAN LAVRINC poslanec LDS v državnem zboru P. S. Žal sem z odgovorom zamudil, zato bo objavljen potem, ko bodo pokojnine že izplačane po novem. Morda pa je to še bolje, saj sem prepričan, da bodo takšne, kot sem zapisal.s Odgovor prvaku LDS V Kamniškem občanu št. 3, 7. februarja 1996, je g. Stane Zamik naslovil name odprto pismo, kjer po nekaj obtoibah in očitkih, da nisem ukrenil ničesr, da bi rešil parcelo v lasti KS Komenda pred vračilom v naravi upravičencu v denacionali-zacijskem postopku in po vmesnem dokazovanju, kako je za kraj Škodljivo moje krščansko demokratsko politično prepričanje, na koncu daje pobudo vodstvu KS Komenda, naj pridobi odškodnino za »izgubljeno* denacionalizirano parcelo. Sporno parcelo št. 74/4 k. o. Kaplja vas, v izmeri 1891 m2, ki se nahaja za kokošjimi hlevi in med reko Pšato v Komendi (za Mar-ketom Kotna), je 23. maja 1995 s pravomočno denacionalizacijsko odločbo dobil v last in posest pokojni Andrej Franc Mejač. Prodajna pogodba za to parcelo, Z dne 16. 10. 1988, na katero se g. Zamik sklicuje, obsega več členov, kot jih obravnavate, saj bi nekateri razvodeneli vašo obtožbo. Pogodba je bila sklenjena med tedanjim lastnikom parcele Hme-zad Jata, TOZD Reja, in KS Komenda. V členu III. te pogodbe je dogovorjena kupnina v višini 3.052.187 din. člen V. pa se glasi (citiram): »Kupec se obvezuje, da bo vpis v zemljiško knjigo opravil sam, prodajalec pa ga pri tem ne bo oviral.* (konec citata) Na Svetu KS sem bil za predsednika KS Komenda izvoljen 26. septembra 1994, torej šest let po podpisu pogodbe, ko je zakon o denacionalizaciji ie veljal (od 30. novembra 1991 dalje) in je bil sprejet moratorij na promet z družbenim premoženjem, ki je bil zajet s procesom denacionalizacije. Sporna parcela pa v zemljiški knjigi nikoli ni bila vpisana v last KS. To je razlog, zakaj nisem posegel v denacionalizacijski postopek. Sprašujem se, kje ste bili takrat, in tudi drugi odgovorni v KS, da tri leta po podpisu pogodbe, ko je bil za to še pravi čas, ni bil narejen prepis v zemljiški knjigi? Ker sem si težko predstavljal, kakšno vrednost je imela v tistem času kupnina, sem poiskal ovojnico svoje takratne mesečne plače in presenečen sem ugotovil, da bi s plačo 10/88 skoraj lahko kupil to parcelo, mesec kasneje bi pa zaradi Mar-kovičeve »stabilizacije* ena plača že zadostovala. Koliko priložnosti sem zamudil v tistih časih ali pa -kako enostavno je kupčevati s tujo zemljo. Zakon o denacionalizaciji je pozitivno naravnan v korist lastnikov, ki so bili z nacionalizacijo ob svoje premoženje, in po drugem členu tega zakona jim gre vračilo premoženja v naravi. Za vas pa, kot tudi za vso »levo* politično smer, dobi zakon o denacionalizaciji svojo uporabnost šele s 17. oz. 19. členom, kjer določa, kdaj lastnine ni mogoče vrniti v naravi. Ker pa odvzeta lastnina v nobenem primeru ni bila brez novega lastnika, bivši lastniki ne bi mogli priti do svojega premoŽenja, pač pa bi dobili nepokrite obveznice in zakon o denacionalizaciji bi bil brezpredmeten. Ali verjamete v obveznice? Bi jih bili pripravljeni od koga odkupiti? Torej je najin pogled na zakon o denacionalizaciji različen. Mislim, da imam vso pravico do svojega gledanja in to me je vodilo, da sem kot predsednik KS zavrnil podpis vsakega dokumenta, ki bi preprečeval oškodovanemu lastniku vračilo v naravi Mejačevi so bili tudi komendski vaščani, niso se izselili; preživeli so morali zaradi tedanjih razmer po svetu brez sredstev iz svojega premoženja. Prej so bili premožni, zato so bili marsikomu trn v peti, vendar so v svojem času za Komendo naredili mnogo dobrega. Zakon jim skuša popraviti krivico in tega jim po vsem tem, kar se jim je zgodilo, ne bom odrekal. Nadalje v svojem članku omenjate nekdaj dobre odnose med športnim društvom in KS. Pod mojim vodstvom naj bi bilo sedaj popolnoma drugače. Ko smo včasih plečevali samoprispevke (tudi jaz jih plačujem že od leta 1975), je bil določen odstotek namenjen delovanju društev. Sam sem mnenja, da bi krajevna skupnost morala podpirati delo društev ■ pa ne samo športnega, tudi kulturnega in šaho- vskega, misliti bi morali tudi na upokojence in ostarele, v Komendi imamo tudi zelo aktivno Konjeniško društvo in društvo narodnih noš ter planince... Sedaj KS nima razpložljivih sredstev za te namene. V času sprejema zadnjega samoprispevka še nisem bil predsednik KS in na delitev sredstev nisem imel večjega vpliva. Sami veste, da je ta samoprispevek strogo namenski za izgradnjo telovadnice. Od Občine Kamnik krajevne skupnosti dobivajo zelo malo sredstev za svoje delovanje. Naša s tem denarjem ne more pokriti niti pisarniških stroškov. Če bi denar od majhne najemnine za nekaj prostorov v Glavarjevi bolnici porabili v druge namene, potem sedaj stavbe, ki se podira, ne bi mogli popravljati. Od sklada stavbnih zemljišč ne dobimo več denarja na žiro račun KS, ampak nam poravnajo del računov za komunalno ureditev. Z denarjem od grobnin naša KS samo upravlja, ni pa naša last. Z dobrim gospodarjenjem, za kar ima zasluge tudi Svet KS in pa naš tajnik, smo z nekaj direktnimi prihodki KS marsikateremu od omenjenih društev priskočili na pomoč. Ko smo prejeli prošnjo nogometnega kluba za denarno pomoč, smo bili resnično brez prostih sredstev. V tem obdobju smo iz istega razloga (in že veljavnega sklepa) zavrnili podobno prošnjo Župnijske Karitas. Torej me pri odločitvah ne vodi moja politična naravnanost, kar mi očitate. Če dobro sodelovanje gledate samo skozi denar, potem bi morala krajevna skupnost enako trditi za odnose z občino, ki nam tudi ne odgovori vedno z denarjem. Prosimo, moledujemo, zahtevamo, dokazujemo, pa se kljub temu z njo še naprej dogovarjamo. Od mnogih društev v Komendi dobivam vabila na njihove letne skupščine in se jih večinoma tudi udeležujem; res pa je, da sposobnosti bilokacije nimam. Od vašega društva nisem dobil še nobenega vabila. Če bi bil vaš namen iskren, bi s problemi, ki ste jih objavili v Kamniškem občanu, lahko prišli v pisarno krajevne skupnosti in bi se pogovorili. V pisarni sem vsako sredo med 16. in 17. uro, razen če mi službene obveznosti to preprečijo. Veliko sestankov s krajani pa sem Že imetob vsakem času na domu ali drugod. Tako pa lahko ugotovim samo to, da je pričel predvolilni čas. Najprej bodo nekje v maju volitve v krajevne skupnosti in nato še držav-nozborske volitve. Javno ste hoteli pokazati, kdo je dober in primeren za predstavnika krajanov in kdo ni, kdo je zaslužen za kraj in kdo ni, katera politična smer je prava. Pravite, da tisti, ki imate svoje korenine na komendskem področju, bolj pozitivno delujete v prid kraja od nas, ki jih nimamo in nas zato vodi dnevna politika. Istočasno to pozitivno naravnanost odrekate kmečkemu življu v Komendi, ki ga vi imenujete »kmečki lobi*, pa imajo po mojem mišljenju prav kmetje globlje korenine, kot so vaše. Njihove izhajajo iz ljubezni do zemlje in prinašajo sadove treznih odločitev, saj drugače ne bi mogli vzdržati vseh uničevalnih poskusov povojnih let. Ostali bodo tudi, ko vaših prizadevanj ne bo več. Da pa projekt, ki so ga takrat v zgodnjih devetdesetih letih imeli v mislih, še ni zaživel, je krivo tudi zaviranje vračanja njihove zemlje. In še nasvet. Ko uporabljate prispodobo o koreninah, bodite bolj previdni Na komendskem območju ima neuničljive korenine tudi plevel, ki ga tod imenujejo ščavje, in je ljudem v veliko nadlogo ter ni preveč cenjen. Lahko bi vam kdo zameril. Da pa je vaša skrb za parcelo 74/4 odveč, vam lahko rečem, da sem v dogovoru s potomci Meja-čevih - družinami Marušič in Slo-kar. Ker želijo, da bi ostal Mejačev rod še naprej v lepem spominu va-ščanov, so parcelo, ki so jo dobili Z denacionalizacijo v last, pripravljeni darovati Krajevni skupnosti Komenda. Vendar jim lega dejanja ni narekovalo vaše pisanje, o tem ste lahko prepričani. Vaš članek jih, morda nehote, prikazuje kol grabežljive ljudi, pa to niso. Še imajo duha Mejačevih, ki so znali prisluhniti potrebi svojega kraja. BALDOMIR KREMŽAR Dodatek k nadaljevanki o dogodkih leta 1945 (2) O usodi bivšega župana barona Rehbacha Gospoda Rehbacha, njegovo ženo baronico, hčerko in sina sem osebno poznal. Še bolje je barona Hermana poznal moj oče, ki je bil že pred vojno njegov prijatelj. Baron se je že pred vojno priznaval za Nemca in leta 1938 se je tudi poročil s pravo Nemko z Dunaja (tudi premožna baronica). Res je tudi, da sem ga sam večkrat videl v rjavi nacistični uniformi s kljukastim križem na rokavu. Vendar ni bil nikoli surov, ampak prijazen do domačinov. V celoti potrjujem navedbe g. Milana W. v njegovem pisanju o njem - zlasti v prvem delu (nadaljevanje št. 2), daje rešil mesto Kamnik pred razrušenjem ob nemškem umiku. Železni most preko Bistrice je bil zaminiran in v smodnišnici (današnji KIK) je bilo tudi vse pripravljeno za uničenje vseh bomb in eksploziva v celotnem tovarniškem kompleksu. G. Rehbach je tvegal svojo glavo, ker je izdal naredbo, naj se eksplozija odloži. Rehbach se je kot lovec v Kamniški Bistrici večkrat sestal s partizanskimi poveljniki in jim na razne načine pomagal. Odprto pismo županu Grad v oblakih, palača na zemlji pa propada?! Je mar neodgovornost in megalomanija tisto, kar je kamniški Oddelek za družbene dejavnosti spravilo v evforične priprave na iskanje nove lokacije in možnosti za gradnjo novega kulturnega doma v Kamniku?! Zeleni Kamnika se začudeni sprašujemo, kako ste vi, gospod župan, ki uživate ugled premišljenega moža, dopustili, da že vrabci na strehah čivkajo o »noricah«, za katerimi so zboleli tisti, ki zaničljivo vihajo nos nad starim kulturnim domom na Fužinah in kujejo v oblake nov kulturni dom, ki naj bi zrastel med osnovno šolo Toma Brejca in Matično knjižnico s telovadnico in glasbeno šolo?! Na dolgo in na široko se je razpisal poročevalec (v gradivu na straneh od 15 do 30) za sejo Občinskega sveta Kamnik. Ni potrebna posebna analitična kritičnost, da bi se prepoznalo navijaško pisanje v prid novega kulturnega doma. Čutimo dolžnost do občanov Kamnika, da stališča, ki jih bomo posredovali občinskemu svetu preko svojih svetnikov, tudi javno objavimo. Kako torej Zeleni Kamnika gledamo na problem kulturnega doma v Kamniku? 1. Kamnik že ima svoj kulturni dom, potrebno ga je le usposobiti! 2. Kamničani želimo kulturni dom čimpreje! Obstoječe možnosti to dopuščajo! 3. Še več, dopuščajo delo oziroma obnovo po fazah, kar je pomembno glede na razpoložljiva proračunska sredstva občine 4. Kulturni dom ima poleg dvorane že vse spremljajoče prostore, kar je prdnost tega doma. Dopolnjuje ponudbo in ponuja možnosti dodatnega trženja. 5. Kulturni dom ima urejeno zunanjo infrastrukturo (kanalizacijo, odvodnjavanje, elektriko, asfalt) in 145 označenih parkirnih mest za osebne avtomobile. To število zadostuje za dom s 400 sedeži. 6. Cenitev kulturnega doma na Fužinah, ki ga je izvedla LOKA INVEST, je nerealna, ker vsebuje v končni ceni tudi nabavno vrednost, to je 2 mio DEM. Pri cenitvi novega kulturnega doma pa ni navedena nobena tržna vrednost parcel in objektov - novi kulturni dom, mala dvorana nad telovadnico in večnamenska ploščad. 7. Po mnenju stroke kulturni dom na Fužinah nikakor ni v slabem stanju in ga je možno z majhnimi adaptacijami, zlasti pa s popravilom instalacij hitro usposobiti. 8. Zazidalni načrt K-9 se lahko v naslednjih letih ponovno prouči, prilagodi takratnim razmeram in potrebam in ko bodo zagotovijena proračunska sredstva, se načrti lahko tudi uresničijo. 9. Postavitev novega kulturnega doma tudi v urbanističnem smislu ni sprejemljiva zaradi očitne utesnjenosti med objektoma OŠ Toma Brejca in knjižnico s telovadnico in glasbeno šolo. Problematične so komunikacijske poti, še posebej pa je nezadostno število parkirišč, raztresenih na več mestih, kar ustvarja dodatno zmedo in utesnjenost v prosotru okoli šol! 10. Problem novogradnje je očiten tudi z vidika požarne varnosti. Minimalni odmiki od OŠ Toma Brejca ne omgočajo vožnje gasilskim avtomobilom. 11. Glede na vse zapisano sprašujemo poročevalca in predlagatelja, kdo je bil pobudnik za predvideno novogradnjo, saj se z njo zavaja občane Kamnika k neki nemogoči akciji in zavira aktivnosti v zvezi z obnovo kulturnega doma, ki ga Kamnik že ima?! 12. Želimo tudi pojasnilo iz katere proračunske postavke je bila plačana analiza za predlog. Izbor lokacije za investicijo »Kulturni dom Kamnik« in kakšna ZGlGl je bila višina plačila?! %imnf4n Moj doživljaj je naslednji. Ob umiku oz. begu vseh kolaboraci-onistov iz Jugoslavije (domobrancev, ustašev, četnikov in njihovih družin) preko Ljubelja v Avstrijo je bilo razpuščenih veliko konj. Nekateri so se potikali celo na podgorskih njivah. Veliko kmetov jih je tam polovilo in uporabilo za delo na polju (za nekaj mesecev, dokler ni bila izdana uredba, da jih je treba oddati na vojaškem odseku okraja). Tako je tudi naš hlapec France ujel dva manjša konja v Podgorju - rekli smo jim Bosanci. Nekaj mesecev smo jih imeli v našem hlevu (v središču Kamnika) poleg obeh domačih. Sedaj je v istem prostoru svečama, štiri hlevska okna pa so ostala ista, kot so bila narejena že pred 300 leti (vidna iz parkirišča pred Frančiškansko cerkvijo - le 50 cm nad asfaltom). Junija ali julija 1945 je oče prejel od občinskega urada dopis, da se mora določenega dne ob 6. uri zjutraj pojaviti s tovornim vozom s parom konj pred glavnim vhodom smodnišnice in biti na razpolago cel dan. Ker je bil oče obrtnik, na polju pa smo imeli nujna kmečka dela, je določil mene (najstarejši otrok v družini, star 15 let), da grem tja z vozom z bosanskima konjema, hlapec pa z domačima na njive. Pred smodnišnico nas je čakalo približno 30 voz. Drug za drugim smo vstopali skozi glavna vrata in peljali v sredino smodni-. šnice, seveda pod nadzorom vojaške straže. Tam so nas čakali nemški vojni ujetniki in na obeh straneh ceste so bile zložene bombe, enako kot klaftre drv - seveda na prostem. Bile so topovske in letalske, težke od 40 - 120 kg. Meni so jih naložili približno 15, potem pa smo voz obrnili in odpeljali v karavani proti jugu skozi mesto. Vozniki so govorih, da jih verjetno peljemo na železniško postajo. Vendar smo vozili po Ljubljanski cesti proti Mengšu in še dlje. Ko smo prišli že mimo Trzina, do mesta, kjer sedaj stoji prometna tabla z napisom Ljubljana, je stala vojaška straža in nas usmerila ostro na desno po gozdni poti. Po tej poti skozi borov gozd, ki se sedaj imenuje Špruhe (obrtno industrijska cona), smo vozili slab kilometer nazaj proti severu - dokler nismo zopet zagledali nemške ujetnike, ki so nam raztovorili voz in zopet naložili bombe kot klaftre na obe strani poti. Popoldne smo vsi opravili še eno »furo« na isti način. Dodajam, da je podobna mobilizacija kamniških kmetov potekala tudi v letih 1946-1948 za spravilo posekanih dreves na železniški kolodvor. Tedaj je vozil domače konje naš hlapec in to nekajkrat v Kamniško Bistrico in enkrat za 6 dni celo v kočevske gozdove. Seveda vse brez plačila, dobili pa so hrano (vsaj v Kočevju). JERNEJ ŠTELE LJUBLJANA Odmev na odprto pismo politikom Kamnika! V Kamniškem občanu je bilo 22. februarja 1996 objavljeno že skoraj alarmantno odprto pismo, ki je bilo naslovljeno na g. župana, občinske svetnike, »načelnike« in predsednike »raznih skladov«. Tako ga je naslovil g. Rudi Meršak z zvenečim imenom, saj se je predstavil kot »svetnik« Zelenih Slovenije v svetu občine Kamnik. Vprašujem se, kaj imajo s tem pismom opraviti načelniki in predsedniki raznih skladov. To odprto pismo naj se zadrži kar pri g. županu in pri svetu občine Kamnik. Še posebno me je zmotil način pisanja in opisovanja vseh nevarnosti, ki bi z eventualno postavitvijo radarske opazovalnice na Menini planini pretile oziroma ogrožale prebivalce Savinjske in Tuhinjske doline, vse tja do Velenja, Celja, Domžal, Ljubljane in Kranja. G. Meršak je na svoj kraj Kamnik vede ali nevede pozabil, pa nič zato, ker tudi sicer v članku ni razloženo, za kakšno vrsto izpostavljenosti v tem primeru gre. Odločno sem proti vsem vrstam onesnaževanja okolja, toda ne morem najti povezave radarskih žarkov z onesnaževanjem vodnih virov, prodajo kmetijskih pridelkov z Menine planine, ki naj bi v bodoče s postavitvijo radarske opazovalnic ne ustrezali evropskim standardom. Po mišljenju g. svetnika Zelenih Slovenije v svetu občine Kamnik je pod vprašaj postavljen celo projekt zdraviliškega turizma v Tuhinjski dolini. Zadeva je precej napihnjena in zveni kot izgovor za neuspel turistični projekt. Nisem ekspert za področje elektronike ter zdravstvene zaščite oziroma ogroženosti, toda nisem še slišal, da bi bil kakšen delavec z letališča Brnik, Maribor, Portorož ter bližnjih in bolj odmaknjenih krajev zdravstveno ogrožen zaradi delovanja mnogih radarjev, ki so na teh letališčih. Zdravstveno ni ogrožen nihče na Lisci, kjer so uporabljali zelo zastarele radarske naprave, pa je turistični objekt, Tončkov dom, z vso za obratovanje potrebno dokumentacijo le borih 250 m stran od radarske postaje. Ne zagovarjam postavitve radarja na Menini planini, toda dejstvo je, da je vse, kar se opisuje, preveč nestrokovno in so zaradi takega pisanja ljudje iz v dopisu omenjenih krajev resnično zbegani in to upravičeno, kajti v dopisu se omenjajo tudi nekakšna »plovila«, ki letijo le nekaj deset metrov nad zemljo. To, na kar je g. Meršak mislil, niso plovila, ki tudi ne plovejo, ampak letijo. To so manevrirne rakete ali rakete križarke, ki preletijo tako »ogromen« prostor, kot je naša domovina, od Kopra do Madžarske meje v manj kot sedemnajstih minutah. Radarski »kontakt« pa bi imel radar na Menini planini le dobro minuto in še to pod pogo- jem, če taka raketa leti neposredno mimo radarja in ne v radarski senci, kot bi sicer. Kajti letenje v radarski senci je tudi njihov osnovni obrambni namen. Edine take znane rakete, ki so že v operativno borbenih enotah in tudi borbeno uporabljene, so v enotah NATO. Pridružena članica te vojaške zveze smo tudi mi, če me spomin ne vara, in malo verjetnosti je, da bi nas ta vojaška zveza tudi s tem orožjem napadla. Iz navedenega sledi, da eventualna postavitev radarja ni namenjena proti tem raketam, temveč za rakete ali letala, ki letijo več kot 300 m nad Menino planino. Osnovni način delovanja radarja je oddajanje impulznih usmerjenih elektronskih žarkov, ki so v snopu »poslani v nebo« in le od letala ali kakega drugega letečega predmeta odbiti žarki se potem vračajo na zemljo. Ne bom trdil, da so elektronski žarki, ki jih oddaja radar, zdravilni ali da je delovanje radarja ekološko 100% neoporečno, toda z gotovostjo trdim, da je delovanje takega radarja, kot je predviden za Menino planino, veliko manj nevarno, kot je delovanje srednjih in velikih daljnovodov, s katerimi je naša domovina prepredena, da sploh ne omenjam razdelilnih postaj, kot so npr. Kleče pri Ljubljani, Šoštanj, Krško itd., pa se jih nikoli ne omenja. Zelo močan daljnovod poteka celo po Tuhinjski dolini, pa se ni nihče nikoli vprašal, koliko so zaradi tega ogroženi prebivalci Motnika, Spitaliča...! Razumljiv je strah ljudi pred vsem, kar je novega in nepoznanega, če pa jih straši še funkcionar stranke, ki naj bi se borila proti onesnaževanju in če se govori oziroma piše »tako na pamet« in brez argumentov, je strah krajanov še večji. Resnično je bila storjena velika napaka načrtovalca in to ne samo v tem primeru, kajti odgovorni, ki so planirali postavitev radarja na Menini planini, bi morali s preprosto besedo vse to razložiti preprostemu človeku. Potem ne bi bilo potrebno omenjati ekološke rente ali kaj podobnega. Mnogim je poznano, da sem se in se še vedno borim za ekološko razbremenitev naše domovine, zato bi pričakoval, da se bo občinski svet bolj »pozabaval« z izgradnjo kanalizacije in rednim odvozom odpadkov v krajevnih skupnostih v Tuhinjski dolini, ob Kamniški Bistrici in drugod, kajti šele z ureditvijo tega perečega problema se bomo lahko šli ekološko urejen kraj in turizem, ki ga radar na Menini planini ne bo tako hudo oviral. Ne bi želel ponoviti že tolikokrat opisanega političnega »ki ksa« Zelenih Slovenije, ki so v zbiranjem podpisov v letu 1991. želeli doseči demilitarizacijo Slovenije. Kam bi nas to pripeljalo, smo videli že 26. junija 1991, ko bi naj z Ustom o demilitarizaciji mahali proti tankom JLA. Zato se moramo tudi sedaj zavedati, da mora biti slovenska vojski, pripravljena, saj to od nje zahte varno, mar ne? Žal smo še vedno na Balkanu, kjer imajo manire in navade Balkana in bivše JLA, ne vedo pa, da je pri nas leto, v katerem bodo volitve, in jih ne briga, kaj vse je bilo izrečeno v predvolilnem obdobju. JOŽEFJELEN PREDAVANJA ZA ČLANE KMEČKIH DRUŽIN V OBČINI KAMNIK SPREMENJENA ZAKONODAJA - VIŠJI PRISPEVKI ZA KMETE Svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota v Komendi v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Sbvenije in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje organizira razlago: ■ POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV (delovna doba, starost, prispevek...) - ZAKON O DRUŽINSKIH PREJEMKIH (denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, otroški dodatek..) - PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV v ČETRTEK, 21. MARCA, OB 9.30 V PROSTORIH KS ŠMARTNO v TOREK, 2. APRILA, OB 9.30 V PROSTORIH KMETIJSKE ZADRUGE V KOMENDI In spremenjenega ZAKONA O DEDOVANJU KMETIJ (g. Avsec) za vse kmete: v PONEDELJEK, 25. MARCA, OB 16. URI V SEJNI SOBI OBČINE Kamnik Vabljeni Odmev na članek: Človek ni lastnik in absolutni gospodar narave Tudi v Stranjah - NE! Spoštovani bralci Kamniškega občana, tisti, ki ste prebrali ta zanimiv članek o tegobah ljudi okoli sepa-racije podjetja Graditelj na stranjski strani! Verjemite mi, da me je članek zelo ganil. Upam, da tudi Vas. Toda, glej zlomka, ko sem se dodobra zavedel, mi je postalo jasno, da mi »dragi« sosedje hočejo pred pragom narediti deponijo (kakšno, ne vem). »Srce je kar poskočilo od veselja,« pa čeprav je zdravega bolj malo. Živim na nasprotni strani Stranj, v vasi, ki se ji reče Godič. Žal je bila hiša zgrajena že v prvi ranjki Jugoslaviji in ob nastajanju separacije Graditelja ni nihče nikogar nič vprašal ali celo ponudil odškodnino za nastalo prekomerno »disko glasbo« ob mletju kamenja. Hiša je ostala in žal je tudi najbližja separaciji, ropotu tovornjakov in še bi se kaj našlo, pa čeprav je na godiški strani. Spoštovani pisec omenjeriega članka: lepo bi bilo, če bi prišel preko mostu. Zagotovo bi opazil deponijo mletega kamenja - produkt sepraracije. Videl bi najmanj tri tisoč ljudi, ki nakladajo kamenček za kamenčkom na tovornjak in verjemi mi, hrupa sploh ni, saj je kamion oblazinjen. Naj Vas še seznanim z deponijami mulja in blata (dreka) na godiški strani. Žal" ta »svinjarija« ne gre od rok, zato uporabljajo mehanizacijo, ki jo navaja že prejšnji avtor članka. Če- prav se to dogaja na Godiški strani, »se to ne sliši«, le zaradi izpušnih plinov teh težkih »aparatov« okolica smrdi po naftnih plinih. Da bo merica polna, se ta reč odvaža v odkopno jamo (gramoznico) in seveda, ker je zadeva v poltekočem stanju, »zasvinja« vso pot do gramoznice. Predragi ZELENI (ne po letih, da ne bo pomote) in seveda prizadeti Stranjani, pridite poleti malo na godiško stran in ko bo zapihal jugo, boste mislili, da ste v Sahari, saj oblaki prahu zasterejo sonce. Vesela pa je tudi gospodinja, ki lahko ponovno opere perilo, ji vsaj ni dolgčas. Če ne pridrvi tovornjak z 20 km na uro, ji uspe čisto perilo pobrati. Ko sem omenjal gramoznico, bi vas obvestil, kaj vse se skriva v njej! Ali mora priti do nalezljivih bolezni? Vem, da se Kamničani radi sprehajajo po poljski poti proti Godiču, zato naj vam ne bo odveč pokukati tudi v gramoznico. Mogoče se bo za koga našlo kaj uporabnega. V vsakem primeru pa si boste lahko nabrali rdečih polžev brez hišic (vsaj delo bo lažje) in vaša skrinja bo vedno polna teh specialitet. Naj vam še povem, da tik ob meji stoji »tišlarija«. O poreklu in izvoru ne vem nič. Sami pa veste, da v takih objektih ni »hrupa«. Vseeno pa hvala lastniku, da agregat vklopi okoli sedme ure. Ne pišem v obupu, le to vam povem: »VETER PIHA V RAZLIČNIH SMEREH«. To ve vsak osnovnošolec. Naj končam: JA, ČLOVEK NI LASTNIK IN ABSOLUTNI GOSPODAR NARAVE TUDI V GODIČU - NE in NE! Z globokim spoštovanjem do narave! CENE Občinski svet o avtocesti in tuhinjki Pod tem naslovom Vas je glavni in odgovorni urednik Kamniškega občana, Franc Svetelj, v 4. številki seznanil z obravnavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik na občinskem svetu, ki se nanaša na gradnjo avtoceste Vransko-Blagovica. K pisanju me je vzpodbudil napotek glavnega in odgovornega urednika, da o posameznih temah lahko pišemo tudi posamezni svetniki in pri tem predstavimo svoje poglede na obravnavane teme. Napotilo mi je bilo dano, ko sem pisal o ureditvi prometa na področju od Korenove ceste do križišča pri Gostilni Kralj in predstavljal zavzemanje nekaterih svetnikov s tega področja (Ovijač-Špenko-Zarnik) za ureditev vse slabše prometne situacije. Tudi tokrat se konča avtocestna tematika, po naslovu sodeč, na tuhinjki, zato vam želim predstaviti ukrepe za sanacijo ceste Motnik-Kamnik-Moste, ki so plod uspešnih pogajanj med občinsko upravo (Smol-nikar-Pristovnik-Mlakar) in DARS-om, direkcijo ter pristojnim ministrstvom. Zahteve občinske uprave in Občinskega sveta občine Kamnik so naslednje: točka 14 - R 314 razširitev vozišča na 6 m in zgraditev pločnikvo v naseljih v dolžini 2 km na relaciji Stol-Podgorje-Križ točka 15 - R 314 Moste rekonstrukcija ceste skozi Moste po potrjenem zazidalnem načrtu z izdelavo novega mostu in pločnika točka 16 - Rekonstrukcija križišča R 314 in 322 v Mostah s pločnikom v dolžini 500 m v smeri Vodic točka 17 - Poplavna mesta na R 314 v Mostah na odseku od križišča z R 322 do mostu preko Pšate točka 19 - Predvideno rušenje objektov: R 314 Moste 3 kom, R 322 Moste 1 kom. Občina se je pri tem obvezala, da bo za večje gradbene posege na cestah pridobila za investitorja gradbena dovoljenja, pomagala pri pridobivanju soglasij in odkupu zemljišč. V Uradnem listu Republike Slovenije je bil v številki 5 z dne 31. 1. 1996 objavljen proračun Republike Slovenije za leto 19%. Omeniti velja nekatere postavke, ki so zanimive za našo občino: Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste 2784 M 10/295 Domžale-Črnuče... 340.000.000,00 SIT, 6480 R 314/1081 križišče v Mostah... 4.650.000,00 SIT, 6704 R 314/1081 križišče Podgorje... 4.650.000,00 SIT, 7319 R 366/1349 Kamnik-Ločica... 4.650.000.00 SIT. Očitno je, da je občinski upravi in poslancu državnega zbora veliko do tega, da pri izgradnji avtocestnega omrežja ne bomo za daljše časovno obdobje odrinjeni od razvoja, ki je, vsaj takšna so zgodovinska dejstva, mnogokrat soodvisen od dobrih prometnih povezav. STANE ZARNIK Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XLVIII v Štirje dedci: Kranjski dedec Značilna skalna gmota jugozahodno od Presedljaja, nmv 1678 m. Nekako najbolj neopazen od vseh teh dedcev je Kranjski dedec. Tako je skrit v pobočju pod Lučko kopo, da ga običajno med »grizenjem kolen«, ko sopi-hamo skozi gozd in rušje proti Presedljaju, sploh ne opazimo. Pri hoji po pobočjih Lučke kope oziroma plezanju čez Konja nam tudi ne vzbudi večje pozornosti, ker je pod nami in ga gledamo zviška. Svojo »dedčevo« podobo pokaže edinole v profilu, ko ga gledamo s poti že precej blizu Presedljaja. Tam se vidi njegova strma, do slabih 200 m visoka stena, in značilna oblika, po kateri je dobil ime. Kranjski dedec je pravzaprav iz pobočja štrleča rama, ki je na gornji strani še krepko zrasla z osnovno gmoto, tri strani pa so gole, skalnate in bistveno bolj strme od okoliškega pobočja. Sestavljen je iz kompaktnejšega, verjetno deloma tudi dolomitizi-ranega apnenca, ki je odpornejši na raztapljanje v vodi in to je bil verjetno eden od vzrokov, zakaj je dobil to svojo značilno obliko. Verjetno pa so pri njegovem nastanku razen erozije delovale še tudi druge go-rotvorne sile. Poleg njega je v okolici, predvsem nižje, več stolpov raznih oblik in velikosti, ki so predvsem iz dolomita. Ko gremo po poti proti Presedljaju, lahko od počivalnika, to je od klopic in mize, ki stoje na razglednem robu, naprej, vidimo marsikatero zanimivo skalno obliko, če smo pozorni. Tudi začetek skalnatega dela grebena, ki se vleče s Presedljaja proti Konju, ima že takoj na začetku zanimive stolpe in roglje. Potopisno predavanje Ceneta Griljca S poti po Peruju in Andih V petek, 23. februarja, so se v razstavišču Veronika zbrali številni Kamničani, da bi prisluhnili planinskemu potopisnemu predavanju s poti po Peruju in Andih. Predaval je Cene Grilje, alpinist, udeleženec te odprave in do nedavnega dolgoletni načelnik Gorske reševalne službe Kamnik in še danes njen zelo aktiven član. Zanimivo predavanje je pospremil z lepimi barvnimi diapozitivi in preprosto planinsko besedo. Predavanje je bilo namenjeno tudi spominu na požrtvovalnega gorskega reševalca in člana odprave v Peru in Ande Janeza Plevela, ki je v reševalni akciji na Brani januarja letos izgubil življenje. VERA MEJAČ Cenetu Griljcu se je za izčrpno predstavitev lepot zahvalil Stane Simšič, načelnik propagandnega odseka Planinskega društva Kamnik. SLS Slovenska ljudska stranka Podružnica Kamnik vabi vse člane, simpatizerje in ostale občane Kamnika na občni zbor podružnice SLS Kamnik, ki bo v petek, 15. marca, ob 19. uri v dvorani razstavišča Veronika. Dnevni red: 1) Otvoritev 2) Izvolitev organov občnega zbora 3) Potrditev dnevnega reda 4) Poročila organov podružnice 5) Volitve 6) Beseda gostov 7) Razglasitev rezultatov volitev 8) Razno Navzoči bodo tudi predstavniki SLS iz Ljubljane in predstavniki poslanskega kluba SLS v državnem zboru. Vabimo vas, da se občnega zbora udeležite v čim večjem številu! Tu blizu je tudi nekaj krajev, ki sicer sami po sebi niso nič posebnega. Imajo pa zato zanimiva imena, ki so lahko primer dobrega ljudskega poimenovanja in domiselnosti. Eno takih imen je Čohalnica, v narečju Čohawnca, na karti napisano Čohavnica. Na tem mestu se namreč zemlja čoha, se grebe, praska. Tam namreč izvira studenček, ki odnaša (erodira) zemljo, »čoha«, praska zemljo. Drugo ime je Presedljaj. To ime naj bi nastalo iz velelnika glagola presedlati. Ko so lazili čez Konja, ki je bojda dobil ime zaradi tega, ker je bil vezni greben med Rzenikom in prevalom Presedljaj tako ozek, da po njem niso hodili v stoje, ampak so ga morali jahati, jim od prevala naprej ni bilo potrebno več uporabljati ne rok, ne sedala za gibanje. Torej so »presedlali«. Včasih se uporablja tudi naglas na drugem e, kar pravzaprav pomeni velelnik »presedljaj!«. In res se spremeni način hoje, saj s Presedljaja do Korošice praktično ne potrebujemo več rok za lovljenje ravnotežja ali gibanje - torej smo »presedlali«. DOSTOP: Po dolini Kamniške Bele po poti, ki vodi na Ko-rošico do grebenčka, na katerem stoji križ. Se dobrih 200 metrov naprej do mesta, kjer označena pot preči grapo, ki pride izpod Dedca. Po tej grapi navzgor in pod steno Dedca levo po meli-šču navzgor in po levem žlebu v rušje. Po njem naravnost na greben in desno po rušju na vrh. Od Predbele 3 do 4 ure. Zadnji del pristopa poteka po zahtevnem brezpotju. Zato je močno priporočljiv primeren vodnik. Malo lažji dostop na vrh Kranjskega dedca je, če gremo po označeni poti do Presedljaja. Nato nadaljujemo po označeni poti proti Konju vse do mesta, kjer pot, ki preči zahodno pobočje Lučke kope, pride na greben. Predno se začno jeklenice, zavijemo s poti po rušju desno rahlo navzdol na grebenček, ki povezuje vrh Kranjskega dedca z Lučko kopo. Po grebenčku še raztezaj do vrha. Iz Predbele približno 3 do 4 ure. Tudi tu je priporočljiv primeren vodnik (C, GV). B. POLLAK Nu kratko Občni zbor Planinskega društva Kamnik Leto je okrog in kamniško Planinsko društvo bo spet pregledalo svoje delo v preteklem letu. To bo storilo na občnem zboru, ki bo v petek, 22. marca 1996, v dvorani nad kavarno Veronika z začetkom ob 18. uri. Poleg obračuna za nazaj bo potrebno sprejeti tudi smernice za naprej in izvoliti oziroma potrditi vodstvo. Zato so na ta zbor vabljeni vsi člani Planinskega društva Kamnik, pa tudi drugi prijatelji planin. Zbor načelnikov v Kamniški Bistrici Čeprav je planinska postojanka v Kamniški Bistrici čez zimo nekaj zadnjih let zaprta, jo po potrebi in posebnem dogovoru vseeno odprejo. Tako so jo odprli tudi 16. februarja letos, ko je bil tam zbor načelnikov alpinističnih odsekov iz cele Slovenije. Na njem so obravnavali problematiko alpinizma in alpinistične organizacije. Glavni temi sta bili ekologija, saj se že nekaj časa govori o tem, da bi v določenem letnem času za plezanje zaprli nekatere stene kraškega roba pa tudi kje drugje, in pa odprava v zahodni Nepal na Api Nampo in Bobave, ki si jo je zamislil in naj bi jo tudi vodil sedaj pogrešani Stane Belak v organizaciji in s finančno podporo Komisije za alpinizem. Sprejeli so tudi več sklepov, med njimi tudi, da mora biti vsak alpinist oziroma alpinistični pripravnik, ki hoče biti registriran za tekoče leto, zavarovan ne samo za primer nesreče, ampak tudi za primer reševanja v evropskih gorah izven Slovenije. Iz kamniškega alpinističnega odseka so se zbora udeležili Matjaž Wiegele, ki je tudi načelnik Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije, Tone Škarja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, Marko Prezelj in pa načelnik kamniškega alpinističnega odseka Tomaž Humar. Članarina Po daljšem zapletu pri uvozu potrebnega materiala za tiskanje članskih znamkic so te končno na razpolago. Kdor jih hoče dobiti čim prej, naj se oglasi na Planinskem društvu Kamnik med 9. in 12. uro vsak dan, razen srede, ko je pisarna odprta od 13. do 17. ure. Cene so: za A znamkico 3.000 SIT, za B znamkico. 1.000 SIT in za C znamkico 350 SIT. Ostale pa bodo poskusili poiskati poverjeniki. Skupaj z znamkico boste lahko dobili tudi »Program planinskih izletov in prireditev v letu 1996«, ki jih bo organiziralo Planinsko društvo Kamnik in planinska sekcija PD Kamnik v Komendi. Nalepke GRS Gorska reševalna služba (GRS) je tudi ena od tistih humanitarnih dejavnosti, podobno kot gasilci ali Rdeči križ, katere financiranje je še vedno v precejšni meri odvisno od dobre volje in razumevanja oblasti in pa tudi od prostovoljnih prispevkov ljudi. Njene dejavnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj je v tem prostoru pod gorami dobro poznana in priznana. Za izvajanje svojega humanitarnega poslanstva rabijo gorski reševalci kvalitetno opremo. Ta je draga in še obrabi se hitro, saj se običajno uporablja na reševalnih akcijah, ki potekajo v vsakršnih razmerah. Letos je npr. postaja GRS Kamnik imela že pet reševalnih oziroma poizve-dovalno-iskalnih akcij, od katerih so kar štiri potekale v glavnem ponoči. Res je, da je dobila postaja GRS Kamnik pomoč tudi iz drugih virov, vendar s tem vse potrebe še zdaleč niso pokrite. Zato slovenska GRS nadaljuje z zbiranjem podpore na način, ki je pokazal, da imamo Slovenci posluh za to dejavnost. Tudi letos je natisnila posebne nalepke z znakom GRS in napisom »podpornik« in jih preko posameznih postaj GRS daje vsakomur, ki prispeva vsaj 500 SIT. Ta denar bo nato uporabljen izključno za dejavnost in opremo članov GRS. Usti, ki so pripravljeni dati po 500 SIT za GRS, lahko to storijo pri vsakem članu GRS. Ta jim bo kot dokaz za njihovo pomoč dal lično nalepko v obliki znaka GRS z dodatnim napisom »podpornik«. S tem bo lahko vsak, ki bo prispeval za to nalepko, imel lep občutek, da tudi letos vsaj simbolično sodeluje pri reševanjih z delčkom opreme, ki jo je tako pomagal kupiti. BOJČ Delo alpinistične šole AO-Kamnik V alpinistično šolo 95/96, ki se je začela 9. 11. 1995, se je vpisalo 11 tečajnikov. Sedaj redno obiskuje predavanja in ture deset tečajnikov. Izvedli smo že 14 predavanj iz teorije alpinizma in nekaj praktičnih vaj. Vsi tečajniki lahko obiskujejo umetno plezalno steno v hali. Tu so nekateri mlajši zelo aktivni in tudi najstarejša udeleženka AŠ Polona Kemperle. Pred začetkom zime smo obiskali znano plezališče v Ospu.Tu smo izvedli nekaj praktičnih vaj in plezali krajše smeri. S turami v gore imamo manj sreče. Predvsem so nam nenaklonjene snežne razmere, ki to zimo še niso bile ugodne za varno plezanje, smučanje in učenje raznih alpinističnih veščin. Kljub temu smo opravili nekaj tur: pristop na Koroško Rinko in Turško goro so opravili Iztok Arbajtar, Tomaž Humar, Klemen Hančič, Uroš Pan-čur, Darko Rozman in Blaž Vrabec. Sestopno grapo v Vršičih, dve grapi v severni steni Luč-kega dedca, pristop na Ojstrico in grapo skozi okno v Zeleni- Klemen Hančič, Tomaž Humar, Polona Kemperle, Uroš Pančur, Marjan Tepina, Blaž Vrabec in Tone Zotler, Centralni in Desni Ivovec, Klemen Hančič; Sušica - Tomaž Humar, Uroš Pančur, Marjan Tepina, Blaž Vrabec in Tone Zotler; Centralni.in Desni Ivovec Klemen Hančič; Sušica - Tomaž Humar, Uroš Pančur, Marjan Tepina, Blaž Vrabec in Tone Zotler; Slap pod Tunelom, Slap nad potjo in Kristal - Darko Rozman. V Tamarju so Centralni in Desni slap preplezali: Klemen MESTNA GODBA KAMNIK organizira tradicionalno narodnozabavno prireditev VESELO V KAMNIK 96 »GASILSKE ŠTORIJE« v soboto, 23. marca, ob 20. uri v športni hali Kamnik Na prireditvi bodo nastopili: - MESTNA GODBA KAMNIK - ansambel BRATOV POLJANŠEK - ansambel NAGELJ - STOPARJI - ansambel RUBIN iz Novega Mesta - ansambel BORISA RAZPOTNIKA - ansambel SLOVENSKI MUZIKANTJE - pevka MAJA ŠINK - ansambel VESELI SAVINJČANI - GASILCI S KRIŽA Program bo povezovala znana TV voditeljica BETKA ŠUHELJ. Scenarij: IVAN SIVEC. Na prireditvi bo sodelovala tudi lokalna televizija CATV IMPULZ. Po uradnem delu prireditve bo veselica z ansamblom Bratov Poljanšek. Bogat srečelov bo pripravil NK Flok Komenda. ZA HRANO IN PIJAČO TER ODLIČNO VZDUŠJE BODO POSKRBELI VAŠI GODBENIKI. PREDPROOAJA VSTOPNIC: Hram Rožice Mengeš, tel.: 739-037 ZKO Kamnik, tel.:831-612 Okrepčevalnica Bac, tel.: 825-365 CATV Impulz, tel.: 817-313 Zaradi velikega zanimanja si zagotovite vstopnice V predprodaji! JVa vrhu Turske gore ških špicah so preplezali Klemen Hančič, Polona Kemperle in Tone Zotler. Pristop na Grintovec po JV grebenu in sestop po grapi skozi Jame sta opravila Klemen Hančič in Denis Sitar. V severni steni Kalške gore sva s Klemenom Hančičem preplezala Desno grapo. Potem so se razmere v gorah še poslabšale. Dogodilo se je tudi precej nesreč, zato kljub temu, da mora alpinist poznati in obvladati vse nevarnosti, gora nismo obiskovali. Med daljšim obdobjem hladnega vremena v januarju so zamrznili slapovi. Obiskovali smo predvsem Logarsko dolino in se tam učili osnovnih veščin plezanja na ledu. Tako smo preplezali sledeče zaledenele slapove: Palenk - Hančič, Denis Sitar in Tone Zotler, Slap nad votlino pa Tone Zotler. Pri plezanju v slapovih smo poskrbeli za relativno varnost. To pomeni, da so tečajniki varovani z vrvjo od zgoraj oziroma da plezajo drugi v navezi. Le v nekaj lažjih raztežajih so plezali bolj izkušeni naprej in naredili varovališče, tako kot smo se učili. Pri izvedbi plezanja v Ospu in zaledenelih slapovih v Logarski dolini mi je pomagal alpinist Robi Poličnik. Spričo resnosti tečajnikov načrtujem do konca tečaja, ki se bo končal s preizkusom znanja v začetku maja, veliko tur v naše gore, spomladi pa obisk Visokih tur, točneje Grossglockner (3798 m). Tam bodo dobili tečajniki še ledeniške izkušnje v visokih gorah. RADO NADVEŠNIK Mednarodni FIS slalom za ženske Smučarski klub Kamnik je letos že devetič v svoji zgodovini priredil mednarodni FIS slalom za ženske za 9 pokal Kamnika. V četrtek, 22. februarja, se je na Veliki planini zbralo 38 tekmovalk iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Nizozemske. Med prijavljenimi sta bili tudi članici ženske A reprezentance: Alenka Dovžan in Andreja Ribič-Potisk. Prva je odstopila v drugem teku, Andreja pa se tekme zaradi poškodbe s svetovnega prvenstva na žalost ni udeležila. Start prvega teka je bil prestavljen na 10.30. Slabo vreme v sredo je namreč ponagajalo prirediteljem pri pripravi proge, zato so morali z nujnimi deli na progi pričeti v četrtek že v zgodnjih jutranjih urah. Prvo progo, na kateri je odstopilo 10 tekmovalk, je zakoličil trener g. Po-dlipnik. Ob 12.45 se je začel start na drugi progi, ki jo je postavil trener ženske B reprezentance, g. Ma-kuc. Izvedbo tekme je skrbno nadziral tehnični delegat, g. Horvath iz Avstrije, in se prepričal, da vse poteka tako, kot zahtevajo FIS pogoji. Tekma je potekala na progi, imenovani Zeleni rob. Za to progo je FIS, komite za alpske discipline, novembra 1983 izdal homologacijski certifikat za ženska mednarodna tekmovanja. Slaba dva meseca po homologa-ciji proge je bil na Veliki planini organiziran prvi mednarodni FIS slalom za ženske. Najboljše tri na tekmi za 1. pokal Kamnika so bile Nuša Tome, pred Matejo Svet in Dašo Šegulo. Vse tri so že takrat prejele majolke, ki jih prispeva kamniški ETI. Leta 1986 je bila na Veliki planini prva tekma za evropski pokal. Po krajšem premoru je bil lani spet na sporedu mednarodni slalom za ženske, tokrat za 8. pokal Kamnika. Lanskoletni zmagovalki sta bili kar dve: Nataša Bokal in Katja Koren. Zmagovalka letošnjega FIS slalom za 9. pokal Kamnika pa je bila Tina Vrhunc, Triglav, (1:23,64), ki je vodila že na prvi progi. Dve sekundi za zmagovalko je zaostala drugouvrščena Tina Bogataj, Alpetour, (1:25,64), ki je le za stotinko prehitela tretjeuvrščeno Katarino Breznik, Olimpija, (1:25,65). Najboljša tuja tekmovalka, Avstrijska Granin-gova, se je uvrstila na 10. mesto. Medalje in diplome je zmagovalkam podelil g. Jeras, predstavnik generalnega sponzorja SKB Odbojka: prvi del pri koncu V 8. krogu Kamničani kljub dobri igri niso mogli dobiti seta proti vodilni ekipi Marlesa, čeprav so imeli v drugem setu veliko možnosti. V zadnjem setu se je poškodoval tudi podajalec Robert Jenčič, kar je pripomoglo k porazu. Z lepo igro pa so premagali ekipo Krke iz Novega mesta. Prelomnica je bila vsekakor v tretjem setu, ko so Kamničani po 35 minutah vendarle zmagali in si s tem zagotovili zmago. Tudi igralci Bleda so odšli iz Kamnika praznih rok, saj so izgubili kar s 3:0. Kamničani so prevladovali v vseh elementih igre, še posebeno dobro je deloval blok. Proti ekipi Olimpije so Kamničani skoraj pripravili presenečenje. Na , žalost je vseeno zmagala izkušenost, ki jo igralci Olimpije s šestimi reprezentanti prav gotovo imajo dovolj. V nadaljevanju so Kamničani zabeležili več porazov, saj so igrali večino tekem v gosteh. Posebno smolo so imeli na gostovanju pri ekipi Krke, kjer so že vodili z 2:0, kljub temu niso uspeli doseči končne zmage.Tudi na Bledu so vodili v nizih in imeli veliko možnosti za prvo zmago v gosteh, ko se je poškodoval sprejemalec in bloker Matjaž Žagar. Na žalost se bo to ekipi Kamnika zelo poznalo, saj je Matjaž eden ključnih igralcev v ekipi. Vseeno pa so proti ekipi Marlesa v drugem setu že vodili 13:11. Vendar pa je gostom uspel preobrat zaradi odličnih servisov, zaključili so drugi šet v svojo korist in si na koncu zagotovili zmago. V zadnji tekmi rednega dela prvenstva so Kamničani gostili igralce Krke. Z odlično igro, čeprav brez Žagarja in Ribiča, so jih visoko premagali. K zmagi je gotovo pripomogel tudi kapetan Gregor Hribar, ki je kljub svoji poškodbi zaigral. Tako so se uvrstili na peto mesto v rednem delu prvenstva. Zdaj imajo Kamničani dve točki v nadaljevanju, kjer igrajo po dvokrožnern sistemu - ena tekma doma, druga v gosteh. Kamničani bodo pred domačo publiko nastopili 2. marca ob 20.30,16. marca ob 19.30, v sredo, 27. marca, ob 19.00,6. aprila ob 19.30 in 13. aprila ob 19.30. Za obstanek bodo bili hud boj, zato ste vabljeni vsi ljubitelji odbojke! JOŽE JANKOVIČ Zmagovalke r družbi g. Jerasa (SKB), g. Smolnikarja (župan občine Kamnik) in g. Božičnika (Velika planina-zaklad narave). Foto.H. Lodemjk - LeClerck Banke. Pokale, majolke iz kamniškega ETI-ja, in cvetje, ki ga je prispevala poročna agencija LeClerck, je tekmovalkam podelil častni pokrovitelj tekmovanja župan Občine Kamnik, g. Smolnikar. Predstavnika pokroviteljev Radia HIT, g. Cencelj, in Velike planine - zakladi narave, g. Bo-Žičnik, sta tekmovalkam podarila praktične nagrade, ki so jih prispevali Zavarovalnica Triglav, Svilanit Kamnik, Trgovina Srček in Induplati Jarše. Organizatorji so poskrbeli, da obiskovalcem Velike planine ni bilo dolgčas. V ciljni areni so nam krajšali čas planšarji, ki so skupaj s »Stegnom« poskrbeli za živahno vzdušje. K dobremu počutju tekmovalk in gostov je pripomogla tudi malica, ki so jo prispevali pokrovitelji JATA Meso, Zorman Market, Ljubljanske mlekarne in drugi. Ekipa TV3 je v svoji reportaži zabeležila uspešen tekmovalni in družabni dogodek na mednarodni ravni. Z letošnjo tekmo so bih zadovoljni prav vsi. Tekmovalke in vodje ekip so obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo na 10. pokalu Kamnika. V pričakovanju tega jubileja napoveduje organizator več spremljajočih prireditev, s katerimi bo za veselo vzdušje poskrbljeno tudi v dolini. Nasvi-denje prihodnje leto! PATRICUA VERBOLE Smučarsko tekaška proga od Most proti Tunjicam% Na smučarsko tekaških progah po dolini potoka Tunjice, od Most proti Tunjicam, letos že štirinajsto leto dnevno redno rekreirajo številni ljubitelji tega športa iz celotne občine Kamnik. Prvo teptanje proge z motornimi sankami je leta 1982 organiziral Miro Žibert. Pohvalno je, da Moščani proge vzdržujejo in teptajo že ob minimalnih snežnih in vremenskih pogojih. Proge teptajo s petnajst let starim strojem s pogonom na mopedov motor. Zaradi poddimenzionirane konstrukcije in preutrujenosti ter preperelosti posameznih delov stroja redno prihaja do okvar, ki jih le z obilico volje in s precejšnjimi stroški popravlja predvsem Janez Lavrač.Tako je poleg ostalega letos zamenjal celotno pogonsko gurtno z vsemi sestavnimi elementi. Sreča je v tem, da so novo gurtno dobili brezplačno, vendar pa je bilo že letos za popravila porabljenih 50 ur. Glede na gornja dejstva in da bi tudi v bodoče bile smučarsko tekaške proge urejene, so smučarji tekači rekreativci predlagali Športni zvezi občine Kamnik, da Janezu Lavraču povrne stroške za popravila, teptanje in gorivo v višini 60.000 SIT. Moščani upajo, da jim bo občinska športna zveza povrnila te stroške in s tem zagotovila teptanje snega tudi naslednjo zimo. P. S. Ob zaključku redakcije pa smo izvedeli, da je Športna zveza občine Kamnik povrnila KS Moste polovico teh stroškov. VERA MEJAČ Nedeljsko popoldne, 18. februarja, smo v objektiv ujeli zagnana tekača na smučeh Mileno Hvala in Janeza Jerasa. Pohvalila sta lepo urejeno progo, kije speljana po čudoviti naravi in kije blizu Kamnika, za njeno uporabo pa ni potrebna smučarska karta. Znana gorska tekača Lado in Ivan Urh iz Črne pri Kamniku prirejata 30. marca gorski tek iz Stahovice do Sv. Primoža, s pričetkom ob 10. uri. Vsi ljubitelji gorskega teka vabljeni! Priznanja najuspešnejšim športnikom leta 1995 V dvorani Veronika Kamnik je Športna zveza v četrtek, 22. februarja 19%, podelila priznanja najboljšim športnicam in športnikom občine Kamnik za dosežene rezultate v 1995. letu. Skoraj polna razstavna dvorana je bila v prazničnem pričakovanju. Športnike in goste je nagovoril župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar. Vsem prejemnikom športnih priznanj je izrekel tople čestitke in zaželel vsaj takih ali boljših rezultatov tudi v naslednjem obdobju. Sredstva, namenjena športnemu življenju, so res skromna, toda z vsestransko pripravljenostjo je kljub temu možno doseči lepe uspehe. Med prireditvijo je igral ansambel T. Kobala, program pa je napovedovala Metka Tu-šar. Priznanja Športne zveze Kamnik so podeljevali: Anton Kamin, Marjan Schnabl in Tone Smolnikar, prejeli pa so jih naslednji: Priznanja za športne dosežke, ŠŠD - dekleta: Špela Vero-všek, Nataša Šareč in Sonja Ul-čar - fantje: Matic Šulin, Tomo Senekovič in Matevž Drenik - deklice posamezno: Tatjana Mlakar - kaderinje mladinke, posa- mezno; Ana Dukovič, Špela Grk-man in Bojana Bombač - kadeti mladinci, posamezno; Roman Simon, Uroš Perko, Vojko Jončeski, Martin Pogačnik, Primož Flerin in Gregor Mlakar - članice posamezno: Tej a Ma-koter, Danijela Flerin in Urška Pogačnik - člani posamezno; Matevž Krumpestar, Miro Kregar.Tomaž Humar - dečki, deklice (ekipno): ekipa st. deklic OŠ Komen-da-Moste - mladina, mladinke ekipno: ekipa kadetinj odbojkarskega kluba - člani, članice (ekipno); ekipa članov DJP Polet Priznanja za delo v športnih organizacijah - za delo na 10 let; Ivan Ma-radin, Vladimir Stanič in Roman Grošelj - diploma za delo nad 20 let: Zvone Kemperl, Miha Med-meš in Boris Žlindra - plaketa za delo nad 30 let; Ivan Sodnik in Miha Prosen - plaketa ŠZ za življenjsko delo; Janez Andrejašič Po zaključku podeljevanja so se prejemniki priznanj in gostje zadržali še v družabnem pogovoru, si izmenjali svoje vtise in ocenjevali športne uspehe, ki so napredovali kljub mnogim objektivnim in subjektivnim težavam. Lična športna priznanja bodo športnikom prav gotovo lepa vzpodbuda za njihovo bodoče športno življenje. STANE SIMŠIČ Prejemniki športnih priznanj in odličij Zveza slovenskih Sokolov oživljena V drugi polovici prejšnjega stoletja seje med slovanskimi narodi pojavil strah pred izgubo narodnostne identitete. Ker so živeli v avstro-ogrski monarhiji, se jim je zdel nemški vpliv premočan, zato so se odločili ustanoviti društva, ki bi zavrla ponemčeva-nje in ki bi pomagala ohranjati narodno zavest in ponos. Tako je bil tudi v Sloveniji ustanovljen ljubljanski Sokol, ki je leta 1868 postal prvi v nizu društev, ki so leta 1905 začela delo kot Zveza slovenskih sokolskih društev. Od nastanka prvega do nastanka drugega društva je minilo 14 let, do povezave v zvezo pa kar 27 let. Utrjevanje slovenstva, ohranjanje našega jezika, navad in tradicij je bilo poleg utrjevanja in razvijanja duha in telesa za vsakega Sokola glavno načelo. Kot zavedne Slovence so jih okupatorji med II. svetovno vojno močno preganjali, zmagovita komunistična oblast po vojni pa jih je dokončno ukinila. Njihova lastnina, domovi, telovadnice in ostali kapital pa je bil »nacionaliziran«, po domače rečeno ukraden. Večino objektov je dobil TVD »Partizan«, nekaj je bilo tudi uničenega ali pa je prešlo v privatno last takratnih funkcionarjev. Še posebno žalostna je usoda kamniškega sokol-skega doma, saj je danes v njem samski dom. Še bolj žalostno pa je, da si danes želi te objekte prisvojiti Republiška športna zveza, naslednica likvidatorjev Sokola in uzurpatorjev njegove lastnine. Ker pa sokolski duh med Slovenci le ni nikoli čisto zamrl, je bila 24. 2. 1996 v Kamniku ponovno ustanovljena Zveza slovenskih Sokolov. Ustanovili so jo predstavniki rekreacijskih športnih društev Slovenski Sokol iz Maribora, Velenja, Kranja, Krškega, Ljubljane in Kamnika. V dvorani nad kavarno Veronika so podpisali pogodbo o ustanovitvi zveze, dogodek je popestril nastop Tunjiškega okteta in kratek nagovor novoizvoljenega predsednika Antona Vidmarja ter namestnika Iva Verzolaka. Nato so Sokoli in gostje prireditve odšli do spomenika Rudolfu Maistru, kjer so ob prelepo zapeti pesmi »Slovenec sem« položili venec in razvili svoj prapor, ki je veličastno zavihral v pred-spomladanskem vetru. Udeleženci so potem odšli na okrepčilo v restavracijo Kenda, kjer je bila tudi tiskovna konferenca. Navzočim novinarjem so pojasnili namen svojega delovanja, ki temelji na tradiciji njihovih predhodnikov, torej razvijanje široke rekreativne dejavnosti, zdrav način življenja v naravi in predvsem prijateljsko druženje Slovencev z namenom razvijanja narodne zavesti, ponosa in poguma. Staro načelo »zdrav duh v zdravem telesu« so slovenski Sokoli pojačali z novim geslom: »Zdrav narod v zdravi državi«. Na prireditvi je bila izražena podpora g. Krizmanu in g. Grosu, ker sta se odločila pošteno in brezkompromisno delovati v korist naroda, kateremu služita. Sokolska zveza bo podpirala vse poštene slovenske politike in gospodarstvenike, z odločno javno kritiko pa bo opozarjala na ble-ferje, hinavce, lažnivce in tatove. Glede na neudeležbo novinarjev slovenskih dnevnih časopisov sodimo, da jih bolj zanimajo škandali in pritlehne afere kot pa sodelovanje na tiskovnih konferencah, kjer lahko dobijo verodostojne informacije. Zato bodo Sokoli obveščali javnost z izdajanjem lastne publikacije, ki se bo seveda imenovala »Slovenski Sokol - revija za zavedne Slovence«. Za konec pa le še to: sokolsko gibanje je oživljeno, pridružite se nam! RŠD slovenski Sokol KAMNIK Enajstmetrovke Oh, ta sneg Mnogi športniki nikoli v karieri ne nastopijo na snežnih športnih prizoriščih. Rajši so v toplih športnih dvoranah, telovadnicah in študijih. Nogometaši NK Kamnik pa so v letošnjem februarju že pohiteli s pripravami v naravnem okolju. Vse ekipe že marljivo vadijo na stadionu ali okolici. Pri tem jih sneg ne moti. Podlaga je mehkejša in čistejša, ampak ko zanohta... Red Ttener Poljanšek je igralce prve ekipe seznanil, kako si zamišlja red in ubogljivost. Že prvi treningi vzdržljivosti na snegu so nekaterim igralcem onemogočili, da bi se sami privlekli do garderobe. Pomagali so jim kondicijsko sposobnejši. Sosedov plot Igralci kamniških modro-belih se veselijo uspehov svojih predmestnih tekmecev. Klub iz občinske prestolnice pa mlajšemu bratu iz Komende pri tem daruje dragocen nasvet: če si želijo napredovati, kot so si to zamislili, se bodo nujno morali ozreti nekoliko dlje kot le do sosedovega plota. Sicer bo zmota. M. Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41/a 61240 Kamnik Tel. 061/817-210, fax: 061/817-114 Izobraževanje odraslih VABI diplomirane ekonomiste, profesorje slovenskega in tujih jezikov, diplomirane inženirje informatike in elektrotehnike k prijavi za poučevanje odraslih. Zaželene pedagoške izkušnje. Začetek dela jeseni 1996, po potrebi pa že prej. Prijave s kratkim opisom študija in dela pošljite v 15 dneh na zgoraj navedeni naslov. Pol stoletja skupnega zakoncev Juntez 17. februarja je bila pred županom Občine Kamnik Tonetom Smolnikarjem in ma-tičarko Upravne enote Kamnik Marijo Križman slavnostno potrjena zakonska zveza med Ignacijem in Marijo Juntez iz Kamnika, ki je bila sklenjena 14. februarja 1946 v Trebnjem. Ignac Juntez se je rodil 26. 7. 1922 v hriboviti vasici Vr- V začetku leta 1943je z grofom Lazarinijem odšel v Nemčijo, sicer bi ga Italijani odpeljali v taborišče. Pri Lazarinijevih sorodnikih v Nemčiji je hlapce val do konca vojne. Po vrnitvi v porušeno domovino ni imel kam, saj so dom požgali Nemci. Ja vil se je narodni zaščiti in bil razporejen za miličnika. Po opravljenih tečajih v Mokronogu je bil konec leta 1945 službeno razporejen v Biseri sreče zlatoporočencer Juntez sta vnuka Matjaž in Benjamin ter vnukinji Sonja in Katja. Prav zato sta za zlatoporočni priči zaprosila Matjaža in Sonjo. bek v sevniški občini. V družini je bilo pet otrok. Majhna kmetija ni mogla preživeti sedemčlanske družine, zato je mati hodila tudi na dnino. Ignac je že pri dvanajstih letih moral oditi od doma za pastirja na cerkveno posestvo dekanije Šentvid pri Stični. Preživljal je hude čase, ko je slovenski narod doletela kruta usoda okupacije. Po nekaj letih je odšel za hlapca v grad Boš tanj pri Grosupljem. Gabrovko. Tam je spoznal Marijo, s katero sta se 14. februarja 1946poročila. Marija Juntez, rojena Oven 3. 10. 1921 v vasi Klanec pri Gabrovki, je prijokala na svet kot tretji od sedmih otrok. Na gruntu je izkusila trdo kmečko življenje. Tako kot Ignac je tudi ona zelo zgodaj izgubila oba starša. Po poroki je gospodinjila, ko pa so otroci Ignac, Marjan in Anuša morali v šolo, se je zaradi denarnih težav tudi Marija življenja zaposlila. V Borotani je delal od leta 1955 do 1977, ko se je predčasno upokojila. V glavnem je delala v proizvodnji, zadnjih pet let pa je zaradi bolezni kot invalidka III. kategorije delala v kuhinji. Delo v Borotani ji je pustilo posledice na zdravju, saj že skoraj 30 let boleha za silikozo. Ignac je bil kot miličnik službeno večkrat premeščen, zato se je družina selila iz kraja v kraj. Živeli so v Litiji, Borovnici, v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Vmes pa je bil Ignac eno leto v podoficirski šoli v Begunjah. Leta 1951 je zapustil policijo in se zaposlil v takratni Borotani. Delal je v proizvodnji, nato pa 18 let, do upokojitve, v odpremi eksploziva. Ker je imel kar nekaj beneficirane delovne dobe, je odšel že pri 52. letih v pokoj. Z Marijo stanujeta v bloku, zato ga je bilo kar malo strah, kaj bo počel še sorazmerno mlad. Takoj je začel s honorarnim delom v Varnosti, kjer dela še danes. »Nekaj moram početi, dokler bom zdrav, pa še kakšen tolarček pride prav,« pravi korenjaški jubilant Ignac. Zlatoporočenca se spominjata težkih časov v prvih letih zakona, saj v porušeni domovini niti niso pričakovali lepega življenja. Treba je bilo trdo delati in se marsičemu odreči. Otroci so bili majhni, treba jih je bilo oblačiti, živeti, šolati, pa tudi plače so bile skromne. Kljub težkim pogojem sta vzdržala petdeset skupnih zakonskih let in vsem trem otrokom omogočila fakultetno izobrazbo. Največjima pomeni, da sta jih uspela vzgojiti v skromne in poštene ljudi. S svojim zgledom sta jim pokazala pravo pot v življenje. Želimo, da bi bila njuna jesen življenja še dolgo obsijana s toplimi sončnimi žarki. VERA MEJAČ Leta 1945. (9) Tudi to se je zgodilo v februarju Narkotik! na ponarejen recept V četrtek, 1. februarja, so bili policisti iz Zdravstvenega doma obveščeni, da je bila izvršena tatvina receptov. Tega dne pa je bilo na en recept že dvignjeno zdravilo - narkotik. Policisti so odšli na kraj dogodka in legitimirali dijakinjo Š. S. ter nadaljevali z zbiranjem obvestil. V nadaljevanju so ugotovili, da je omenjena utemeljeno osumljena storitve KD tatvine receptov in KD ponarejanja listin. Preiskovalni sodnik je odredil hišno preiskavo, kije bila opravljena naslednjega dne, in med katero so policisti našli zdravniške recepte in tablete. Zoper Š. S. je bila podana kazenska ovadba. 4. 2. Policisti so bili obveščeni o hrupu v lokalu Prestige na Ste-letovi ulici. Ugotovljeno je bilo, da gre za kršitev obratovalnega časa, zaradi povzročanja hrupa pa se bodo morali kršitelji srečati s sodnikom za prekrške. 5. 2. Neznanci so v Osnovni šoli Marije Vere izvršili tatvino telefonskega aparata, eurokrema, brezalkoholne pijače in piškotov. Za storilci še poizvedujejo. 7. 2. Neznanci so s parkirišča na Groharjevi ulici na Du- plici odpeljali osebni avtomobil znamke audi z registrsko številko LJ 10-E-011 temnejše barve. 10.2. Policisti so prejeli dve prijavi zaradi groženj in sicer zaradi neporavnanih dolgov iz preteklosti. V enem primeru je prišlo celo do fizičnega obračunavanja. Pri preverjanju okoliščin finančnega poslovanja so policisti ugotovili znake KD goljufije. Drugi primer pa je prevzela PP Domžale, kjer je bilo dejanje domnevno storjeno. 11.2. Vlomljeno je bilo v vikend »Katraša« so hitro prijeli Z OKC-ja so 13; 2. sporočili, da je bilo vlomljeno v kiosk Sad-je-zelenja va in da naj bi s kraja odpeljal osebni a vtomobil znamke R4 rdeče barve. Na kraj dogodka sta odšla policista, med potjo pa sta pri športni hali opazila rdečo »kartico«, v vozilu pri vozniku R. M. pa sta našla odtujene predmete. Osumljenemu je bila odvzeta prostost, saj je bil odpeljan v pridržanje, potnika v vozilu pa sta bila po opravljeni hišni preiskavi izpuščena. Pri osumljenemu R. M. so našli še predmete iz drugih podvigov. VODENJE POSLOVNIH KNJIG za podjetja in samostojne podjetnike od 80 DEM mesečno poučevanje knjigovodstva z računalnikom davCno in računovodsko svetovanje po tel. - 156,00 SIT/min. knjigovodski servis: PS AGENT da«. Kamnik, m 0&04-273 v Zakalu in sicer v čebelnjak. Tri dni kasneje pa je bil ponovno prijavljen poskus vloma. Policisti so z zbiranjem obvestil izsledili mladeniče, ki so utemeljeno osumljeni vloma. 13. 2. Dosedaj še neznani zamaskirani storilec je izvršil poskus ropa na Palovški cesti, kjer je oškodovanko poškodoval tudi z nožem. Dogodek se je zgodil okoli polnoči, ko se je oškodovanka vračala domov. Neznanec jo je dohitel in ji nameraval iztrgati torbico. Kriminalisti in policisti primer intenzivno raziskujejo. 15.2. Voznik osebnega avtomobila ljubljanskega registrskega območja, sicer doma iz Perovega, je v križišču Kovinarske ulice in Ljubljanske ceste povzročil prometno nesrečo z materialno škodo, nato pa odpeljal naprej. Med pregledom parkirišč na Zikovi ulici so policisti našli poškodovani osebni avtomobil zastava 750. Povzročitelj se bo seveda srečal s sodnikom za prekrške. 17. 2. Občan z Duplice je ob pol enih zjutraj sporočil, da je videl dva mlajša moška, kako po Groharjevi ulici nosita neke predmete, ko pa sta ga opazila, sta predmete odvrgla in pobegnila. Na kraj sta pohiteli dve policijski patrulji, ki sta blokirali območje. Na Duplici so kmalu zatem izsledili dva mladoletnika, ki sta imela pri sebi še več prehrambnih artiklov. Ugotovljeno je bilo, da sta omenjena vlomila skozi kuhinjsko okno OŠ Marije Vere ter si postregla s prehrambnimi artikli. 19. 2. Tega dne so se ob 17.35 naprave na Veliki planini zaradi izpada električnega toka ustavile. Na planini je ostalo okoli 30 ljudi. Vse so namestili v hotel Šimnovec, kjer so bili na varnem. (piki) Po spominih zapisal Milan VVindschnurer Gospodarstvo - oživljanje, zaplembe V državne roke sta prišli v Kamniku takoj obe največji tovarni, tovarna pohištva Remec & co. na Duplici (sedaj Stol) in tovarna »Titan« (lastniki Titana so, kot lastnik Vladimir Remec, ob zlomu Nemčije pobegnili na Koroško). Tovarna Titan je bila od septembra 1941. naprej v sklopu tovarne pločevinaste posode iz Se-ebacha pri Beljaku. V Titanu so med vojno vlivali oz. izdelovali granate za minomete, škatle za mine, ogrodja iz pločevine za brzostrelke... Po osvoboditvi so opustili vojaški proizvodni program in se zopet preusmerili na njihov predvojni asortiman (izdelava ključavnic, fitingov, malih gospodinjskih strojev, tehtnic). Te izdelke je med vojno razdejana Jugoslavija še kako potrebovala. Prvo vodstvo tovarne je takoj po vojni, po pripovedovanju kar z brzostrelko v roki prevzel partizan Ciril Pogačar. To je bil čas, ko so takratni delavci na ukaz odšli v Kamnik na poulično demonstracijo za slovenski Trst in Koroško. To je bil tudi čas, ko je velika večina delavcev morala skozi sito vprašanj o njihovem delovanju med okupacijo. To delo naj bi v funkciji političnega komisarja tovarne opravljal partizan Janez Berlec (p. d. Cahte). Vodstvo neke tovarne, zlasti pa še vrh tega vodstva je moral biti takrat skoraj brez izjem izključno iz komunističnih vrst. Temu pogoju je bilo sicer pri Titanu popolnoma zadoščeno, vendar so šli pri zanemarjanju strokovnosti le nekoliko predaleč. Že po nekaj tednih je postavilo ministrstvo za industrijo novega direktorja tovarne, to je bil dipl. ing. prof. Andree iz Ljubljane. Tako je že v začetku julija 1945. bilo v Titanu zaposlenih 256 delavcev, delali so po 5 po 8 ur na teden. Tovarna je pravzaprav docela nepoškodovana prišla v naše roke in le 11 strojev je Nemcem uspelo pred zlomom prepeljati na Koroško. Povsem drugačen je bil položaj v tovarni Remec & co. Lastniku Remcu je potem, ko so mu jeseni 1941. leta partizani zažgali tovarno, uspelo to med vojno obnoviti, čeprav ne v celoti. Po požigu je del proizvodnje začasno prenesel v Groblje, Domžale... Kar precejšen del delavcev iz Remčeve tovarne pa so Nemci takrat zaposlili v kamniški izpostavi gradbene firme Platzer-Witwe iz Salzburga pri izgradnji kanalizacije po Kamniku. Omenjeno gradbeno podjetje je takrat po Kamniku izvajalo tudi številna druga dela, od izgradnje stanovanjskih zgradb na Cankarjevi cesti do dograditve kasnejšega samskega doma. Kasneje so Remčeve delavce zaposlili tudi pri izgradnji žičnih ovir ob takratni nemško-italijan-ski meji (pri Sv. Katarini). Za prvega direktorja oz. delegata, kot so mu takrat rekli, je slovenska oblast leta 1945 postavila ekonomista partizana Toneta Cererja (že tudi omenjeni plavalni šampion). Cererja je nato zamenjal, tudi začasno, Jože Zupan, ki je bil že prej nekako desna roka lastnika Remca. Šele z naslednjo zamenjavo vodstva te tovarne je novi oblasti končno le uspelo dobiti človeka, ki naj bi v eni osebi združeval poleg sprejemljive strokovnosti tudi izpolnjen drugi pogoj, to je ustrezno politično zanesljivost (član KP). Sicer pa so pri Remcu od vsega začetka takoj pristopili k nadaljnji obnovi tovarne. Proizvodnega programa, ki so ga med vojno seveda določali Nemci, (razne omare, stoli, postelje...) ni bilo potrebno dosti spreminjati. Dela pa spričo porušene domovine in Evrope (ta tovarna je že prej dosti izvažala) tako ni manjkalo. Komunistična oblast je ženo gospoda Remca, ki je ostala v domovini, aretirala in jo obtožila sodelovanja z okupatorjem. V Begunjah naj bi bila nato zaprta štiri do pet let. Po prestani kazni ji je uspelo pridružiti se možu, ki se je medtem naselil v Ameriki. Sedaj njuni potomci (sin Andrej) zahtevajo povrnitev njihovega premoženja ki so ga nacionlizirali leta 1945. V državne roke je takoj prešla tudi smodnišnica. Ta je med vojno delovala v okviru dunajske firme »Dinamit - Nobel, Wien«. Po vojni je ta tovarna ostala praktično brez vodstva. Do-takratni vodja tovarne Kamni-čan Lado Prohinar je bil odstavljen in tudi kemiku ing. Troštu, staro-jugoslovanskemu kapetanu, nova oblast ni zaupala. V tej tovarni, kot tudi po večini ostalih, so se hitro odzvali na poziv slovenske vlade (z 23. 5. 45.), da vsa industrijska in obrtna podjetja takoj prično z redno proizvodnjo. Lotili so se generalnega čiščenja vseh proizvodnih prostorov in 25. maja, so med prvimi že tudi ustanovili podružnico sindikata SZDNJ (Strokovna zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije). Glede na to, da je iz nemškega obdobja ostalo še razmeroma dosti surovin, so se, opirajoč na strokovno znanje, sicer večinoma priučenih mojstrov, kmalu lotili obnove proizvodnje. Ob prispelih naročilih so začeli s proizvodnjo črnega smodnika, eksploziva, zažigalne vrvice,... Medvojno proizvodnjo topovskega smodnika kot tudi t. im. gorilne mase, ki so jo tudi izdelovali za nemško vojsko (za individualno gretje toplih obrokov npr. konzerv), pa so opustili. Žal je v tem letu (po nekako štiriletnem premoru) zopet prišlo v tovarni do obratne nesreče - eksplozije, v kateri sta izgubila življenje dva delavca. Še pred formalno razlastitvijo in sicer preko državno dirigiranih proizvodnih programov in preko dirigiranega oskrbovanja s surovinami je prišla posredno v državno upravljanje še cela vrsta naših podjetij. Tako tudi kasneje prisilno darovana tovarna usnja v Kamniku. Lastnik, g. Anton Kna-flič, je pred vojno veljal daleč naokoli za najbolj socialnega podjetnika. Vsakemu dobremu delavcu je namreč z zelo ugodnim kreditom omogočil, da si je lahko sezidal svoj lasten dom. Izrazito socialno opredeljen značaj gospoda Knafliča in korektno zadržanje med okupacijo novi oblasti ni ta dajala nikakršnih povodov za obtožbe o vojnem dobičku ali kolaboraciji, kar sta bila argumenta zlasti za razlastitve v letu 1945. Vendar so kasnejši tajni pritiski nanj naredili svoje in tako so komunisti pod »darilno pogodbo« pridobili Knafličev podpis. Sicer pa je usnjarna takoj po vojni nadaljevala z isto proizvodnjo, to je vegetabilno strojenega usnja iz svinjskih kož, v glavnem namenjenega za usnjeno galanterijo. Pred vojno je šel dobršen del te proizvodnje v izvoz in to na najbolj zahtevna zahodna tržišča. Sledila je tudi prisvojitev in kasneje uradna zaplemba imetja Meščanske korporacije v Kamniku. V njenih širnih gozdovih se je že poleti 1945 nadpovprečno mnogo sekalo. Vse brez dovoljenja dotedanjih lastnikov in neodplačno. Odvažanje lesa iz doline Kamniške Bistrice s konjsko vprego pomni še danes preneka-teri takrat v to prisiljeni kmet -voznik.Na vrsto so prišli tudi: stavbno podjetje Boštjana Belcijana z Gore, pa posestvo in trgovina Antona Burkeljce z Laz v Tuhinju, ki so ga med vojno likvidirali partizani, dalje kamnolom v Kamniški Bistrici lastnika Josipa Dedka iz Ljubljane, lesna trgovina Karla Riedla iz Kamnika, trgovini Perko Antonije in Franca Kimes-vvengerja (oba s Šutne), trgovina Ane Skala z Glavnega trga, Rudnik kaolina v Črni in tiskarna Slatnar v Kamniku, dalje velepo-sestvo Prašnikar, posestvo z Vrh-polj zadnjega predvojnega kamniškega župana Nandeta Novaka, ki so ga med vojno izselili Nemci, že tudi omenjena zaplemba gradu in posestva Zaprice in vrsta drugih večjih kmetij, predvsem iz Tuhinjske doline, kot tudi likvidiranega Vidka Mejača iz Komende itd. Kasneje so seveda prišla na vrsto vsa podjetja in nepodržavljena ni ostala niti ena privatna trgovina, niti eno privatno industrijsko ali večje obrtno podjetje in kmetija. Oblasti pa »ob strani«, niso pustile niti manjših obrtnikov in kmetov. Prvi so smeli obratovati le z zelo omejenim številom pomočnikov, drugi pa so bili, kot novemu režimu ideološko najbolj potencialno nevarni nasprotniki, z zelo nizkimi predpisanimi cenami izdelkov ob obveznih oddajah in težkim davčnim vijakom (to tudi obrtniki) še posebej onemogočam. Ob vseh teh razlastitvah in zaplembah pa je nova komunistična oblast nujno morala čimprej oživiti vso proizvodnjo. V ta namen je vlada izdala navodila, po katerih je moglo vsako podjetje takoj zaprositi za demobilizacijo, morebiti v JA mobiliziranih, njihovih ključnih delavev. Nova oblast je tudi pričela takrat, po sovjetskem vzrou seveda, urejati celotno gospodarstvo z enega središča. Cen-tralno-plansko dirigirano gospodarstvo je od takrat naprej kar nekaj petletk (petletnih srednjeročnih gospodarskih načrtov) zaznamovalo našo celotno ekonomijo. Sistem, ki je bil takoj po vojni zaradi uničenega gospodarstva upravičen in nujen, se je v kasnejših letih izkazal (tudi v ostalih od komunizma obvladovanih državah) kot popolnoma neuspešen. Vse to in seveda tudi pomanjkanje privatne inciative čutimo pri nas še danes. Iz tistih časov izvirajo veliki dolgovi, ki jih bodo morali, poleg mlajših generacij, plačevati še naši prihodnji rodovi (3 milijarde $). Tudi nadomeščanje relativnega zaostanka našega gospodarstva v primerjavi z razvito zahodno ravnijo, ki enako izvira iz tega obdobja, bo trajalo še lep čas. Za to bodo potrebna še velika odrekanja! (se nadaljuje) Kronika V februarju so se poročili: ROBEŽNIK Matjaž, programer iz Kopra in PRIMOŽIČ Nelly, dipl. pravnica iz Ljubljane - ŠIMENC Janko, delavec iz Stebljevka in TREBUŠAK Stanislava, dijakinja iz Žubejevega - ZALOGAR Roman, avtoklepar iz Gabrovnice in POPIT Petra, administratorka iz Podstudenca - CERAR Marko, strojni ključavničar iz Gradišča pri Lukovici in BREZNIK Izabela, tekstilni konfekcionar iz Šoštanja ZLATE POROKE: - BALOH Matevž in Frančiška, roj. Vidic iz Kamnika, Svetčeva pot 3 - ŽAVBI Vincenc in Marija, roj. Hribernik iz Zgornjega Tuhinja 42, - JUNTEZ Ignacij in Marija, roj. Oven iz Kamnika, Trg talcev 6 V februarju so umrli: - BERLEC France, upokojenec iz Kamnika, Podgorska pot 6, star 71 let - ŽAVBI Stanislav, upokojenec Zg. Tuhinja 2, star 69 let - TKAVC Roza, upokojenka iz Kamnika, Šutna 16, stara 86 let - BEVC Frančiška, upokojenka iz Mekinj, Cesta treh talcev 19, stara 86 let - POGAČAR Alojzija, upokojenka iz Kamnika, Ul. Ljudevita Stis-snyja 12, stara 64 let - TOMŠIČ Ivana, druž. upokojenka iz Šmarce, Bistriška cesta 24, stara 92 let - SEDUŠAK Marija, upokojenka izTunjiške Mlake 22, stara 85 let - SUŠNIK Frančiška, gospodinja iz Vrhpolja pri Kamniku 268, stara 89 let - OGRIN Terezija, gospodinja iz Kosiš 22, stara 92 let servis DEBEVC Pooblaščeni prodajalec in serviser za VOLKSVVAGEN in AUDI Mengeš, Gorenjska cesta 13, (smer Mengeš-Brnik) tel.: 738-412, tel. fax: 739-723 ||||| Audi Franc DEBEVC, lastnik, direktor, mojster: »V letošnjem letu moj Servis praznuje 20-letnlco obstoja Od skromnih začetkov z enim delovnim mestom imamo danes 11 delovnih mest, kar pomeni, da lahko istočasno popravljamo 11 vozil. Statistika preteklega leta kaže, da so bile servisne usluge storjene na 5150 vozilih, po ugotovitvah slovenskega zastopnika je to največ v slovenski servisni mreži VOLKSVVAGNA in AUDIJA. Naši prihodnji cilji so skrajšati čakalno dobo in dvigniti kakovostno raven naših uslug. V ta namen smo odkupili 4600 m2 zemljišča, na katerem pripravljamo gradnjo novega prodajno servisnega centra. Predvidevamo 2200 m2 pokrite površine. Trenutno nas je zaposlenih 15. Vsem skupaj je prvi cilj zadovoljiti stranko, kar pa lahko dosegamo s strokovno usposobljenostjo, dolgoletnimi izkušnjami in medsebojnim zaupanjem. To nam uspeva dosegati tudi zato, ker je med zaposlenimi kar nekaj družinskih članov. Dela, ki jih opravljamo na našem servisu, so specializirana in jih samostojno opravljajo moji sodelavci, ki vam jih bomo v nadaljevanju predstavili. Pod svoje okrilje - sponzoriranje - smo prevzeli že kar nekaj znanih športnikov in jim poskušamo pomagati pri njihovih načrtih. Sodelujemo s smučarjema Andrejem Miklavcem in Gregorjem Grilcem. Za naslednji dve leti smo sprejeli pokroviteljstvo vrhunske alpinistične dejavnosti Kamničana Tomaža Humarja. Pomagamo graditi dvigalo za invalide v mengeški Soli...« Franci VRAN KAR, vodja prodaje: »Prodajni program novih vozil VOLKSVVAGEN in AUDI je slovenskemu kupcu dobro poznan in priljubljen. Naša vozila m Franc KRŽAN, vodja kleparske in elektrikarske delavnice: odlikujejo predvsem kvalitetna izdelava, univerzalnost in trpežnost. Prodajni aduti v letošnjem letu šele prihajajo - POLO limuzina, lahko dostavno vozilo CADY, AUDI A4 avant in AUDI A3. Z navedenimi vozili in dobrim renomiranim GOLF-om bomo dosegli zdaj že standardni 7% letni delež prodaje vozil naših znamk v Sloveniji. Krediti, leasingi, staro za novo in ekskluzivna ponudba za kupce iz našega prodajnega območja so aduti naše prodaje. Zavedamo se, da kupec vozila želi imeti nabavo in vzdrževanje vozila rešeno na enem mestu. Ta na zahodu preizkušen recept se odlikuje tudi pri nas in ga v zadovoljstvo strank že uspešno izvajamo. Naš tržni slogan .uspehe delimo z Vami' se tako pokaže v pravi luči.c Janko PETERKA, preddelavec -mehanik: »Moje šestletno delo v SERVISU DEBEVC vseskozi spremljajo dobri delovni pogoji, kamor štejeta prvovrstna oprema in orodje, kar je za nas mehanike najpomembnejše. Omogočeno nam je šolanje na vseh novih modelih vozil VOLKSVVAGEN in AUDI. Tako nam ni tuja skorajda nobena mehanska napaka na vozilih naše znamke. Mehanična ekipa je mlada in tako dojemljiva za učenje na elektronskih napravah, ki so na modernih vozilih nujne za diagnosticiranje napake I I »SERVIS DEBEVC je I vseskozi slovel po a kvalitetnih kleparskih in llčarskih uslugah. Moj prihod je pomenil, da se mora dosežena kvaliteta nadaljevati oz. še dvigniti. To lahko dosegamo s prvovrstnimi orodji In strokovno usposobljenim kadrom. V zadnjem obdobju smo pridobili tretjo ravnalno mizo, napravo za popravilo klimatskih naprav in posebno napravo za optične preglede naših najnovejših modelov AUDI A4 in A8. Usposobljenost moje ekipe za delo na navedenih napravah je predpogoj za kvalitetno opravljeno delo. Pri kleparsko-ličarskih delih je zelo pomembna hitrost popravila, saj smo vsi skupaj že kar preveč odvisni od jeklenih konjičkov. Seveda pa na račun hitrosti popravila ne sme pasti kvaliteta storitev. To nam je vseskozi najpomembnejše. Usposobljeni smo tudi za naknadno vgradnjo avtomobilskih klimatskih naprav, elektronskih alarmnih sistemov, daljinskih upravljalcev zaklepanja, centralnih ključavnic, el. dviga stekel vrat, mobitel instalacij... Llčarska dela nam pogodbeno opravlja ličarska delavnica Klančar. Popravila karamboliranih vozil opravljamo tudi kot pogodbeni servis zavarovalnic. Takšne pogodbe stranki olajšajo reševanje škodnega primera.c Rado ZUPAN, vodja skladišča: »V našem servisu skrbim za redno dobavo rezervnih delov in dodatne opreme. Informacijski sistem in distribucija nam omogočata, da vsak del pridobimo v roku 24 ur. Na permanentni zalogi držimo predvsem potrošne materiale, kot so filtri, jermeni, zavorne obloge, sklopke. Na stalni zalogi so tudi »občutljivi! deli: žarometi, stekla, smerokazi, vzvratna ogledala, odbijači... Moja obveznost je tudi spremljati in nabavljati vse novosti iz programa dodatne opreme. Radioaparati Blaupunkt, alarmni sistemi, spojlerji, prtljažniki, tepihi so pri nas vedno na razpolago. V prihodnosti bomo svojo ponudbo popestrili z lahkimi platišči znamke ATS in Alustar.t TRGOVINA S SPECIALNO AVTOEIEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI uVtZG cL iZainA •Mir« »*u« ,___...... trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888 NOVO: akumulatorji ATSA po ugodnih cenah • prodala akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo pooblaščeni servis • VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah • svetila SATURNUS • avtokozmetlka SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL • motoma Olja: CASTROL VALVOLINE, ELF. AGIP, PROTON • Svečke: CHAMPION, BOSCH • Oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM • hladilna tekočina - antifrlz, vitrex • avtoprevleke in avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL • dodatna oprema • protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER -naprava proti kraji vašega avtomobila • avtoradiji in avtozvocniki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC Ves kupljen material tudi strokovno vgradimo v lastnem servisu! servis: Markovo 1a, KAMNIK, tel./faks: 817-220 mobitel: 0609/636-556 ELEKTRO SERVIS Uranič Renato Godičl/c, tel.: 825-046 Popravilo: pralnih strojev malih gospodinjskih aparatov električnih orodij in • elektroinštalacije CVETLIČARNA FREZUA na Bakovniku, tel. 813-559 & Ne Pozabite ^ ob 8. in 25. marcu obdariti svojih žena, j ^ mater, prijateljic... Odprto vsak dan od 7.30 do 19*. ob sobotah od 7" do 13" Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE. - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - semena vrtnin In poiljščin - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo In purane - ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SfT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg) - umetna gnojila - na zalogi sončnice in proso za ptičjo hrano Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. TEČAJ RAČUNALNIŠTVA DOS, WINDOWS, WORD,EXCEL se prične 11.3., 18.3., 25.3. za odrasle, dijake TELEFON: 061/815-451 od 15. do 17. ure. mm STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 IMOVINA ZMODflO ObUTVID Domžale, Rojska 18 d tel.: 715-843 Pomlad je lepa, zato naj bo tudi vaš korak lep in udoben v obutvi iz naše široke modne ponudbe. Ob vsakem nakupu vas čaka prijetno presenečenje. Odprto: 9H-12\ 14h-19h sobota: 9h-12h :.;.Vi F- eeh t J u ft L J A N A — CELJE kocna PE ŽELEZNINA (Tomšičeva 11, tel. 831-444) 'velika izbira KERAMIČNIH PLOŠČIC proizvajalcev GORENJE, KERAMIX, SMOVV * kopalniške garniture, tuš kabine, omarice * enoročne baterije AR M AL, UNITAS po starih cenah! Premazi za les BELINKA po starih cenah: - belton (0,9 I) 707 SIT - belton (4 I) 2.595 SIT - beltop (0,9 I) 969 SIT - beltop (4 I) 3.774 SIT AKCIJSKE CENE električnega ročnega orodja ISKRA. PE TITAN—KOČNA (Ljubljanska 1a, tel. 813-428) AKCIJSKA PRODAJA od 29. 2. do 25. 3. * palični mešalec T 300, Braun 7.990 SIT * pallčnl mešalec T 350, Braun a995 SIT * sesalec Lux avtomatlc, Corona 13.306 SIT * sesalec 2000 E, Corona 17.583 SIT * brivnik Braun T 2040 9.774 SIT * kalorifer T 101, Corona 5.962 SIT * električni kuhalnik (ena plošča) 3348 SIT VELIKA IZBIRA malih gospodinjskih aparatov, steklenih, keramičnih in porcelanastih izdelkov, posode in bele tehnike! PE MODNA HIŠA (Medvedova 1 a, tel. 831-404) UGODNE CENE POMLADANSKIH JAKEN iz brušenega materiala!!! * otroške jakne 5.386 SIT * ženske jakne 7.392 SIT * moške jakne 8.162 SIT DEŽURSTVA: v MARCU in APRILU sta dežurni ZAPRICE in STRANJE ob sobotah od 7. do 19.30 ter ob nedeljah od 7. do 11 ure. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! MALI OGLASI: Stanovanje ali hišo v Kamniku ali okolici najamemo. Tel.: 061-832-931,065-76-071. Trske v butarah za spodžig drv prodam po 500 SIT. Tel.: 825-574 Koželj, Stahovica 29/a. Zazidljivo parcelo 752 m2 v Kamniku na Grabnu, primemo za obrtno dejavnost, prodam. Tel.: 812-035. V Komendi ali okolici najamem stanovanje ali hišo za mlado družino. Tel.: 341-497, po 16. uri. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. sElIRvas Močnik VWVWA(W Servisiranje motornih žag, vrtnih kosilnic, motokultivatorjev in koles z motorjem. Piato 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,fo.,č».,p».: od9."-14.~inod 16.--18"*, ir.:od14."-18.", so.: od 9.--14.-. Tjgovina z obutvijo Suline Kamnik, Maistrova 3, tel.: 817-546 NOVA SPOMLADANSKA OBUTEV ZA VSO DRUŽINO • otroški usnjeni čevlji samo 1.800 SIT • ženski usnjeni čevlji v modri in črni barvi samo 2.400 SIT Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Mengeš, Prešernova 35 tel. 737-311 V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do T7. ure, v soboto od 7. do 14 ure. PEUGEOT RODEX Servis - prodaja Rova 3/6, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 ■ NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-om, SERVO VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI. Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji: kredit D ali T+ 4% do 11% glede na visino kredita. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. KMETIJSKA TRGOVINA d.o.o., Stritarjeva 2, VIR, Domžale (iz smeri Kamnika za papirnico Količevo desno) tel7fax: 713-536 AGRARD vam nudi: o UVOŽEN SEMENSKI KROMPIR o SEMENA IN GNOJILA o ZEMLJO IN ŠOTO o REZERVNE DELE ZA KOSILNICE BCS, TRAKTORJE IN OSTALE STROJE ACME motori ° NOVO: MOTOKULTIVATORJI IN TRAKTORJI ^,'.. ^v VAL. PA D AN A Obiščite nas, veseli bomo vašega obiskal ŽITO - Pekarstvo in testeninarstvo, d. o. o., Šmartinska 154, Ljubljana, odda v najem POSLOVNO - TRGOVSKI LOKAL ŠUTNA 37, KAMNIK (sedaj bite in delno prodajalna) v skupni izmeri 100,00 m2, za opravljanje iste dejavnosti oz. preureditev v poslovne prostore. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na sedežu družbe Šmartinska 154, Ljubljana, po tel. 447-051 oz. 447-890. S4VL cLox>. tel.: 061 721-730 723-126 723-194 - 712-059 fax: 061 713-288 trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 1230 Domžale Gradile, obnavljale? V trgovini SAM d.o.o. vam ob PETI OBLETNICI delovanja ponujamo v mesecu marcu še dodatne ugodnosti za vse vrste gradbenih materialov, cement, apno, maltlt, strešnike BRAMAC, BOBROVEC, DVOZAREZNIK, armaturne mreže, izolacijske materiale, schidel dimnike, jupol in ostale Jubove materiale. Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. GRADBENO SVETO VANJE Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi, se srečujemo z raznoraznim! problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 15. do 17. ure. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete In se prepričate o ugodni ponudbi vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča. Opravljamo Zidarska dela celotnih objektov in adaplaaie. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder MUSIC MENGEŠ Loka, Testenova 47, teb 738-619 PREDSETVENIKI od 120 cm do 5 m vseh tipov za vse modele traktorjev. Konkurenčne cene, dobava takoj. Proizvajamo tudi travniške brane, osipalnike, okopalnike, izruvače krompirja, vilice za bale, valje, planirne deske... Kupim zazidljivo parcelo ca. 1000 m2 na lepi legi na območju Kamnika, Mekinj, Go-diča ali Stranj. Tel.: 739-296 Vodim računovodstvo in knjigovodstvo za d.o.o. in s. p. Tel.: 576-397. Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 telTfajt 727-042 mobitel: (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri. 7. MARCA 1996 oglasi - zahvale , KAMNIŠKI OBČAN 1 5 LADA d£> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUDI STARO ZA NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313 CVETLIČARNA IN VRTNARIJA 7£JL