Gozdarski vestnik Letnik 57, številka 3 Ljubljana, maj 1999 ISSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 • Revija, ki so jo bnali ž.e dedki in babic.e. • ffie\jija, s katero ·so zrasli že trije rodovi izobražencev, v tretje tisocletje bm pospremfla že cetrti rod. Revija, ki od vsega zacetka ni s.premeniJa vsebins~e zasrtove, 'v njej boste našli Rt.ispevt:;:~ -v 114 Uvodnik 115 Marjan LIPOGLAVSEK Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloven'ji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji Work Accidents in Forestry Companies in Slovenia in 199 7-Comparison to the Past Periods 127 Miha ŽNIDARŠIC, Miran CAS Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah Forest Management, the Endangennent and ConseNation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) Habitats in the Kamnik-Savinja Alps 141 Kaisu MAKKONENaSPIECKER, Marijan KOTAR Rastni trendi v evropskih gozdovih Growth Trends in European Forests 149 Janez PIRNAT Pomen gozdne drevnine v agrarni krajini • 153 Branko VAJNDORFER Gozdni ostanki kot življenjski prostor divjih živali 155 Živan VESELIC Tudi s skupinami in pasovi gozdnega drevja zunaj gozda moramo ravnati nacrtno 158 Prvo gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov 160 Izboljšanje delovnih pogojev in povecanje produktivnosti v gozdarstvu (seminar) 161 Ohranimo melodije narave 161 O prevodu resolucije o gozdarski strategiji EU pa tudi o gozdnih storitvah in ekonomski trajnosti odslej na internetu 162 Letno srecanje upravnih odborov (nekaterih) gozdarskih društev alpskih dežel 162 Gozdarski smucarski dan, Gace '99 164 Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagcvar­janih v letu 1998 167 Gozdarsko strokovno izrazje Ob tednu gozdov Teden gozdov je tisti teden v letu, ko naj bi gozdarji pozornost celotne slovenske javnosti usmerili na gozd. Tudi na njegov pomen za cloveški rod. Ta vsestranski in skoraj usoden pomen gozda za cloveštvo -nekatere civilizacije so z izginotjem gozda tudi same izginile -je v globalnem pogledu seveda danes še kako aktualen. Vsak dan, vsako uro se na zemeljski obli zmanjša gozdna površina, predvsem tropskega deževnega gozda. Trendi zmanjševanja površin, porašcenih z gozdom, so v svetovnem merilu zastrašujoci. Mednarodna konferenca o svetovnih okoljskih problemih leta 1992 v Riu de Janeiru je na to nedvoumno opozorila z znano AGENDO 21. Vendar so to predvsem globalni problemi. Prav je, da smo z njimi seznanjeni in morda po svojih moceh tudi kaj prispevamo k njihovi razrešitvi. Vsaj nekaj naših eminentnih gozdarskih strokovnjakov, ki so se uveljavili v mednarodnih krogih, je k temu prav gotovo prispevalo. Pa vzemimo zdaj drugacen pristop in se skušajmo poglobiti v pomen slovenskega gozda za slovenski narod oz. za našo javnost, kot se temu moderno rece. Tu pa se pokaže niz problemov in dilem. Zdi se, da se v tednu gozdov v zadnjih nekaj letih problema lotevamo bolj postransko in ne sežemo v njegovo srž. Teden gozdov v letu 1998 je bil na primer posvecen odlaganju odpadko.v v gozdove,. letošnji pa obnašanju v gozdu. S takimi in podobnimi temami seveda doseg amo dragocen vzgojni ucinek, kar je prav gotovo pohvale vredno, bistva problema pa se ne lotevamo. Srž problema odnosa slovenske družbe oz. države, ki je njena nadgradnja, do slovenskega gozda je po mojem mnenju ta, da se v zadnjem desetletju v gozdove premalo vlaga. Družba nima pravega odnosa do svojega naravnega bogastva. Iz lastnih izkušenj vem, da na podrocju gozdov Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov v tolminskem gozdnogospodarskem obmocju že 1 O let nismo zgradili niti enega samega kilometra gozdne ceste. Stotine hektarjev gozdov caka na redcenje. Opravijo se zares najnujnejša gojitvena in varstvena dela. Kako dolgo bo še vladalo tako stanje, ki vodi v nazadovanje naše stroke? Na nedavnem posvetu Gozdarskega društva Posocje Tolmin v Trenti smo ugotovili, da celo varovalen in zašciten gozd zahtevata dolocena vlaganja, da bi svojo varovalno oz. zašcitno funkcijo lahko zadovoljivo opravljala. Da o gospodarskih gozdovih niti ne govorimo. Morda mi bo kdo ocital, da ponavljam že neštetokrat ponovljene resnice. Ponavljam jih zato, ker bi želel spodbuditi vse sile v naši družbi, strokovne in laicne, da bi v prihodnjem tednu gozdov, ki bo že v novem tisocletju, postavili v ospredje kot edino in najpomembnejšo temo-vlaganje v slovenske gozdove. ce ta problem vendarle ni tako perec in ne velja za celo državo ter je hudo nazadovanje vlaganj v gozdove prizadelo le revnejša gozdnogospodarska obmocja, kar je tudi po svoje krivicno in iz narodnogospodarskega vidika tudi nesmotrna (prav na teh obmocjih se lahko nahajajo primerni potenciali), se moramo temu upreti in zahtevati ukrepe, ki bodo v bodoce zagotavljali skladnejši razvoj gozdarstva v Sloveniji. Unicevanje gozdov na zemeljski obli na eni strani ter premalo zavzet odnos slovenske države do njenega naravnega bogastva na drugi, imata skupni imenovalec, in sicer nepoznavanje problema. To pa je mogoce premagovati le z osve·šcanjem, kar pa je naše delo in namen tako v ožjem kakor tudi v širšem razumevanju odnosa cloveka in družbe do zelenega bogastva. lgnac~;inž. gozd. Razprave GDK: 304 "1997" (497.12) Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji Work Accidents in Forestry Companies in Slovenia in 1997 -Comparison to the Past Periods Marjan LIPOGLAVŠEK* Izvlecek: Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozda rs kih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji. Gozdarski vestnik, št. 3/1999. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 7. Prevod v anglešcino: Eva Naglic . Clanek analizira podatke o nezgodah, ki so se zgod·ile slovenskim gozdarskim družbam pri delu predvsem v državnih gozdovih, in jih primerja s tremi obdobji od leta 1975 naprej. Obravnava pogostnost in resnost nezgod, casovne razporeditve nezgod, izobrazbo in starost poškodovani·h, žarišca nezgod in vrsto ter razporeditev poškodb po delih telesa. Kljucne besede: gozdarstvo, nezgoda pri delu, gospodarska družba, državni ·gozd, Slovenija. Abstract: Lipoglavšek, M.: Work Accidents in Forestry Companies in Slovenia in 1997 -Comparison to the Past Periods. Goz­darski vestnik, No. 3/1999'. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. Translated into English by Eva Naglic. Data on accidents happened in Slovene forestry companies at work, particularly in state owned forests, are analyzed in the article. They are compared to three periods from the year 1975 on. The frequency, severity, and time schedule of accidents are discussed in the article, as well as the education, and age of the injured persons., the focus of accidents, type, and distribution of injuries on the body. Key words: forestry, work. accident, business company, state forest, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION Za leto 1997 smo ponovno uspeli zbrati podatke o nezgodah pri delu za vecino gozdnogospodarskih družb, ki izvajajo dela v slovenskih državnih gozdovih. S pomocjo njihovih služb za varstvo pri delu in v okviru Splošnega združenja gozdarstva smo s pomocjo posebnih mednarodnih šifrantov (LIPOGLAVŠEK 1980) zbrali podatke za 216 nezgod (preglednica 1 ). Manjkajo nam podatki za okrog 40 nezgod na obmocju Tolmina, Brežic in deloma Slovenj Gradca. Tudi to skupno število okrog 260 nezgod je znatno manjše, kot je bilo v preteklosti. Seveda pa sta tudi obseg dela in število zaposlenih znatno manjša kot v prejšnjih obdobjih. Lahko pa domnevamo, da se je v zadnjem casu povecalo število nezgod v zasebnih gozdovih (MEDVED 1988). Po­ datki o nezgodah v državnih gozdovih so bili zbrani leta 1998 (KUMER 1998) -preglednica 2, podatke o nezgodah in zakonitostih pri njihovem pojavlja nju pa smo podrobneje obdelali že prej (LIPOGLAVŠEK 1993, 1994). Kljub manjšemu številu nezgod v letu 1997 menimo, da je možno in zanimivo primerjati leto 1997 s preteklimi obdobji, in to bomo skušali narediti v tej raziskavi. Poleg analize skupnih kazalnikov varnosti pri delu po posameznih letih zadnjega obdobja bomo primerjali podrobnosti o dogajanju nezgod v obdobjih 1975-1983, 1984-1988, 1989-1993 in leta 1997. Za obdobje treh let (1994-1996) pa je bilo zbrano premalo podatkov, da bi bile primerjave *Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., smotrne. BF, Oddelek za gozdarstvo in ob­ novljiva gozd ne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 57 (1999}3 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji Preglednica 1 : število nezgod po gozdnogospodarskih obmocjih in družbah leta 1997 Table 1: Number of accidents by forestry regions and companies in the year 1997 Preglednica 2: Število zaposlenih in obseg proizvodnje v slovenskih državnih gozdovih Table 2: Number of employees and production quantity in Slovene state forests Gozdnogospodarsko obmocje ali družba Forestry region or company Vse nezgode Alf accidents n S šifranti raziskane nezgode Accidents searched by cyphering n % Slovenija 258 216 100 Tolmin 17 - - Bled 24 24 11 '1 Kranj 8 8 3,7 Ljubljana 11 11 5,1 Postojna 29 29 13,4 Kocevje 41 41 19,0 Novo mesto 38 38 17,6 Brežice 7 1 - - Celje 1 6 6 2,8 Nazarje 4 1 4 1,9 Slovenj Gradec 1 41 24 11,1 Maribor 18 18 8,3 Murska Sobota 3 3 1,4 Gornja Radgona 1 - - ZMP Kras 2 2 0,9 Semesadike 3 3 1,4 Snežnik 1 5 5 2,3 Gozdnogospodarsko o bmocje ali družba Forestry region or company Povprecno 1976-91 vsi gozdovi Average for 1976-91 alf forests 1993 državni gozdovi 1993 state f0rests 1996 državni gozdovi 1996 state forests Vsi zaposleni All employees Tržna proizvodnja Market production Vsi zaposleni All employees Ttžna !!Jroizvodnja Market production Vsi zaposleni All employees Tržna proizvodnja Market production n 10.000 m3 n 10.000 m3 10.0C>O m3 Slovenija 7.475 2.017 3.179 (861)* 1.922 787 Tolmin 513 193 117 79 98 56 Bled 456 141 234 63 170 49 Kranj 513 107 78 38 49 34 Ljubljana 580 138 238 - 93 31 Postojna 735 241 338 104 244 83 Kocevje 832 308 398 136 235 142 Novo mesto 725 221 382 96 259 109 Brežice 435 80 134 - 78 29 Celje 636 81 187 - 90 31 Naza~e 440 85 214 - 90 23 Slovenj Gradec 897 168 428 58 283 51 Maribor 900 234 363 84 184 52 Murska Sobota - - 40 20 30 19 Gornja Radgona -1 -1 23 6 19 5 ZMP Kras 87 19 1 - - 1 Drugi - - 43 70 *podatek za leto 1992 iz Stanje mehanizacije (KOŠIR et al. 1993) 1 data for 1992 from "Stanje mehanizacije" (KOŠIR et al. 1993) 2 METODA ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV 2 METHOD OF DATA COLLECTION AND PROCESSING Podatke o nezgodah s poškodbami delavcev smo zbrali na podlagi mednarodnega šifranta za spremljanje nezgod v gozdarstvu, ki poleg obicajnih porocil o nezgodah (ER-8) vsebuje tudi gozdarske znacnice . V slovenskih družbenih gozdovih ga uporabljamo že od zacetka osemdesetih let. Ker smo ta šifrant za zbiranje podatkov o nezgodah v letu 1998 nekoliko Lipoglavšek. M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997-primerjava s preteklimi obdobji prilagodili novim razmeram in racunalniški obdelavi, smo zbrane podatke o vseh nezgodah prenesli v program MS-Excel že po novem. Asistent J. Krc je izdelal makro program za neposreden vnos podatkov oz. za "branje" novega šifranta, vendar je bilo treba podatke iz starih šifrantov posamezno rocno vnašati v program (tehnicni sodelavec J. Pokorn). Izdelali smo vrsto vrtilnih tabel in graficnih prikazov, iz katerih smo izdelali tudi vse povzema­joce preglednice in prikaze. Obdelovali smo pojavljanje nezgod: po letih, mesecih, dnevih in delovnih urah, po starosti, delovnem stažu, po izobrazbi in položaju ponesrecencev v podjetju. Analizirali smo pojavljanje nezgod po gozdarskih dejavnostih in nacinu izvajanja dela, po poteku, viru in vrsti poškodb in po poškodovanih telesnih delih. Gozdarske znacnice s šifranta bomo skušali obdelati v drugi raziskavi. Ker je bilo število nezgod v posa­meznih letih in obdobjih zelo razlicno, smo vedno izracunali odstotne deleže nezgod. Za nobeno znacnico, npr. za dan v tednu ali dejavnost, pa ni bilo mogoce izracunati drugih relativnih kazaJnikov (npr. pogostnosti pojavljanja), saj ne poznamo obsega dela ali števila zaposlenih po teh znacnicah. Tako na odstotne deleže vpliva hkrati število nezgod -stanje varnosti in obseg dela ali število zaposlenih, vendar ne moremo ugotoviti, v kakšni meri oz. kolikšen je en ali drug vpliv. 3 REZULTATI PRIMERJAV 3 COMPARISONS' RESULTS 3.1 Pogostnost nezgod 3.1 Frequency of accidents Pogostnost nezgod je široko uporabljen kazalnik varnosti pri delu, ki ga izracunamo tako, da število nezgod primerjamo le s številom vseh zapo­slenih. Ker se nezgode dogajajo pretežno le neposrednim proizvodnim delavcem pri delu s povecano nevarnostjo (v gozdarstvu je to vecina del), številno tehnicno in administrativno osebje v nekem podjetju mocno zmanj­šuje izracuna no pogostnost nezgod. Seveda jo zmanjšuje tudi uspešna skrb za varnost pri delu . V slovenskem družbenem gozdarstvu je bila pogostnost nezgod v sedemdesetih letih še okoli 15 % in se je do leta 1991 valovito zmanjševala na vrednost pod 1 O % (grafikon 1 ). Pogostnost/ Frequency% 1B 16 N. mesto 14 .. 12 10 8 6 Celje 4 2 • o~~---,--~--~--.--.--~--~--.--.---r­ 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 Leto 1 Yesr Grafikon 1 : Pogostnost nezgod v slovenskih državnih gozdovih Graph 2: The frequency of acci­dents in Slovene state forests Lipoglavšek, M .: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji Zatem pa se je pogostnost nenormalno za dotedanje trende mocno Preglednica 3: Pogostnost nezgod povecala in je v letu 1997 znašala nad 13 %. V zadnjih letih se je povecala v slovenskih državnih gozdovih Table 3: The frequency of accidents pogostnost nezgod v vecini gozdnogospodarskih družb, ki izvajajo dela v in Slovene state forests državnih gozdovih (preglednica 3). Obdobje 1 Period GGOIFMR 1975-83 % 1984-91 % 1992 % 1993 % 1994 % 1995 % 1996 % 1997 % Slovenija 10,5 9,4 8,,7 8,8 10,6 11,1 13,4 13,7 Tolmin 11,4 13,4 9,0 7.7 19 14 23 17,5 Bled 12,2 11 ,3 9,8 13,1 12 16 15 14,5 Kranj 9,0 10,3 5,3 5,4 10 11 16 17,4 Ljubljana 9,6 8,0 4,9 5,4 6 7 12 12,8 Postojna 9,8 9,5 7,3 8,3 14 10 15 14,6 Kocevje 12,8 9,8 10,3 10,5 1"1 10 14 19,4 Novo mesto 12,2 10,0 12,0 6,8 10 15 17 15,5 Brežice 8,8 8,4 10,4 5,7 8 9 6 9,2 Celje 7,7 4,6 4,1 4,3 2 4 8 6,0 ' Nazarje (10,4) 7,5 6,3 9,3 23 12 16 4,1 Slovenj Gradec 9,9 11,1 9,8 13,5 10 13 13 13,8 Maribor 10,8 9,6 10,2 9,7 10 7 14 11,6 Drugi 1 Others 11,9 10,2 10 12 8 11 7 10 Preglednica 4: Nezgode pri delu in proizvodnja v slovenskih državnih gozdovih ( 1990-1 997) Table 4: Work accidents and pro­duction of Slovene state forests (1990-1997) V letu 1997 je bilo najvec nezgod na obmocju Kocevja, Novega mesta, Postojne, Slovenj Gradca in Bleda, torej tam, kjer je veliko državnih gozdov. Trend je zagotovo zaskrbljujoc, saj kaže tudi na manjšo skrb za varnost pri delu v casu, ko ima prednost skrb za ekonomsko preživetje. ce pa primerjamo število nezgod z obsegom proizvodnje, trendi v vsej Sloveniji niso tako zaskrbljujoc!, saj se v zadnjih letih tudi te vrednosti zmanjšujejo (preglednica 4) . Kazalnik 1 lndicator Leto 1 Year 1 19!90 1992 1994 1996 1997 Secnja v 1.000 m3 1 Cuf in 1 000 m3 1.089 861 771 804 1 847 Vsi zaposleni (n) 1 All empioyees (n) 5.529 3.547 2.376 1.922 1.820 Delavci v proizvodnji (n) 1 Production workers (n) 2.087 1.905 945 873 880 1 Proizv0Cilnja v m3 / delavca 1 Production in m3 per worker Pogostnost nezgod (n) (%vseh zap0slenih) Frequency of accidents (n) (% of all emp/oyees) 522 8;6 1 452 9,4 8'16 10,6 921 14,1 965 13,7 št. nezgod (n) 1 Numberof aecidents (n) -skuJ:)aj /total -na 1.000 cl elavcev v proizvodnji 1 per 1,000 prod. workers -na 10.000 m3 1 per 10,000 m3 477 228 4,4 333 175 3,9 252 267 3,3 271 310 3,4 249 283 2,9 Vprašanje pa je, ali so podatki o obsegu proizvodnje dovolj zanesljivi za takšno trditev, saj posamezna gozdnogospodarska obmocja še vedno ne kažejo izrazitega zmanjševanja. Zaradi zmanjševanja števila nezgod glede na obseg proizvodnje ne smemo zanemarjati skrbi za varnost, saj je zmanjševanje števila"nezgod lahko le posledica povecane ucinkovitosti dela, novih tehnologij ali spremenjenega obsega dela, vloženega v enoto proizvodnje (m3). 3.2 Resnost nezgod 3.2 Severity of accidents Po podatkih služb za varstvo pri delu o izgubljenih delovnih dnevih se v zadnjem casu povecuje tudi resnost nezgod (preglednica 5). V letu 1997 je bilo izgubljenih 25,1 delovnih dni na nezgodo. V posameznih letih sicer GozdV 57 (1999) 3 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997-primerjava s preteklimi obdobji Grafikon 2: Razpored~ev nezgod po mesecih 14 Graph 2: Time schedule of acci­dents by months 12 10 resnost nezgod ni pravi kazalnik varnosti pri delu, ker jo lahko posamezna nezgoda s hudimi posledicami mocno poveca, vendar pa daljša obdobja že znacilno kažejo na pomembnost varovanja delavca pred nezgodami. Povecevanje resnosti nezgod pomeni, da širša uporaba mehanizacije povzroca vec težjih poškodb. Ker se v zadnjem casu zaradi strahu pred izgubo zaposlitve delavci že sicer izogibajo bolniškemu dopustu, je tudi mogoce, da manjših poškodb sploh ne prijavljajo. Izracunana povprecna resnost nezgod je zato lahko vecja. Nanjo pa ne vplivata niti število zaposlenih niti obseg proizvodnje, ker jo izracunavamo samo s številom izgubljenih dni na nezgodo. GGOI FMU Obembje 1 Period 1975-91 1992 1993 1994 1995 1996 1997 Slovenija 22,5 22,1 27,5 . - - 25,1 Telmin 19,0 20,0 14,3 16,9 18,4 35,4 21,2 Btee 20,0 15,4 19,4 19,8 34,7 22,4 25,5 Kranj 16,0 34,9 26,8 12,7 20,7 13,5 14,7 Ljubljana 20,2 12,1 13,0 37,3 31,0 36,6 20,0 Pestejna 20,0 15,4 27,8 32,4 34,0 20,5 37,6 Kocevje 27,8 31,6 41,5 36,6 23,8 26,6 28,2 Novo mesto 23,7 24,3 34,0 23,2 25,8 27,6 20,5 Brežjce 22,2 16,6 58,5 - 39,3 - - Ce Ue 29,8 36,1 32,9 30,5 19,0 18,8 39,4 Nazarje 31,4 14,2 12,5 39,8 42,9 72,0 9,8 Slovenj Graeec 17,2 19,1 23,9 - - - - Marioor 24,2 22,3 31,7 - - 11,9 3.3 casovna razporeditev nezgod 3.3 Time schedule of accidents Tudi v letu 1997 se je najvec nezgod v gozdnogospodarskih družbah zgodilo v prevladujoci gozdarski dejavnosti (81,4 %). Ker je za gozdarsko dejavnost do neke mere znacilno sezonsko nihanje, tudi število nezgod tekom leta niha. V letu 1997 lahko opazimo spet tri izrazite maksimume pojavljanja nezgod. Najvec nezgod se je zgodilo v obdobju od februarja do maja, približno enako tudi julija (10,2 %), nekaj manj pa jeseni od septembra do novembra (7-8% mesecno). To je podobno kot v prejšnjih letih (grafikon 2). Podatki o tem, ob katerih dnevih so se zgodile nezgode, kažejo žal na Preglednica 5: Resnost nezgod -število izgubljenih dni na nezgodo Table 5: Severity of accidents ­number of last working days per accident Lipoglavšek. M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji nezanesljivost zbranih podatkov, saj je malo verjetno, da bi se 27 nezgod (vec kol13 %) zgodilo ob nedeljah. Res je, da so bili dnevi zabeleženi kasneje po koledarju iz datumov nezgod, kar kaže na to, da porocevalci niso pravilno izpolnili vprašalnika, ko so napisali datum nezgode. Ali morda sedaj gospodarske družbe opravijo veliko dela tudi ob koncu tedna, ko drugi ne delajo? Že prej smo ugotovili, da se razporeditev nezgod po dnevih v posameznih letih mocno spreminja (LIPOGLAVŠEK 1994). Kljub temu lahko ugotovimo, da so bile nezgode v letu 1997 enakomerno razporejene po delovnih dneh od ponedeljka do cetrtka (najvec v ponedeljek -18,6 %), manj pa jih je bilo ob petkih, sobotah in nedeljah. ce uvrstimo nezgode ob sobotah in nedeljah med tiste, za katere nima­mo podatka o dnevu, je razporeditev v delovnem tednu podobna kot v prejšnjih obdobjih (grafikon 3). Grafikon 3: Razporeditev nezgod po dnevih Gra ph 3: Time schedule of acci­dents by days Grafikon 4: Razporeditev nezgod po urah Graph 4: Time schedule of acci­dents by hours Od ponedeljka do cetrtka se je najvec nezgod zgodilo v casu najvecje .r aktivnosti, to je od 830 do 930, ob ponedeljkih, petkih in sobotah pa še proti koncu delavnika, med 11 30 in 1330, v casu, ko je utrujenost in zato nepazlji­vost delavcev vecja. Celotna razporeditev po urah je zato enakomernejša in kaže najvec nezgod okoli 9. in okoli 12. ure. Oba maksimuma sta izraziM tejša kot v obdobjih pred letom 1988, ko je bilo najvec nezgod v tretji delovni uri (grafikon 4 ). Verjetno je tudi delovnik krajši. Glede na starost ponesrecenih delavcev se je leta 1997 najvec nezgod (22 %) pripetilo delavcem, starim med 41 in 451et. To pomeni, da gospo­darske družbe zaposlujejo starejše delavce, ki jim že pešajo psihofizicne sposobnosti. Razporeditev je asimetricna v smeri proti vecji starosti delav­cev. Najvec nezgod so imeli delavci z delovnim stažem od 1 O do 20 let, torej izkušeni delavci, ker je takih verjetno najvec zaposlenih. Ta razporeditev ponesrecencev po starosti in delovnem stažu je spet podobna kot v preteklih obdobjih (grafikon 5), vendar tistih najstarejših nad 50 let starosti ni vec toliko kot prej. Kaže tudi, kako se populacija gozdnih delavcev stara, dotoka mlajših pa ni. Grafikon 5: Starost poškodovanih delavcev Graph 5: The age of injured wor­kers 3.4 Izobraženost ponesrecenih 3.4 Accidents by education level of injured Kot je bilo že povedano, se najvec nezgod zgodi neposrednim proiz­vodnim delavcem, ki opravljajo dela s povecano nevarnosijo pri pridobivanju lesa. Na prvem mestu so bili tudi leta 1997 priuceni delavci (49 %), ki jim tesno sledijo šolani delavci s 45 %. Vsi drugi na razlicnih položajih ali odnosih s podjetjem (gozd. inženirji in tehniki, invalidi, pogodbeni delavci, kmetje) so imeli le 6% nezgod. Za proizvodna dela torej slovensko gozdarstvo zaposluje predvsem priucena delavce, za katere velja, da imajo zaradi slabega obvladovanja tehnike dela relativno najvec nezgod. Tudi šolani delavci so imeli leta 1997 relativno veliko nezgod -po njihovi starosti in delovnem stažu so bile enakomerneje razporejene kot pri pri ucenih delavcih GozdV 57 (1999) 3 Lipoglavšek. M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji (26-50 let starosti oziroma 5-20 let delovnega staža). Žal pa ne vemo, kakšna je sestava vseh zaposlenih, da bi lahko presojali tveganje nezgod pri posamezni starostni ali poklicni skupini delavcev. Kljub tolikšnemu številu nezgod priucen ih delavcev pa so porocevalci o nezgodah iz varstvenih služb podjetij ocenili, daje bila izobrazba pri veliki vecini tistih, ki so se poškodovali (93 %). ustrezna za delo, ki so ga opravljali. Opisana razporeditev nezgod glede na izobrazbo je taka kot v preteklih obdobjih (grafikon 6), le da se delež poškodovanih delavcev, ki so poklicno izobraženi, ves cas postopoma povecuje, kar pa ni nujno le posledica boljše izobrazbe zaposlenih. Grafikon 6: Izobrazba poškodova­nih delavcev Gra ph 6: The education of injured workers 3.5 Žarišca nezgod 3.5 Focuses of accidents V letu 1997 so bila žarišca nezgod podobna kot pred letom 1993 (grafi­kon 7). Med vsemi gozdarskimi dejavnostmi (81 ,4 % nezgod) mocneje prevladuje secnja (49,4% nezgod), nezgod pri spravilu lesa (rocno 6,9 %, traktorsko 14,4 %, žicnicno 1,8 %) pa je nekaj manj (23,1 %). Pomembni so bili še deleži nezgod pri gojitvenih delih (5,6 %), pri prevozih oseb na delo in z dela (3,7 %) ter pri drugih dejavnostih (13 %). Pojavljanje nezgod po posameznih dejavnostih je še nekoliko bolj sezonsko kot pri opazovanju vseh nezgod skupaj (glej poglavje 3.3). Pri secnji je bilo najvec nezgod februarja, marca, aprila, julija in oktobra, pri spravilu lesa pa februarja, aprila, maja, julija in novembra. Ker se k sreci v posameznem mesecu zgodi malo nezgod, ta razporeditev po posameznih letih ni zelo znacilna. ce pregledamo delovne postopke, ki pri posameznih dejavnostih prevladujejo oz. prednjacijo pri pojavu nezgod pri delu, lahko za leto 1997 ugotovimo naslednje: Pri gojitvenih delih prevladujejo dela v drevesnici in cišcenje gošc; pri secnji dela z motorno žago pri klešcenju, prežagovanju in podžagovanju; pri spravilu rocno spušcanje lesa, razvlacevanje vrvi traktorja in vezanje tovora; pri prevozu lesa razkladanje; pri drugih dejavnostih pa oddaja lesa. Pri nacinih opravljanja dela prevladuje rocno delo (49,5 %), kamor vecina Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji Grafikon 8: Viri nezgod Graph 8: Sources of accidents 1975-83 1975-83 šteje tudi delo z motorno žago, temu pa sledita strojni (25,5 %) in kombini­rani nacin opravljanja dela (17, 1 %). Tudi prevladujoci neposredni viri poškodb dobro kažejo na žarišca nezgod. Tako kot v prejšnjih obdobjih (grafikon 8) je tudi leta 1997 najvec poškodb povzrocil predmet dela v gozdarstvu: drevo in njegovi deli, in sicer pri 54,6 % nezgod (prednjacita veja in sortiment). Na drugem mestu so razni predmeti na tleh (15 %) in drugi viri med padci, na tretjem pa rocno orodje (13 %), zlasti negozdarsko. Vsa uporabljena mehanizacija neposredno poškoduje delavca le pri okrog 1 O% nezgod. Motorna žaga je bila vir poškodb le pri 3,2% nezgod (rocni prenosni stroji 4,2 %), ceprav delavci z njo opravijo najvec dela. Tako je lahko delo z moto mo žago vzrok poškodb, vendar pa je le ta glede varovanja pred poškodbami dobro oblikovano delovno sredstvo (zavora, lovilec verige, Grafikon 7: Dejavnost ob nezgo­dah Graph 7: Activity at the occur­rence of an accident Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji šcitnik rok) ali pa delavci dobro obvladajo ravnanje s tem strojem. Cisto Grafikon 9: Poškodovani telesni deli v letu 1997 Graph 9: lnjured body parts in the year1997 drugace pa je pri okvarah zdravja (ropot, tresenje, strupi). 3.6 Vrste poškodb in poškodovani telesni deli 3.6 Types of accidents and injured body parts Po vrsti poškodb so tudi v letu 1997 prevladovale zmeckanine, ki smo jih v prejšnjih obdobjih zabeležili z oznako udarec, in sicer z 51 %, sledijo prelomi z 12, izpahi z 9, poškodbe oci z 9, raztrganine z 8 in urezi s 6 %. Najpogosteje so bile poškodovane okoncine (noge 40 %, roke 24 % ), glava in trup pa vsak v 17% nezgod. Vecinoma so porocali le o enem poškodo­vanem telesnem delu, ceprav jih je pri posamezni nezgodi lahko tudi vec. Okoncine, zlasti roke, so bile pogosteje poškodovane na levi strani telesa, kar je v preteklih obdobjih znacilno tudi za druge poškodbe, ceprav motorna žaga (narejena za desnicarje) sedaj ni vec velik vir poškodb. Odstotni deleži posameznih poškodovanih telesnih delov kažejo na njihovo neustrezno ali nikakršno varovanje z osebnimi varovalnimi sredstvi (grafikon 9). Za prsi (9,2 %) in hrbet (7,3 %) nimamo varovalnih sredstev, visoki deleži poškodovanosti glave, lobanje (4,6 %), oci (8,7 %) in obraza (3,2 %) pa kažejo na nedosledna uporabo celade in mrežice na njej. Rokavice niso zadostno varovalo za zapestje (4,6 %) in prste rok (11 % poškodb), tudi kolen (6,5 %) in goleni (16,6 %) ne znamo varovati pred zmeckaninami, prelomi in izpahi. Stopala (9,2 %) in prste nog (3,6 %) pa bi z dosledno uporabo primerne varovalne obutve lahko bolj zavarovali. Podobna razporeditev poškodb po telesnih delih je bila znacilna tudi za prejšnja obdobja (grafikon 1 0), ceprav opazimo pri posameznih delih telesa znatna povecanja, pri drugih pa zmanjšanja odstotnih deležev poškodova­nosti. Možno je ugotoviti, da se poškodbe nog povecujejo, poškodbe rok pa zmanjšujejo. Leta 1997 je bilo tudi vec poškodb trupa delavca. 4 ZAKLJUCKI JN RAZPRAVA 4 CONCLUSIONS AND DISCUSSION Za leto 1997 smo zbrali podatke za 216 oz. 84% nezgod, ki so se zgodile pri delu gospodarskih družb v slovenskem gozdarstvu. Ceprav se je število nezgod v primerjavi s preteklimi obdobji mocno zmanjšalo, pa so znacilnosti pojavljanja nezgod podobne . Zanesljivost zbranih podatkov je morda ne­koliko manjša, na kar kažejo nekateri nerazumljivi rezultati raziskave, npr. razporeditev nezgod po dnevih, vendar v vecini primerov zadostna . Po­memben kazalec stanja varstva pri delu, pogostnost nezgod, je v zadnjih letih grozece narasel. To je posledica precejšnjega zmanjšanja števila neproizvodnih delavcev v gozdnih gospodarstvih, vendar tudi zmanjšane skrbi za varnost pri delu. Primerjava števila nezgod z obsegom proizvodnje, kjer so podatki manj zanesljivi, pa ni tako zaskrbljujoca. V gozdarstvu je tudi število izgubljenih dni ob vsaki nezgodi (resnost) precejšnje in rahlo narašca. Tudi v letu 1997 se je najvec nezgod zgodilo pri pravih gozdarskih dejavnostih (81 ,4 %), in to takrat, ko opravljamo najvec dela v gozdu (spomladi, julija in jeseni), od dni pa najvec ob ponedeljkih. Nezgode so najštevilnejše v tretji delovni uri pa tudi ob koncu delovnika, ki je verjetno nekoliko krajši kot v preteklih obdobjih. Ker se ocitno populacija gozdnih delavcev stara, imajo najvec nezgod delavci med 41. in 45. letom starosti oz. tisti, ki imajo 1 O do 20 let delovnega staža. Najvec nezgod se zgodi pri secnji (v letu 1997 skoraj 50 %), in sicer pri klešcenju, prežagovanju in podiranju dreves. Na drugem mestu je spravilo lesa z rocnim spušcanjem, razvlacevanjem in vezanjem pri traktorskem spravilu. Nevarno je še raz­kladanje lesa pri prevozu, oddaja lesa, delo v drevesnici in nega gošce. Delovna sredstva, ki jih uporabljamo, so relativno varna, saj je motorna žaga, GozdV 57 (1999) 3 Lipoglavšek, M .: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 -primerjava s preteklimi obdobji s katero opravimo veliko dela, neposreden vir poškodb le pri 3,2 %, vsa druga mehanizacija pa pri 10% nezgod. Najpogosteje delavce poškoduje drevo in njegovi deli (54,6 %), zlasti veje in sortimenti. Od poškodb je najvec zmeckanin, najpogosteje na nogah (40 %) in rokah (24 %). Vsa navedena žarišca nezgod naj bodo vodjem del in službam za varstvo pri delu vodilo, kam naj najprej usmerjajo svoja prizadevanja za preprece­vanje nezgod in njihovih posledic-poškodb. WORK ACCIDENTS IN FORESTRY COMPANIES IN SLOVENIA 1IN 1997 • COMPARrSON TO THE PAST PERIODS Summary The data based on international register collected for 216 accidents or 84 %(Table 1) that occurred at work wi,thin Sl!ovene forestry enterprises in 1997, were compared to the data from previous periods. It has been found out the number of accidents was strongly reduced with the reduction of production capacity and wi,th decline in the number of employees (Tabl~e 3). The ftrequency of accidents had been undulatorily reduc­ing until1991 when started to rise abruptly with excess of 13 % in 1997. The frequency and its trends (Gra ph 1) vary among single forest management regions of Slovenia and forestry companies respectively (Table 3). Relative safety indicators as number of accidents by production workers or by production quantity (Table 4), are not asworrying as the frequency trend. Severity of accidents (Table 5) is also gradually increasing. Majority of the accidents (81.4%) in 1997 had occurred at forest1ry activities. From their occurrence three seasonal maximums had been noticed: in spring, July, and in autumn (Grap:h 2). The majorlty of accidents had oocurred on Monday (Graph 3), as in the past periods, and in the third working hour, as well as at the end of the working day (above all on Monday and Friday). Therefore, the layout of accidents by working hours is bimodal (Graph 4 ). The majority of accidents had occurred to workers between 41 and 45 years of age, with in 1 O to 20 years of working experience. The comparison to past period s shows the forestry work­ers popula.tion is aging and there ,js no affluence of younger workers. The majority of accidents occur when cutting-the share had increased to nearly 50%. On the second place is wood skiding, followed by other uncharacteristical forestry working procedures. The most dangerous work is a work with a chain saw when trimming, transverse cutting, and felling,, hand wood lowering., logging, fastening at skidding, unloading, at wood disposal, and silviculture activities, tree-nursery activities, and thicket improvement. However, the chain saw itself (in 3.2 % of the accidents) as well as other mechanization (10 %) is rarely a direct source of injuries. Among accident sources the tree w ~th its parts is in absolute lead (54.6 %, especially brane he s and assortments). Among ·injuries there ·is over 50%) of contusions. The most frequently affected are leg s (in 40 % ), arms (24 % ), followed by head and body injuries of the worker. More consistent observation of protective measures, above all the exact working technique (education),, and use of personal protecti.ve means could prevent many injuries of workers at work. VIRI/ REFERENCES KUMER, P., 1998. Varnost dela v državnih gozdovih Slovenije.-Gozd V. 56, št. 9, Ljubljana, s. 416-420. LIPOGLAVŠEK, M., 1980. Šifrant za vrednotenje nesrec v gozdarstvu.-Prevod iz nemšcine (BUTORA 1974), Poslovno združenje GGO, Ljubljana. LIPOGLAVŠEK, lvi ., 1993. Nezgode pri delu v družbenih gozdovih Slovenije v obdobju 1975-1991.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 41, Ljubljana, s. 111-137. LIPOGLAVŠEK, M., 1993. Kazalniki stanja varstva pri delu.-Gozd V. 51, št. 2, Ljubljana, s. 90-92. LIPOGLAVŠEK, M., 1994. Nezgode pri delu v gozdnih gospodarstvih v letih 1992 in 1993.-Gozd V. 52, št. 9, Ljubljana, s. 366-374. MEDVED, M., 1998. Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu.-Gozd V. 56, št. 9, Ljubljana, s. 379­389. LIPOGLAVŠEK, M. 1 MEDVED, M., 1998. Podatki o nezgodi pri delu (šifrant).-Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana. Razprave GDK: ~e trao urogallus (L.)+ 228.9 : (497.12 Kamniško-Savinjske Alpe) Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah Forest Management, the Endangerment and Conservation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) Habitats in the Kamnik-Savinja Al ps Miha ŽNIDARŠIC *, Miran CAS ** Izvlecek: Žnidaršic, M., cas, M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tet rao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah. Gozdarski vestnik, št. 3/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešc i ni, cit.lit. 26. Prevod v anglešcino: Veronika Cankar. Na modelnem obmocju .Kamniško-Savinjskih Alp, v predelu Krajevne enote Kamnik Zavoda za gozdove Slovenije, je znanih 36 rastišc divjega petelina, ki so razvršcena predvsem na obmocju Men ine in Velike planine. Število aktivnih rastišc na tem obmocju se je v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo z 28 (okoli leta 1960) na 1 O (1998), najvec po letu 1980. Leta 1998 so prevladovala opušcena rastišca in rastišca s samo enim aktivnim samcem, kar je glede na zadnjo znano optimalno fazo nihanja populacijske gostote zaskrbljujoce. Pomemben razlog za opustitev rastišc pripisujemo razgradnji habitatov oziroma nenaravni starostni strukturi gozdov s premajhnim deležem starih gozdov. Zaradi intenzivnega gospodarjenja in pogostih secenj v prevladujocih drobnih zasebnih gozdnih posestih na Menini planini prevladujejo drogovnjaki z 90 % deležem. Od 20 znanih rastišc divjega petelina na tem obmocju jih je opušcenih kar 16. Na Veliki planini, kjer prevladujejo državni gozdovi, je zaradi daljše obhod nje, odmaknjenosti in manj intenzivnega gospodarjenja struktura gozdov naravnejša, z vec kot 20% del:>eljakov in z okoli 50% starejših drogovnjakov. Našteti dejavniki in mir omogocajo dolgorocno stabilnost subpopulacij na treh tam znanih aktivnih rastišcih divjega petelina. število aktivnih samcev na rastišcih Velike planine se je v zadnjem obdobju po mi nim umu okoli leta 1982 povecalo skladno z dolgoletnimi nihanji populacijske gostote. Kljucne besede: alpski gozd, zrel gozd, gospodarjenje z gozdom, divji petelin, Tetrao urogallus L., habitat, rastišce, aktivnost rastišc, ohranjanje habitatov, Kamniško-Savinjske Alpe, Slovenija. Abstract: Žnidaršic, M., cas, M.: Forest Management, the Endangerment and Conservation of Capercaillie (Te tra o urogallus L.) Habi­tats in the Kamnik-Savinja Alps. Gozdarski vestnik, No. 3/1999. ln Slovene wi,th a summary in English, lit. quot. 26. Translated into English by Veronika Cankar. Thirty six capercaillie leks are known in the Kamnik-Savinja Alps in the area of the Local unit Kamnik of the Slovenian Forest Service. They are mainly found in the Meni na and Velika Planina mountains. Du ring the past 40 years the number of active le ks ha s fali en from 28 in 1960 to 1 O in 1998, predominantly after 1980. ln 1998 deserted lek s or those with only a single male predominate, a worrisome fact in view of the last known optima! phase of population oscillations. We con­sider the main factors to be the degradation of habitats and the abnormal forest structure with too few old trees. With intensive forest management and frequent felling in predominantly privately owned woods at the Men ina Planina moun­tain, pole stands are represented by 90 %. Of the 20 known leks in the area, 16 are deserted. At the Velika Planina mountain, where most of the forest is state owned, there has been lengthier forest management, the region is more re­mote and with lesser felling the forest structure is more natural with more than 20 % mature trees and approximately 50 % otder pole stands. This and the serenity of the region enable the long term stability of the subpopulation of the 3 known active leks. After a minimum in 1982 the number of males at Velika Planina has now increased, conforming to the long term population oscillation. Key words: A'lpine forest, mature forest, forest management, capercaillie, Tetrao urogallus L., habitat, lek, activity of leks, conservation of habitats, Kamnik-Savinja Alps, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION * M. Ž., inž. gozd., Zavod za Upoštevanje primernosti habitatov živalskih in rastlinskih vrst mora v casu gozdove Slovenije, KE Kamnik, vse vecje grožnje, ki jo nekaterim izmed teh vrst predstavljajo razlicni SLO uporabniki prostora, postati pomembna prvina pri nacrtovanju gospodar­ ** Mag. M. c. , univ. dipl. inž. jenja z gozdovi. To še posebno velja, ko gre za redke vrste, ki so od leta gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 1993 zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO RS 1993, št. 57, s. 2852). Med ogrožene živalske vrste v predgorskih in Žnidaršic , M., cas, M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost ln ohranjanje habitatov divjega petelina ... gorskih gozdovih sodi tudi divji petelin (Tet rao uroga/lus L.). Z dogovorom Lovske zveze Slovenije (LZS) o prepovedi lova je za razliko od sosednje Avstrije divji petelin pri nas zašciten že od leta 1984. V obdobju 1997-2000 poteka v Sloveniji projekt Ekologija divjega pete­lina v Sloveniji. V projektu sodelujejo: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Lovska zveza Slovenije (LZS), Triglavski narodni park (TNP), Zavod za gojitev divjadi Kozorog-Kamnik, Uprava RS za varstvo narave in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Zadnji rezultati te raziskave aktivnosti rastišc kažejo zaskrbljujoce zmanjševanje števila aktivnih rastišc in upadanje številcnosti subpopulacij. Znacilna stabilnost subpopulacij divjega petelina je opaže na le še v gozdovih nad 1.400 m nadmorske višine, pod 1 .000 m pa opušcena rastišca že prevladujejo. V Sloveniji je evidentiranih 560 lokacij rastišc divjega petelina, od katerih je opušcenih kar 286 oz. 51 %. Od opušcenih rastišc jih je 49 % popisanih v alpskem in kar 67% v dinarskem prostoru. Od prvega popisa rastišc v Sloveniji v organizaciji LZS in IGLG v obdobju 1979­1986 (ADAMIC 1986, 1987) se je število aktivnih rastišc zmanjšalo za 42 %, ceprav bi se moralo glede na dolgoletne težnje fluktuacije populacijske gostote povecati (CAS 1998). Med glavne vzroke ogroženosti divjega petelina štejemo propadanje habitatov zaradi nemira in porušene starostne strukture gozdov, ki jo pogojuje lastništvo in nacin gospodarjenja z gozdovi. Namen te raziskave je ugotoviti, kakšen je ta vpliv na izbranem modelnem obmocju alpskega prostora Slovenije, v Krajevni enoti (KE) Kamnik, na Menini in Veliki planini. številcnost divjega petelina se je na tem obmocju Kamniško-Savinjskih Alp z okoli 70 % gozdnatostjo v povojnem obdobju mocno zmanjšala. Za raziskavo so bili zbrani in analizirani podatki o aktivnosti rastišc in o habitatlh divjega petelina po letu 1960. Želeli smo dobiti cim boljši pregled nad stanjem in spremembami v populacijski gostoti divjega petelina na tem obmocju in spoznati možne vzroke za opušcanje rastišc. Na osnovi raziska­ve želimo predlagati smernice za prilagojeno gozdnogospodarsko nacrtovanje in ukrepanje za ohranjanje in oživitev habitatov oziroma za ohranitev vecnamenske vloge gorskih gozdov. 2 CILJ RAZISKAVE IN HIPOTEZA 2 AIM OF INVESTIGATION AND HYPOTHESIS Cilj raziskave je ugotoviti vpliv razlicne strukture gozdov kot posledice razlicnih nacinov gospodarjenja na težnje populacijske gostote divjega petelina na modelnem obmocju Kamniško-Savinjskih Alp, v državnih goz­dovih Velike planine in v privatnih gozdovih Menine planine. Hipoteza predvideva vpliv razlicne stopnje ohranjenosti naravne starostne strukture gozdov smreke in bukve na aktivnost rastišc divjega petelina. 3 DIVJI PETELIN 3 CAPERCAILLIE 3.1 Splošno 3.1 General 3.1.1 Razširjenost 3.1 .1 Distribution Divji petelin naseljuje evroazijski prostor od Kantabrijskega gorovja v Španiji do vzhodne Sibirije v Rusiji in do gorovja Altaj na Kitajskem ter od Žn idaršic , M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... grško·bolgarske meje do Laponske v Skandinaviji. Strnjeno poseljuje bo­realne gozdove severne Evrope in Sibirije, kjer je njegov življenjski opti­mum. Drugje po Evropi se pojavlja v vecjih ali manjših otokih. Alpski prostor je njegov osrednji življenjski prostor v srednji Evropi. Ponekod po Evropi je bil divji petelin iztrebljen (npr. na Irskem in v Veliki Britaniji že v 18. stoletju ter v Belgiji), predvsem zaradi unicenja življenjskega prostora, lova in drugih pritiskov s strani cloveka. Leta 1837 je bil ponovno naseljen na Škotsko, kjer se je populacija širila s povecevanjem površin smrekovih nasadov (CRAMP 1994). Za Slovenijo Adamic (1987) ugotavlja razširjenost divjega petelina v Julijskih Alpah s prehodom v Polhograjsko hribovje in na cerkljansko·idrijsko obmocje, v Karavankah, v Kamniško-Savinjskih Alpah s prehodom v Zasavje, na Pohorju, locena populacija pa je v snežniška-kocevskem pogorju. Osamljena rastišca, ki jih je leta 1979 odkril lovski popis, so tudi na Bohorju in v Kocevskem Rogu (GEISTER 1995). 3.1.2 Opis, razlikovanje po starosti in golitev 3.1.2 Description, age distinctions, and moulting Divji petelin je najvecji predstavnik v Evropi živecih gozdnih kur. Dolžina (od konice kljuna do konca repa) je 90 do 110 cm, razpon peruti od 120 do 140 cm. Povprecne teže petelinov, ki so bili pred desetletji uplenjeni v Sloveniji, znašajo od 3,5 do 4 kg. Kokoš je precej manjša, neizrazite rjavkaste barve, dolga je od 60 do 70 cm, razpon peruti je 95 do 105 cm, teža 1 do 2 kg. Petelina ni mogoce zamenjati z nobenim od ostalih predstavnikov dru­žine gozdnih kur. Glava in brada sta crni, vrat temno siv, hrbet crno rjav do pepe las to siv, peruti so zgoraj temno rjave in spodaj sive, oprsje je kovinsko zelene baf}'e, spodnji del oprsja in trebuh pa pokriva crno-belo perje. Rep je crn in vecinoma posejan z belimi lisami (MIKULETIC 1984). Petelina lahko uvrstimo v enega od treh starostnih razredov (1 ·mlad, 2 · srednje star, 3 -star) po dolocenih telesnih znacilnostih, in sicer po obliki in barvi kljuna, po širini in dolžini repnih peres, po velikosti in razprtosti repa ter po obliki vrha peres. Za mlade peteline je znacilno, da imajo vrh peres zaobljen, kar je posebno izrazito pred golitvijo. Kasneje ta izbokli na prehaja v ravno crto, pri starih petelinih pa je vrh peresa že rahlo vbocen. Kot razprtosti repa naj bi bil pri mladih 130°, pri srednje starih 150° in pri starih 180° in vec. Kljun je pri mladem petelinu sivkaste moder, pri starem pa vošceno rumenkast. 3.1.3 Življenjski prostor in rastišce ·,·.. 3.1 .3 The habitat and le ks Življenjski prostor, ki divjemu petelinu najbolj ustreza, so borealni gozdovi severne Evrope. V srednji Evropi je najbolj pogost v gorskih iglastih gozdovih s smreko, ki so marsikje nastali s pomocjo cloveka. V cistih Hstnatih gozdovih živi redkeje. Divji petelin je prebivalec starih, nekoliko presvetljen ih gozdov, v katerih je dovolj gozdnih jas in vrzeli z jagodicevjem (borovnica, malina, brusnica) in mravljišci. Kjer je takih gozdov v okolici rastišca manj kot 50 ha, pojejo le posamezni petelini (EKAR 1997). Delež starega gozda okoli rastišca naj bi obsegal vsaj 48-1 OO ha v enem kompleksu, z vec kot 50 % površine v obmocju habitatov. Areal aktivnosti divjega petelina v Skandinaviji obsega obmocje v oddaljenosti 1-2 km (tudi 10 km) od centra rastišca. Cez leto se petelin sezonsko giblje v obmocju starih gozdov na površini 1 O do 1.000 GozdV 57 (1999) 3 Žnidaršic , M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... ha (WEGGE 1985, ROLSTAD J WEGGE 1989). Podobne zahteve divjega petelina veljajo tudi v bavarskih Alpah, kjer petelin in kura v enem letu zasedeta od 200 do 1.000 ha (povprecje 550 ha) velike površine (STORCH 1994, MOHORIC 1996). V alpskem prostoru Slovenije so rastišca divjega petelina nad 1.1 OO m n. v. razporejena v verigah z medsebojno oddalje­nostjo od 600 do 1.800 m, odvisno od preteklega spreminjanja gozdov in stopnje ohranjenosti naravnih struktur gozdnih ekosistemov (CAS 1 ADAM IC 1998). Pomen ohranjenosti naravnih struktur gozdov v primerjavi z monokulturnim gospodarjenjem v borealnih gozdovih v Skandinaviji so s telemetricnimi raziskavami ugotovili tudi Rusi v pragozdu Pecara pod Uralom (BEŠKAREV et al. 1995). Od površine primernih gozdov v habitatu divjega petelina je odvisna tudi njegova gostota. Obstaja zveza med površino starega gozda znotraj radija 1 km od centra rastišca (314 ha) in številom aktivnih petelinov v rastišcu. S povecanjem deleža starega gozda z 20 % (63 ha) na 70-90 % (220-283 ha) naraste število aktivnih petelinov v rastišcu z 1 na 12. Prav tako se z veca njem deleža starega gozda povecuje število rastišc: na površini 25 km2 z narašcanjem deleža starega gozda od 20 do 80 % naraste število rastišc od 1 do okrog 5 (WEGGE 1985, CAS 1996). Rezultati analize primernosti habitatov za divjega petelina v alpskem gozdnem prostoru na severu Slovenije (CAS 1996) kažejo, da je na ob­mocju habitatov pomembna ohranjenost naravne starostne strukture eno­marnega do stopnicastega gorskega gozda s sklepom krošenj 0,7-0,8, z dovolj veliko pokrovnostjo jagodicevja in borovnic (vsaj 20 % ), z zmerno primesjo mladja (20-30 %) in prisotnostjo mravljišc (2-3 na rastišce) . Pomen prisotnosti borovnice je v bavarskih Alpah dokazala Storcheva (1995). Adamic (1987)je z raziskovalno nalogo, ki je zajela obdobje med letoma 1979 in 1986, ugotovil, da je najvec rastišc med 1.000 in 1.600 m n. v., in sicer 82 %. Najvec rastišc je v mešanih gozdovih (57%), najmanj pa v cistih listnatih gozdovih (9 % ). Najvec rastišc ima makro vzhodno lego (V, SV, JV), in sicer 54 %, najmanj pa jih leži v smeri proti zahodu in sicer 3,3 %. Najvec rastišc je v gozdovih s sklepom 0,7-0,8. Ti gozdovi so zaradi bogato razvitega zelišcnega sloja (borovnica itd.) primernejši tudi v prehranskem in gnezditvenem smislu. Vecina rastišc (okoli 90 %) je razporejena na pobocjih, grebenih in vrhovih, ki so zaradi svojih akusticnih lastnosti oziroma vecjih možnosti širjenja šibkega zvoka petja samcev na vse strani pomembnejši kot druge topografske oblike terena. Divji petelin se izogiba lahko dostopnih, vznemi~enih gozdov, zato leži vecina rastišc (78 %) vec kot 100m od kamionske ceste (ADAMIC 1985a). Trajnost rastišc skozi vec generacij divjih petelinov kaže na njihove posebne ekološke kvalitete v primerjavi z okoliškimi obmocji. Te kvalitete mora s prilagojenim gospodarje njem upoštevati tudi sodobno gozdarstvo. 3.1.4 Prehrana 3.1.4 Nutrition Prehrano divjega petelina delimo v tri kategorije: zimsko (od novembra do konca marca ali zacetka aprila), poletno (od junija do septembra) in spomladansko~jesensko (april, maj in september, oktober) (VENGUST 1964). Pri nas se divji petelin pozimi hrani v glavnem z iglicami bora, jelke, smreke in s popki bukve. Na Finskem je zimska prehrana sestavljena skoraj izkljucno iz iglic rdecega bora (VENGUST 1964). Raziskovalci v srednji Evropi v zimski prehrani poleg iglic ugotavljajo tudi liste vedno zelenih rastlin, žnidaršic, M., cas, M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost ln ohranjanje habitatov divjega petelina .. npr. bršljana, ter popke borovnicevja (MIKULETIC 1984, STORCH 1994). Spomladi v prehrani prevladujejo listni in cvetni popki listavcev (ce je v gozdu prisotna bukev, prevladujejo popki bukve), v višjih predelih pa popki in iglice macesna. V poletni prehrani prevladuje borovnica; v zacetku listi, popki in stebla, kasneje pa plodovi (STORCH 1994). Na borovnicevih grmih se razvijajo tudi licinke nekaterih žuželk, ki so pomembna hrana kebckom (BAINES et al. 1995). V eksperimentalnih pogojih (Finska, Laponska) je živalska hrana sestavljala 71 % vse prehrane do 20 dni starih kebckov (CRAMP 1994). Prevladovanje hrane živalskega izvora v želodcih kebckov, predvsem mravelj, navaja tudi Mikuletic ( 1984). V zacetku oktobra se kolicina borovnice v prehrani odraslih ptic naglo zmanjša, spet pa naraste delež iglic. V Sloveniji je spomladansko prehrano (april, maj) raziskoval Vengust (1964 ). V golšah 53 odstreljenih divjih petelinov je ugotovil prevlado popkov bukve in iglic ter popkov smreke . Macesen je zavzel mesto za bukvijo in smreko, pojavljal pa se je predvsem pri petelinih, živecih v višjih legah. Na cetrtem mestu so bile iglice bora, veckrat se je pojavila tudi jelka. Rušje (ig lice in moška socvetja) je bilo ugotovljeno pri divjih petelin ih, ustreljenih na zgomji gozdni meji. Od rastlin pri tal nega sloja se je v tem casu v prehrani pojavljala borovnica. 3.1.5 Rastite v in gnezdenje 3.1 .5 Mating and nesting Rastišce je center zimskega habitata neke subpopulacije, hkrati je tudi center vec domoval nih teritorijev posameznih samcev iste subpopulacije v zimskem casu. Rastišca so tradicionalna obmocja, na katerih se odvija spomladansko petje in parjenje -rastitev. Posamezna rastišca so aktivna tudi vec kot sto let (ADAMIC 1983). Domoval ni teritoriji so nepravilne oblike in se v obliki pahljac vežejo na rastišce (WEGGE 1985, STORCH 1994 ). Povprecna površina domovalnega teritorija ustreza krogu s polmerom 500 m (78,5 ha) (STORCH 1994, CAS 1996). Rastitev oziroma parjenje poteka v zimskem habitatu, v katerem divji petelin prebije vecji del leta. Samci zacnejo s petjem sredi marca in pojejo do konca maja; višek je odvisen od nadmorske višine. Starejši petelini pa so teritorialni tudi jeseni, tako da pojejo tudi oktobra in novembra, vendar v tem letnem casu ne pride do rastitve. Prav tako so pojoce peteline opazovali poleti. Ugotovili so, da v juliju in avgustu pojejo le mladi, 14-15 mesecev stari petelini. V casu spomladanskega petja pridejo kokoši na rastišce dva do tri tedne kasneje kot petelini, do oploditve pa pride 7-10 dni pozneje. Za oploditev vecine samic na enem rastišcu sta odgovorna le 1-2 samca (CRAMP 1994 ). Kokoš najveckrat znese 7 do 9 jajc, in sicer v drugi polovici aprila ali v zacetku maja. Gnezdo je lahko v bližini rastišca, najveckrat pa je od njega bolj ali manj oddaljeno (tudi vec sto metrov). Valjenje traja 28 dni, zacne pa se z zadnjim izvaljenim jajcem. Kebcki so begavci, z živalsko hrano se hranijo že nekaj ur po tem, ko se izležejo. Obcutljivi so na nizke tempera­ture in zahtevajo gretje pod samico najmanj do dvajsetega dneva starosti. Zaradi obcutljivosti na mraz, vlago in zaradi pomanjkanja živalske hrane se mnogokrat zgodi, da vecji del kebckov pogine (50%) in tudi v ugodnih letih koklji ostanejo le trije do štirje mladici (MAIER 1972). Nemški raziskovalci so dognali, daje preživetje legel20-90% (EKAR 1997). Mladici so popolnoma odrasli, ko so stari dva do tri mesece. Žn i daršic , M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... 3.2 številcnost divjega petelina v preteklosti in vzroki fluktuacije 3.2 Numerous of capercaillie in the past and causes of fluctuations številcnost divjega petelina v Sloveniji je po statistiki odstrela od konca prejšnjega stoletja precej nihala. V tem obdobju so se maksimum[ številc­nosti pojavljali na 25 do 281et, in sicer leta 1880, 1908, 1933 in 1961 (CAS 1996). Okoli leta 1880 se je zacela dolgoletna faza progresivne rasti, odstrel v tem obdobju je hitro narašcal, z zarašcanjem višinskih pašnikov so se povecevale gozdne površine, petelin se je prostorsko širll. Rastišca so se pojavila tudi v nadmorskih višinah pod 600 m. Povecala se je tudi številcnost v osrednjih delih razširjenosti. Odstrel je bil v tem obdobju izredno visok, v vecjih lovišcih so vec let zapored odstreljevali tudi do 50 % ugotovljenih pojocih petelinov . . Vmesna faza negativne rasti je nastopila po letu 1915. Zanjo je bilo znacilno izginjanje divjih petelinov z nižjih nadmorskih višin in nestalna zasedenost prej stabilnih rastišc, pojav bolezni itd. Vzroki menjave posa­meznih faz v fluktuacijah populacijske gostote niso popolnoma znani, mnogi raziskovalci pa mednje uvršcajo primernost klimatskih razmer v casu gnezdenja in odrašcanja kebckov (razporeditev in skupna kolicina padavin, temperature) (ADAMIC 1985b) in tudi gibanja populacijske gostote plenil­cev. Posebno mocno se je velikost populacije zmanjšala po optimumu okoli leta 1961 . Najnižja stopnja negativne rasti populacijske gostote je nastopila v obdobju med letoma 1980 in 1985. Pojav v tem obdobju raziskovalci po­vezujejo tudi s prodiranjem clovekovega negativnega vpliva v gorski gozdni prostor. Negativni trendi populacijske gostote so se po letu 1982 ustavili in se spremenili v pozitivno rast (ADAMIC 1987, CAS 1996). Reakcijska sposobnost populacije na enake posege cloveka je v razlicnih fazah fluktuacija razlicna (razlicno stanje bioticnih potencialov). V fazi progresivne rasti in kulminacije kaže visoko stopnjo tolerance do antropo­genih vplivov (visoke secnje, nemir v gozdovih, visok odstrel), medtem ko je v fazi negativne rasti in v latentni fazi populacija nanje izredno obcutljiva (ADAMIC 1985b). Zadnje še posebno velja za populacije v robnih habitat­skih razmerah. 4 OBMOCJE RAZISKAVE 4 RESEARCH AREA 4.1 Geografska lega in velikost 4.1 Geographical position and extent Obravnavano obmocje leži v mejah KE Kamnik. Zajema oba bregova Tuhinjske doline, Kamniško Bistrico z Veliko planino, proti jugozahodu pa sega do Volcjega Potoka in ravninskega dela v okolici Komende. Obmocje je veliko 34.899 ha. Gozda je 19.347 ha (56%), pašnikov 4.994 ha (14 %), ostalih površin-travniki, njive, sadovnjaki, mocvirja, nerodovitno -pa 10.558 ha (30 %). Pri izracunu niso upoštevane neplodne površine (skalovje) in planinski pašniki, ki se nahajajo nad zgornjo gozdno mejo. Žnidaršic, M., cas , M.: GospodarjenJe z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina 4.2 Geološka sestava in gozdne združbe 4.2 Geological com position and forest associations V Tuhinjski dolini so mocneje zastopane karbonatne kamnine, katerih delež je približno 80 %. Na severni strani Tuhinjske doline prevladujeta apnenec in dolomit. Tu KE Kamnik sega do planete Menine planine z ne~jvišjimi nadmorskimi višinami okoli 1.450 metrov. Gozdne združbe, ki tu prevladujejo, so: Carici a/be-Fagetum Robic 1965, Hacquetio-Fagetum Košir 1962, Enneaphyllo-Fagetum Košir 1962, na Menini pa lsopyro-Fagetum Košir 1962 in Dentario trifoliae-Fagetum Košir 1994 oz. Savensi Fagetum Košir 1962. Na južni strani Tuhinjske doline je vec silikatne maticne podlage, na kateri prevladuje združba B/echno-Fagetum HT ex MAR 1970. Greben se na tej strani koncuje z nadmorskimi višinami med 700 in 950 metri. V delu KE Kamnik, med jugozahodnim ravninskim koncem in crto Kam­niški vrh-Velika planina, je geološka sestava precej pestra, znacilni so prehodi med karbonatnimi in nekarbonatnimi kameninami. Karbonatnih kamenin je okoli 60%. Nadmorska višina se giblje med 360 in 1.666 metri, kolikor meri najvišji vrh na Veliki planini. V tem delu prevladuje združba Blechno-Fagetum HT ex MAR 1970, sledijo pa združbe: Hacquetio-Fage­tum Košir 1962, Vaccinio myrtilli-Pinetum Kobendza 1930 oz. Myrtillo­Pinetum, Ca rici albe-Fagetum Robic 1965, Adenostylo g/abrae-Piceetum M. Wrab. ex Zukrigl1973 in Mastigobryo-Piceetum (Schmidt et Geisb. 1938) Br.-81. et Siss. 1939 oz. Bazzanio-Piceetum Br.-81. et Siss. 1939. Ostale združbe so zastopane z manj kot 5 % deleži. Zadnji, zaokrožen del KE Kamnik predstavlja porecje reke Kamniške Bistrice, ki leži na severnem koncu enote. Nadmorske višine segajo od 470 metrov pri izteku Konjske doline do 2.558 metrov, kolikor meri vrh Grintovca. Drevesna meja gozdov je odvisna od reliefa terena, maksimalno pa seže do 1. 700 metrov nad morjem. Maticno podlago tvorijo pretežno apnenci in dolomiti, v manjši meri nastopajo tudi skrilavci, pešcenjaki in ledeniške morene. Med gozdnimi združbami mocno prevladujejo: Enneaphyl/o­Fagetum Košir 1962, Adenostylo-Fagetum M. Wraber ex Zukrigl 1973, Cephalantero-Fagetum Oberd 1957 in Rhodothamno-Pinetum mugo Zup. et Žag. 1980 oz. Rhodothamnio-Rodoretum. Gozdnih združb, ki uspevajo na kfsli maticni podlagi (Bazzanio-Abietetum M.Wraber (1953)58, Bazzanio­Piceetum Br.-81. et Siss. 1939), je le 5 %. Slika 1 : Preredceni bukovo-smre­kovi gozdovi s premalo starih se­stojev na Menini planini usodno ožijo nekoc bogat življenjski pro­stor divjega petelina (Foto: Miha Žnidaršic) Figure 1: Over-fe/led beech and spruce forests with too few mature stands at Menina Planina fateful/y decrease what was ance a gene­rous capercaiflie habitat (Photo: Miha Žnidaršic) Žn idarš ic , M .. cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... V obmocju KE Kamnik sta bili obravnavani dve znacilni gozdni obmocji habitatov (rastišc) divjega petelina, in sicer širše obmocje Velike planine, ki vkljucuje tudi planino Dol (obmocje A), in obmocje Men ine planine (ob­mocje B). 5 METODE DELA 5 METHODS 5.1 Aktivnost rastišc 5.1 Activity of leks Pri zbiranju podatkov o gibanju subpopulacijske gostote divjega petelina ob spomladanskem petju na rastišcih smo se omejili na opažanja in pripo­vedovanja lovcev iz lovskih družin: Motnik-Špitalic, Tuhinj, Sela, Stahovica in ZGD Kozorog -Kamnik ter na bibliografske vire (ADAMIC 1986, CAS 1 998). Nekatere podatke in zanimivosti o pretekli aktivnosti rastišc in stanju okoli leta 1960 ter o vzrokih opušcanja smo dobili iz pogovorov z nekaterimi starejšimi clani-petelinarji v lovskih družinah in ZGD Kozorog-Kamnik. Podatke o situaciji rastišc v gozdnem prostoru KE Kamnik in podatke o števil cnem stanju (aktivnosti) subpopulacij okoli leta 1980 smo dobili tudi iz raziskave prvega slovenskega popisa rastišc divjega petelina, ki sta ga za obdobje 1980-1 986 opravila Lovska zveza Slovenije in takratni Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) pod vodstvom dr. Miha Adam ica (ADAMIC 1 986). Podatke o aktivnosti rastišc za leti 1997 in 1 998 smo dobili s pomocjo lovcev na obmocju in iz drugega vseslovenskega pregleda aktivnosti rastišc (podatki GIS, ZGS, LZS, GLin Uprave za varstvo narave RS). Zbrani so podatki o lokacijah šestintridesetih znanih rastišc na obmocju KE Kamnik. Primerjavo stabilnosti subpopulacij divjega petelina na rastišcih obrav­navanega obmocja smo ugotavljali po metodi primerjave frekvence številcne moci pojocih samcev na rastišcih v primerljivih obdobjih zadnjih dveh optimumov delne populacijske gostote, to je v letih 1960 in 1998 (CAS 1997, 1998). 5.2 Stanje gozdov in gospodarjenje 5.2 The forest and its management Podatke o stanju gozdov po gospodarskih razredih smo dobili v gozdno­gospodarskih nacrtih (GGN) za naslednje gozdnogospodarske enote (GE): GE Kamniška Bistrica za obdobje 1989-1998, GE Kamnik za obdobje 1990­1999 in GE Tuhinj za obdobje 1989-1998, podatke o stanju sestojev na obmocjih rastišc pa iz gojitvenih nacrtov (ŽNIDARŠIC 1999). 6 REZULTATI 6 RESULTS 6.1 Aktivnost rastišc divjega petelina na predelu KE Kamnik 6.1 Activity of capercaillie leks in the local unit of Kamnik Izmed 36 lociranih rastišc divjega petelina v KE Kamnik jih je danes aktivnih le še 1 O, leta 1960 pa jih je bilo še 28 (grafikon 1 ). V obdobju predzadnjega optimuma populacijske gostote divjega petelina, okoli leta Žnidaršic , M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... 1960, je bilo stanje še stabilno, saj so prevladovala rastišca z dvema in tremi aktivnimi petelini. Da je bilo stanje okoli leta 1998, to je po zadnjem optimumu populacijske gostote med letoma 1990~ 1995 (CAS 1996, 1998 ), zaskrbljujoce in da je populacija ogrožena, je razvidno iz prikaza na grafi~ konu 1, saj prevladujejo opušcena rastišca in rastišca s samo še enim aktivnim samcem. Število aktivnih petelinov na rastišcu Togeliler Number of active ma/es on the lek (active /eks) 28 rastišc je danes opušcenih oz. neaktivnih (rastišca, kjer še opazijo petelina oz. kuro ali sledi njune prisotnosti, ni pa petja); štiri rastišca so bila opušcena že pred 2. svetovno vojno, devet jih je bilo opušcenih kmalu po njej, približno do leta 1960, v sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let pa je prenehala aktivnost sedmih rastišc in v zadnjem desetletju še osmih (po letu 1990) (ustno izrocilo). Skupna znacilnost vseh rastišc, katerih aktivnost je prenehala pred letom 1960, je ta, da so imela le enega oziroma dva pojoca petelina in da je aktivnost prenehala brez vidnega vzroka. Vzrok gre verjetno pripisati naravnim ciklusom populacijske gostote in spremembi ha bi tatov. V tem obdobju je prenehala tudi aktivnost vseh rastišc pod 1.000 metri nadmorske višine. Rastišca, katerih aktivnost je prenehala v zadnjem obdobju, ležijo skoraj izkljucno na obmocju Menine planine, razen enega, ki leži približno 1 km severno od Crnivca. Od 20 znanih rastišc divjega petelina na Menini planini v KE Kamnik jih je opušcenih kar 16 oz. 80 %. Negativen trend v zadnjem desetletju je na omenjenem predelu še posebej zaskrbljujoc, saj kažejo naravni ciklusi populacijske gostote v stabilnih obmocjih Evrope (npr. Estonija) in tudi Slovenije (npr. Smrekovec, Kamniške Alpe) v istem obdobju pozitivne težnje (CAS 1998). Vzroke za neugodna gibanja na predelu Menine planine moramo torej iskati drugje. Po pripovedovanju je k nega­tivnim težnjam zelo verjetno pripomoglo vznemirjanje in spreminjanje habitatov, kar povzrocajo vsakoletne secnje (ŽNIDARŠIC 1999). Analiza dokazuje za habitate neugodno starostno strukturo gozda, saj na obmocju Men ine planine mocno prevladujejo drogovnjaki, in sicer s približno 90% (preglednica 3). Na vecjo primernost habitatov kažejo aktivna rastišca na obmocju Velike planine. Tu se je v primerjavi z letom 1984 število aktivnih petelinov v casu Grafikon 1: Prime~ava aktivnosti rastišc divjega petelina (Tetrao uro­gallus L.) okoli leta 1960 in 1998 v alpski gozdni krajini KE Kamnik (n=36) (CAS 1997) Gra ph 1: Comparison of the acti~ vity of capercai/lie (Tetrao urogallus L.) /eks in 1960 and 1998 in the Alpine forest landscape of LU Kamnik (n=36) (tA S 1997) Žnidaršic , M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina . Slika 2: Divji petelin (odrasel samec) med znacilnim petjem ob rastitvi na rastišcu "odmaknjenem gorskem smrekovem gozdu (Foto: Ante Blaževic) Figure 2.· An adult male capercailfie singing during courl­ship in a lek in an isolated alpine spruce forest (Photo: Ante Blaževic) Slika 3: Veliki vrh, del Menine pla­nine z nekoc bogatimi rastišci div­jega petelina. Bo na rastišcu v tej kotanji med košatimi smrekami in bukvami to pomlad še zapel divji petelin? (Foto: Miha Žnidaršic) Figure 3: Veliki Vrh, part of the Menina Planina mountain-once the home of numerous active /eks. Will we he ar the spring time song of the capercaillie in the spruce and beech again? (Photo: Miha Žnidaršic) spomladanskega petja povecalo. Povecanje števila je bilo zabeleženo na dveh izmed treh aktivnih rastišc na tem predelu. Ostali dve evidentirani rastišci na obravnavanem obmocju Velike planine sta bili opušceni že pred letom 1980. Ugotovitve se ujemajo z rezultati modelne študije Zavoda za gojitev divjadi Kozorog -Kamnik. študija je pokazala, da se je na vseh znanih rastišcih populacijska gostota divjega petelina na tem obmocju med letoma 1986 in 1997 povecala z 0,12 na 0,18 ptic/km 2 (CAS 1998). 6.2 Vpliv gospodarjenja z gozdovi na razvojne težnje populacijske gostote divjega petelina na Veliki in Menini planini 6.2 Forest management and the trend of capercaillie population den­sity on the Velika planina and Meni na planina mountains Na predelu Velike planine se nahajajo kompleksi državnih gozdov. Tu so pogoji gospodarjenja bistveno drugacni kakor na predelu Men ine planine, kjer so gozdovi pretežno v zasebni lasti. Videti je, da nacin gospodarjenja, pri katerem se v isti oddelek posega le 1-2-krat v desetletju po nacelu izbiralnega redcenja, ne vpliva negativno na številcnost divjega petelina, seveda pod pogojem, da so v vsakem trenutku na razpolago dovolj velike Žnidarš i c , M., Cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ol1ranjanje habitatov divjega petelina ... Razvojn·a faza gozda Ph ase of development of forest Delež (%) Proportion (%) Mladovje 1 Young gmwth 3 Mlajši drogovnjak 1 Young p0fe stage farest 26 Starejši drogovnjak 1 Old pole stage forest 52 Det:>eljak 1 Mature stand 1,1' Pomlajenec 1 Mat11re stand with young growth 8 Povprecna LZ je 271 m3/ha 1 The average growing stock is 271 m3/ha Opomba: Pri razmerju razvojnih faz je upoštevan ih vseh 212 ha tega GR, torej tudi površina 72 ha, ki leži izven obmocja planine Dol (izven obmocja A1). Razvojna faza gozda Pha se of deveiGJpment of forest DeJež(%) Proportion (%) Mladovje 1 Young growth 10 Drogovnjak 1 Pole stage forest 67 Debeljak 1 Mature stand 23 Pomlajenec 1 Mature stand with young growth o Povprecna LZ je 242 m3/ha 1 The average growing stock is 242m3/ha površine ustreznih habitatov (starih gozdov). Ob tem secnja najveckrat ne zavzame celega oddelka, temvec le njegov del, tako da je cas med posegi na isto površino pogosto tudi precej daljši od desetih let. Tudi stanje v pogledu razvojnih faz je na tem predelu ugodnejše (samo debeljakov je skoraj 20 % ), posledicno je višja tudi lesna zaloga (preglednici 1 in 2). Kot smo nakazali že v prejšnjem poglavju, je stanje na Menini planini precej drugacno. Tu gre pretežno za zasebne gozdove in veliko ter vsako­letno odvisnost lastnikov gozdov od dohodka iz gozda. Zaradi tega si posegi v isti oddelek v istem ureditvenem obdobju sledijo veckrat . Povprecno število let oz. sezon, v katerih poteka secnja v istem oddelku, znaša približno 4,5 ( 1 do 8) na 1 O-letno u reditveno obdobje. Dejansko število posegov v isti oddelek v enem ureditvenem obdobju pa je precej vecje, saj je v enem oddelku praviloma vec parcel z razlicnimi lastniki. V gozdovih Menine 1 Razvojna faza gozda Pha se of development of forest Delež(%) P[opQrtion (%) Mladovje 1 Young growth 8 Mlajši dmgovnjak 1 Young pole stage forest 43 Starejši dre§ovnjak 1 Old pole stage f0rest 46 Del:>eljak 1 Mature stand o Pomlajenec 1 Mature stana with young growth 3 Povprecna LZje 199m3/ha 1 The average growing stock is 199m3/ha planine je tudi mocno naceto stanje v pogledu trajnosti, saj med razvojnimi fazami prevladujejo drogovnjaki s preko 90 %, debeljakov in pomlajencev skupaj pa je (po posameznih gospodarskih razredih) le do 5 %. Vzrok za tako stanje leži v kmeckem prebiranju kot vodilnem nacinu gospodarjenja z gozdovi (GGN GE Tuhinj-Motnik za obdobje 1989-1998) (preglednica 3). Pri naši analizi smo kot možne vplive na številcno stanje populacij divjega petelina upoštevali le razlicne nacine gospodarjenja z gozdom. Vemo pa, da na številcnost te vrste vplivajo tudi drugi dejavniki, npr.: neugodne vremenske razmere v casu odrašcanja kebckov, gibanje populacijske go­stote plenilcev, negativen vpliv njihovih krmišc zaradi povecane koncen- Preglednica 1 : Razme~e razvojnih faz v GR visokogorsko bukovje (GE Kamniška Bistrica); obmocje A 1 (140 ha)-planina Dol Table 1: Proportion of ph ase s of development in classes of high al­titude beech forests (unft Kamniška Bistrica); area A 1 of 140 ha -planina Dol Preglednica 2: Razme~e razvojnih faz v GR alpski smrekov gozd (GE Kamnik); obmocje A2 (313 ha)­Velika planina Table 2: Praportion of pha se s of development in c/asses of Alpine spruce forests (unit Kamnik); area A2 of 313 ha -Velika planina Preglednica 3: Razmeoe razvojnih faz v GR alpski bukov gozd in GR visokogorsko bukovje (GE Tuhinj­Motnik); obmocje B (823 ha) -Menina planina Table 3: Proportion of phases of development in classes of Alpine beech and high altitude beech for­ests (unit Tuhinj-Motnik); area B of 823 ha -Menina planina Žn i daršic , M., Cas, M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... tracije populacij (npr. divji prašic, ki je mocno zastopan tako na Veliki kot na Menini planini), vznemirjanje zaradi pohodništva (planinska pot s Crnivca na Meni no pelje preko rastišc, ki so danes opušcena), zarašcanje pašnikov. 7 PRIPOROCILA ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V OBMOC­JIH HABITATOV DIVJEGA PETELINA 7 RECOMMENDATIONS FOR FOREST MANAGEMENT IN AREAS OF CAPERCAJLLIE HABITATS Na splošno velja, da je v gozdovih, kjer se nahajajo habitati divjega petelina, potrebno ohranjati dovolj velik delež vrzelastega starega gozda (vsaj 50 ha za eno subpopulacijo), dolocen delež drevja, ki predstavlja glavno zimsko hrano divjega petelina (rdeci bor, smreka, jelka, bukev), dolocen delež gozdnih jas z mladjem, jagodicjem (borovnica, brusnica, maJina itd), mravljišci in plodonosnim drevjem ter grmovjem in posamicnimi podrticami, ki nudijo tudi ustrezno skrivališce med gnezden jem. V habitatu divjega petelina je potreben dolocen delež od mrle ga drevja, kjer se naselijo nevretencarji, ki so pomembna hrana kebckom. Dela v gozdu ne smemo opravljati v casu rastitve in vzgoje mladicev (od 1. februarja do 30. junija). Kot je pokazala anallza na model nem obmocju Kamniških Alp, je stanje najbolj neugodno v zasebnih gozdovih Meni ne planine, kjer zaradi pogostih secenj in kmeckega prebiranja prevladujejo drogovnjaki. Zaenkrat ne kaže, da bi lahko v doglednem casu dosegli ugodnejše razmerje razvojnih faz in višje lesne zaloge. Najmanj, kar lahko trenutno storimo za ohranitev divjega petelina, je, da v obmocju habitatov dosežemo mirno obdobje brez secnje v spomladanskem in poletnem casu ter da pustimo dolocen delež manj kvalitetnega debelega drevja, da doseže svojo zrelost ali svojo koncno fiziološko starost in razkroj v gozdu. Pri oznacevanju drevja za posek mo­ramo pušcati tudi posamezne potencialne podrtice (poškodovano in votlo drevje, gobarke), sušice in odmrlo drevje. Vsaj v državnih gozdovih je na obmocju habitatov divjega petelina potrebno ohranjati oz. ustvarjati komplekse starega gozda. Razvoj gorskega turizma je treba usmerjati izven mirnih obmocij ha­bitatov. Vzdržati se je potrebno tudi postavljanja krmišc za divje prašice v ta obmocja. Ce krmišce slucajno že obstaja, ga ne smemo zalagati v casu, ko ku re leže jo jajca in vzgajajo kebcke, torej v spomladanskem in poletnem casu (do julija), še bolje pa je, da se krmišca opusti. S cišcenjem zarašcajocih jas ali pašnikov v gozdni krajini naj se ohranja mozaicna razporeditev pašnih površin, kontrolira naj se obseg nabiralništva (borovnice, ... ). Za ohranjanje habitatov divjega petelina v gorskih gozdovih je treba prouciti stanje odlocilnih dejavnikov njegovega življenjskega okolja, ki bodo osnova za prilagojeno gozdnogospodarsko nacrtovanje (PGGN) in ukre­panje (CAS 1998). Zavod za gozdove (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) sta v ta namen že zastavila projekt popisa gozdov v obmocju habitatov divjega petelina in telemetricne raziskave habitatov divjega petelina in gozdnega jereba. Za dokoncno uresnicitev gozdnogospodarskih smernic v obmocjih ogro­ženih habitatov pa bi bilo potrebno marsikje, predvsem pa v privatnem lastništvu gozdov, zagotoviti subvencije države. žnidaršic, M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... 8 ZAKLJUCKI 8 CONCLUSIONS Naša raziskava je bila opravljena na podlagi prostorsko omejenega alpskega modelnega obmocja KE Kamnik, ki meri 34.899 ha, in obsega pobocja Menine in Velike planine. Analiza je zajela obdobje 1960 -1998 in je pokazala na medsebojno odvisnost števila aktivnih rastišc in subpopula­cijskih gostot divjega petelina na rastišcih od dveh nacinov gospodarjenja z gozdom. Na predelu Menine planine, kjer prevladuje mala zasebna posest in nastopajo velike potrebe po lesu in vsakoletni prebiralni posegi v gozd, je razvidno mocno nazadovanje aktivnosti rastišc, s 26 na 10 aktivnih rastišc. Struktura gozda na tem predelu je nenaravna, z 90% drogovnjakov in le 5% debeljakov, z nizko lesno zalogo okoli 200 m3/ha. Na predelu Velike planine in planine Dol, kjer prevladujejo odmaknjeni državni gozdovi z dolgo obhodnjo gospodarjenja, je stanje stabilnejše. število aktivnih divjih petelinov na treh aktivnih rastišcih tega obmocja je glede na leta minimuma populacijske gostote okoli leta 1982 naraslo. Tu je gospodarjenje z gozdom bolj nacrtno, izbiralno, v gozd pa se posega s secnjo le približno enkrat do dvakrat v enem desetletnem gozdnogospo­darskem nacrtovalnem obdobju. Vecjo primernost habitatov potrjuje vecji delež starega gozda, lj. okoli 20%, in vecji delež starejših drogovnjakov, tj. okoli 50 %, posledicno pa je višja tudi povprecna lesna zaloga, in sicer približno 250m3/ha. 9 ZAHVALA 9 ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujemo se predstavnikom lovskih družin Motnik-Špitalic, Tuhinj, Sela in Stahovica ter uslužbencem ZGD Kozorog -Kamnik, ki so nam posredovali terenske podatke. Fo·rest Management, the Endangerment and Conservation of C~percaillie (Tetrao urogallus L.) Habitats in the Kamnik-Savinja Alps Summary Our analysis was based on the limited space of an Alpine model region , the unit of Kamnik, with 34,899 ha. The analysis showed the interdependence between the number of active !eks and the capercaiJiie subpopulation density wi.th two different methods of forest management. There is strong regression of capercaillie !eks in the region of Menina Planina mountain, where small private forests predominate and there is a great yearly wood need and yearly culling in the forest. The structure of the forest in this reg ion is unnatural with 90% of pole stage forest and only 5% of old mature forest; the average growing stock is 199 m3/ha. Here, in the 90s, 7 caparcaillie l.eks were abandoned. ln contradistinction, in the region of Velika Planina and Planina Dol where state forests predominate, ~he capercaillie subpopulations in the leks is stable. The number of active capercaillie males in this region in­creased from the years of minimum population density around 1982. Here, forest management is better planned, selective, and cutting is limited to on ce or twice a decade. Th:e greater suitability of the habitats is al so confirmed by the great er degree of old forest, approximately 20 %, as well as the 5'0 %of old po.le stage forest. As a consequence, the average growing stock is also higher at about 250 m 3/ha. To evaluate more precisely the effect of forest management on the number of active Jeks and the capercaillie population density we would need a si milar analysis preformed elsewhere, at similar connected sites with different methods of forest management. Žnidaršic, M., cas , M.: Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina ... VIRI/ REFERENCES ADAMIC, M., 1983. Ekologija divjega petelina v Sloveniji.-Lovec 66, 4, s. 112-115. ADAMIC, M., 1985a. Sklepi raziskovalne naloge Ekologija divjega petelina.-Lovec 68, 12, s. 342-345. ADAMIC, M., 1985b. Proucevanje dinamike odnosov "divjad -okolje -clovek" v preteklosti -vir informacij v nacrtovanju današnjih oblik izrabe prostora in upravljanja s populacijami divjadi.-Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu, Ljubljana, BF, VTOZD za gozdarstvo, s. 215-231. ADAMIC, M., 1986. Ekologija divjega petelina (Tet rao urogallus L.) v Sloveniji. Opisi in situacija inventariziranih rastišc. ­ Ljubljana, IGLG, 443 s. ADAMIC, M., 1987. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji.-Strokovna in znanstvena dela 93, 93 s. BA!NES, D. 1 BAINES, M. M. 1 SAGE, R. B., 1995. The Importance of Large Herbivore Management to Woodland Grouse and their Habitats.-The Proceedings of the 6lh International Symposium on Grouse, Udine, s. 93-97. 'BEŠKAREV, A. 1 BLAGOVIDOV, A. 1 TEPLOV, V. 1 HJELJORD, 0 ., 1995. Spati al Distribution and Habitat Preference of Male Capercaillie in the Pechora-lllich Nature Reserve in 1991-92.-The Sixth International Grouse Symposium, Udi!1e. s. 48-53. CRAMP, S., 1994. Birds of Europe, the Middle East and North Africa.-Oxford, Oxford University Press, Vol. 3. CAS, M., 1996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L).­Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, magistrsko delo, 143 s. CAS, M., 1997. Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1997.-Ljubljana, GlS, elab., 13 s. CAS, M., 1998. Divji petelin in ogroženo živalstvo v gorskem gozdu Slovenije.-Lovec 81, 5, s. 193-199. CAS, M. 1 ADAMIC, M., 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišc divjega petelina (Tetrao uroga/lus L.) v vzhodnih Alpah.-Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 57, s. 5-57 EKAR, F., 1997~ Zavarovati velikega petelina!-Toda kako?-Lovec 80, 6, s. 257-261. GEISTER, 1., 1995. Ornitološki atlas Slovenije.-Ljubljana, DZS, s. 103. MAIER, G., 1972. Divji petelin.-Lovec 55, 2. s. 44-47. MIKULETIC, V., 1984. Gozdne kure.-Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, 195 s. MOHORIC, M., 1996. Varstvo velikega petelina: toda kako? (prevod: Storch, 1., 1994) . ~ Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, 25 s. ROLSTAD, J. 1 WEGGE, P., 1989. Capercaillie Tetrao urogallus Populations and Modern Forestry-a Case for Landscape Ecological Studies.-Finnish Game Res. 46, s. 43-46. STORCH, 1., 1994. Auerhuhn-Schutz: Aberwie?.-Munchen, Institute ofWildlife Research and Management, University of Munich, 25 s. STORCH, l., 1995. The Role of Bilbery in Central European Capercaillie Habitats.-The Proceedings of the 6'h Interna­tional Symposium, Udine, s. 116-120. VENGUST, F., 1964. Hrana divjega petelina •; Sloveniji.-Ljubljana, BF, VTOZD za gozdarstvo, diplomsko delo, 36 s. WEGGE, P., 1985. The Sociobiology, Reproduction, and Habitat of Capercaillie, Tetrao urogallus L. inthern Noflt\lay.­Montana, University of Montana, 145 s. ŽNIDARŠIC, M., 1999. Vpliv gospoda~enja z gozdom na aktivnost rastišc divjega petelina na predelu KE Kamnik.-Kamnik, ZGS, pripravniška naloga, 18 s. Gozdnogospodarski nacrt GE Kamniška Bistrica za obdobje 1989-1998. Gozdnogospodarski nacrt GE Kamnik za obdobje 1990-1999. Gozdnogospodarski nacrt GE Tuhinj za obdobje 1989-1998. Ustni viri 1 Verbal references: MOCNIK, D., LD Motnik-Špitalic (bivši clan LD Kamnik), IVANCIC, S., LO Motnik-Špitalic, JERAS, J ., LD Tuhinj, ROMŠAK, J., LD Sela, ROMŠAK, T., LO Stahovica, TIŠLER, J ., ZGD Kozorog-Kamnik, ŠAŠEL, J., ZGD Kozorog-Kamnik, ZAML~EN, 1., ZGD Kozorog -Kamnik Razprave GOK: 903.1 + 905.2 : 547 : (430): (494) Rastni trendi v evropskih gozdovih Growth Trends in European Forests Kaisu MAKKONEN-SPIECKER*, Marijan KOTAR** lzvlece1k: Makkonen-Spiecker, K., Kotar, M.: Rastni trendi v evropskih gozdovih. Gozdarski vestnik, št. 311999. V slovenšcini, cit. lit. 7. Prevod v anglešcino : Eva Naglic. Avtorja v prispevku obravnavata rezultate študije o rastnih trendih v evropskih gozdovih, ki jo je izvedel Evropski gozdarski inštitut (EFI). V študiji. so obravnavana posamezna obmocja v 12 evropskih državah. Po ugotovitvah študije so rastni trendi pozitivni predvsem v srednji in južni Evropi. V prispevku so analizirani odzivi javnosti, in to predvsem v Nemciji in Švici. Velik del medijev, ki je pod vtisom propadanja gozdov, je rezultate študije posredoval javnosti na senzacionalisticen in medijskim potrebam prikrojen nacin. Le malo medijev je porocalo objektivno in bilo pripravljeno sprejeti dejstvo, da lahko v gozdu potekajo tako procesi, ki dvigajo proizvodno sposobnost r.astišc ter s tem rastnost gozdov, kot tudi procesi, ki zmanjšujejo rastnost gozdov, kot je npr. propadanje gozdov zaradi poškodovanosti dreves. Kateri procesi na dolocenem obmocju prevladajo, pa je odvisno od rastišca , drevesne vrste, zdravstvenega stanja, stanja onesnaženosti ozracja 1 od vrste onesnaženosti, spreminjanja klime in cele. vrste drugih dejavnikov. Kljucrne besede: rastni trendi, proizvodna sposobnost rastišca, javno mnenje, odziv javnosti, Evropski gozdarski inštitut (EFI). Abstract: Makkonen-Spiecker, K., Kotar, M.: Growth Trends in European Forests. Gozdarski vestnik, No, 3.'1999.ln Slovene, lit. quot. 7. Translated into English by Eva Naglic . The authors of the article discuss the results of growth trends of European forests survey, carried out by European Forestry Institute (EFI). Survey discusses single areas of 12 European countries. Foundings are, however, the growth trends are the most positive in Germany and Switzerland. A great deal of media, which is und er the impression offore~t decline, had mediated the survey results to the public in sensationalistic and media needs tailored way. Only a few media had reported objectively, and were able to accept the fact that there may be processes in the forests that either rise site producUvity, and therefore the growth of the woods or, on the other hand, the processes such as forest decline due to trees damages, !hat lower the forest growth. Which processes are to prevail depends on the natural sites, tree species, health condition, air pollution, type of pollution, changes of climate and·a ,long row of other factors. Key words: growth trends, site productivity, public opinion, public response, European Forestry Institute (EFI). 1 UVOD INTRODUCTION Leta 1993 je bil v mestu Joensuu na Finskem ustanovljen Evropski gozdarski inštitut (EFI -European Forest Institute) z namenom, da na evropski ravni organizira in koordinira vecdisciplinske raziskave s podrocja gozdov in gozdarstva. Danes je vanj vkljuceno že 117 raziskovalnih orga­nizacij iz 35 evropskih držav. Iz Slovenije sta v to neodvisno mednarodno raziskovalno organizacijo vkljucena Gozdarski inštitut Slovenije in Bioteh­niška fakulteta s svojim Oddelkom za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire. V samem inštitutu je zaposlenih 35 znanstvenih delavcev ter 1 O sodelavcev, vendar je to le manjši delež njegovega raziskovalnega potenciala. Velik * Dr. zn., K. M.-S., samostojni delež raziskovalnega dela opravijo raziskovalci vanj vkljucenih clanic preko znanstveni delavec, Kybselsen Str. razpisanih raziskovalnih projektov. S temi projekti je bil EFI do sedaj še 52, 79100 Freiburg, Nemcija posebej aktiven na podrocju gozdarske politike, ekologije, trga lesnih "* Prof. dr. M. K., dipl. inž. proizvodov ter proizvodnih zmogljivosti evropskih gozdov. Inštitut zagotavlja gozd., Biotehniška fakulteta, Odd. samo delno pokritje stroškov raziskav, obicajno le stroške udeležbe na za gozdarstvo in obnovljive gozd­delavnicah, strokovnih srecanjih, ki so povezana s projektom, ter stroške ne vire, Vecna pot 83, 1000 Lju­objavljanja. V primerih, ko so rezultati projektov predstavljeni na vecjih bljana, SLO Makkonen-Spiecker, K., Kotar, M. : Rastni trendi v evropskih gozdovih kongresih (npr. IUFRO), tudi delno krije stroške udeležbe. Letni proracun EFI znaša 2,3 milijona evrov; 40% te vsote prispeva finska vlada, ostalo pa so zunanji viri, in sicer prispevki clanic ter sredstva Evropske unije (EU). V okviru projektov EFI se je leta 1993 pricel projekt z naslovom Rastni trendi v evropskih gozdovih (Growth trends in European forests), pri katerem je sodelovalo 43 raziskovalcev iz 12 evropskih držav. Iz Slovenije se je v projekt vkljucila Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, kot raziskovalec pa je sodeloval soavtor tega prispevka. Delo pri projektu je vodil in koordiniral dr. Heinrich Spiecker, redni profesor na Gozdarski fakulteti v Freiburgu v Nemciji. Projekt smo zakljucili leta 1996, rezultate raziskovanj pa objavili v knjigi Growth Trends in European For­ests (SPIECKER et al. 1996). Delo poleg uvoda, razprave in zakljuckov sestavlja 22 samostojnih prispevkov, ki jih je recenziralo 61 recenzentov iz celega sveta. Rezultati raziskav, ki so objavljeni v tej knjigi, so bili v jeseni 1996 predstavljeni v Freiburgu. Odziv javnosti je bil silovit, tako avtorji kakor tudi EFI pa so bili vec mesecev v navzkrižnem ognju medijev. Med ostalimi ocitki so se pojavili tudi dvomi o nevtralnosti raziskav, kijih vodi EF l. Zaradi te medijske gonje in ocitkov javnosti je EFJ pristopil k študiji, v kateri so analizirali preko 1 OO prispevkov iz nemških casopisov, približno tolikšno število prispevkov iz ostalih evropskih držav ter radijska porocila in tele­vizijske oddaje, torej vse odzive javnosti na projekt Rastni trendi v evropskih gozdovih (MAKKONEN-SPIECKER 1999). Rezultati te študije bodo služili EFI tudi pri prihodnjem delu z javnostjo. V tem sestavku na kratko podajamo ugotovitve projekta o rastnosti gozdov ter rezultate študije o odzivu javnosti na ta projekt. 2 POSPEŠENA RAST EVROPSKIH GOZDOV 2 ACCELERATED GROWTH OF EUROPEAN FORESTS Rast evropskih gozdov obravnava 22 samostojnih prispevkov, ki so koncipirani po enotnih znanstvenih kriterijih. Pri oceni oziroma presoji uporabljenih raziskovalnih metod in pravilnosti zakljuckov je sodelovalo 61 vodilnih znanstvenikov s podrocja rasti, razvoja in donosov gozda. Cilj projekta je bil iz že zbranih prirastoslovnih podatkov ugotoviti rast dreves na razlicnih gozdnih rastišcih v Evropi oziroma spremembe v proiz­vodni sposobnosti rastišc. Projekt tako predstavlja retrospektivno analizo rasti za tista obmocja, za katerega so na razpolago zanesljivi podatki o prirašcanju. Predmet raziskave so bili razlicno strukturirani gozdovi (eno­dobni oz. raznodobni gozdovi, monokulture, mešani sestoji itd.). Cas, ki ga študija zajema, je 25-50 let nazaj, v nekaterih primerih pa celo do vec stoletij. Rezultati študije so pokazali-z redkimi izjemami-narašcajoc trend rasti v srednji in južni Evropi ter tudi v južnih regijah severne Evrope. V severnih predelih severne Evrope nt ugotovljen nikakršen pozitiven ali negativen trend. Negativen trend oziroma zmanjšano rast ugotavljajo tam, kjer so bili raziskovani sestoji v industrijskih obmocjih z veliko emisijo (na polotoku Kola v Rusiji), in pa v obmocjih z ekstremno neugodnimi podnebnimi pogoji. Vzroki narašcajocega trenda rasti niso bili predmet raziskave , vendar nekateri raziskovalci domnevajo, da pridejo kot možni vzroki za povecano rast v poštev predvsem spremembe v rabi krajine, vrsta gospodarjenja z gozdom, podnebne sepremembe, narašcajoca koncentracija dušika (v ionski obliki) in povecana koncentracija C02. Makkonen-Spiecker, K., Kotar. M.: Rastni trendi v evropskih gozdovih 3 VOLUMENSKA IN VIŠINSKA RAST V SLOVENSKIH BUKOVIH GOZDOVIH V ZADNJIH TREH DESETLETJIH 3 VOLUME AND HEIGHT GROWTH IN BEECH FORESTS OF SLOVE­NIA IN LAST THREE DECADES K projektu Rastni trendi v evropskih gozdovih smo prispevali raziskavo, ki obravnava rast bukovih debeljakov na 18 rastišcih, katerih fitocenoze uvršcamo v asociacije in subasociacije bukovih gozdov (KOTAR 1996). Osnova raziskave so bile debelne analize 94 do 196 let starih bukovih sestojev. V teh sestojih smo analizirali 90 plosl 3 2 2 22 Su ba ' 1 1 - - - ŽabniGa 26 17 9 1 9 35 SJmpaj 194 130 78 77 39 rastlinstvo in živalstvo potrebuje za nonnalen razvoj (HLADNIK 1 ZAFRAN 1996, PROSEN 1993). -Pogoj za uspešno gospodarjenje s skupinami gozd­nega drevja in km:idorji je avtohtona in mi.kroreliefuirn (hidrološkim) razmeram prilagojena drevnina. -Nenacrtovan posek debelega drevja in odstran­jevanje podrasti zmanjšuje klimatski vpliv gozdnih ostankov ter njihovo pestrostno, estetsko, hidrološko in zdravstveno vlogo. -Odlicen pripomocek pri ohranjanju prostorske razporeditve in vrstne sestave koridorjev, posamicnih dreves in skupin gozdnega drevja kot tudi nacrtovanja in kontrole posegov so posnetki ciklicnega aerosne­manja Slovenije, izdelani kot ortofotografija. -Javni pomen zaplat gozda, koridorjev in skupin drevja je tem vecji, cim bolj izrazito je clovek preobli­koval naravo oziroma cim vec gozdov je izkrcil in spremenil prvotno ra:bo zemljišc. Gozdni ostanki so dragocene ekološke niše, ki se odlikujejo z veliko pestrostjo in številcnostjo rastlinskih in živalskih vrst, kar je posledica robnega ucinka. -.. Gozd in gozdni ostanek ostajata najnaravnejša sestavina krajine, kar je še posebej pomembno ob viso­kih obremenitvah okoja. Ce želimo doseci trajnost gozdnih ostankov v agrarni krajini, bo morala njihove številne vloge spoznati in priznati širša javnost. -Številni koridorji lahko prevzamejo tudi dolocene vloge gozdov (pestrostna, klimatska, estetska), še po­sebej povsod tam, kjer ni dovolj gozdnih zaplat ali pa obstojece med seboj niso povezane. S tem se bo pove­cala tudi "sonaravnost" agrarne krajine. -V strokovni literaturi lahko zasledimo tudi misel (MARUŠIC 1996), daje kmetijstvo tista dejavnost, od katere je odvisno "optimalno" število drevesne infrastrukture v agrarni krajini. Ob na novo pridobljeni zavesti o pomenu zasebne lastnine je jasno, da bo imel kljub dolocilom Zakona o gozdovih lastnik zadnjo besedo, ko bo odlocal o prihodnosti drevnine na svoji posesti. Žal pa ravno rezultati anket opozarjajo, da lastniki pogosto izjemno malo poznaj o vlogo in pomen tovrstne drevnine, in prav tu je naloga gozdarstva, da s svojim znanjem o naravi drevesa in gozda osvetli okoljski pomen drevnine v agrarni krajini. Zato velja pritrditi koncni misli iz omenjenega prispevka, da en sam sektor ne bo mogel samostojno zadovoljiti vseh raznolikih interesov v prostoru. Nujno bo potrebno razviti ali obdržati sodelovanje kmetijstva in gozdar­stva. VI Rl ANKO, B., 1982. Izbrana poglavja iz krajinske ekologije.­Skripta, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Lju­bljana, 299 s. HLADNIK, D. 1 ZAFRAN, J., 1996. Kakovost prostorskih podatkov in infonnacij o slovenskih gozdnatih krajinab.­ V: Zbornik gozdarstva io lesarstva, 50, BF 1n GIS, Ljubljana, s. 175-192. HORVAT, D., 1997: Pomen gozdnih ostankov v revirju Polana.­Višješolska diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Bf, Oddelek za gozdarstvo, 82 s. HORVAT, D. 1 PIRNAT, J., 1998. Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru revirja Polana.-GozdV 56, 2, s. 67-80. IVANCIC, F., 1995. Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju.-GozdV 53, 5-6, s. 222-249. KNAUER, N., 1991a. Kako kmetijstvo obremenjuje okolje­možnosti z2. ekološko ustrezno gospodarjenje.-V: Sodobno kmetijstvo 1 O, s. 419-426. KNAUER, N., 1991b. Žive meje in obrobni pasovi vodotokov kot sestavni del agrarnih ekosistemov in njihov kmetijsko­ekološki pomen.-V: Sodobno kmetijstvo 10/91, s. 427-433. GozdV 57 (1999) 3 MARUŠIC, J., 1996. Metodologija nacrtovanja gozdne krajine -nekatera teoreticna izhodišca.-GozdV 54, 9, s. 416-424. PIRNAT, J., 1991. Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastocih dreves v agrarni krajini -zgodovinski pregled in današnje stanje.-V: Zbornik gozdarstva in lesarstva, 3 7, BF, Ljubljana, s. 177-199. Iz domace itl tuje prakse PIRNAT, L 1994. Obvodna drevnina kot del krajinske infra­stmkture.-V: Gozd in voda, XVI. gozdarski študijski dnevi. BF, Oddelek za gozdarstvo, Poljce, s. 91-102. PROSEN, A., 1993. Sonaravno urejanje podeželskega pro­stora.-Katedra za prostorsko planiranje, FAGG, Ljubljana, 180 s. Zakon o gozdovih.-Ur. list RS 30, 1 O. 6. 1993. GDK: 915 + 151.2: (497.12 Pomurje) Gozdni ostanki kot življenjski prostor divjih živalF Branko VAJNDORFER* 1 OPREDELITEV PROSTORA Ostanki gozda-gozdni otoki -v agrarni krajini so manjši gozdici, skupine drevja, omejki, posamezno ra­stoce drevje pa tudi umetno osnovani vetrobranski pa­sovi. Obicajno porašcajo rastišca, manj primerna za kmetijsko obdelavo, in so ostanki prvotnega rastlinstva in živalstva oz. z drugimi besedami ostanki nekdaj ob­sežnih gozdov v procesu pridobivanja~ ivskih površin. 2 EKOLOŠKE ZNACILNOSTI Znacilnosti gozdnih ostankov kot živalskih ha bita­tav: -poraslost z gozdnim rastjem (gozdno drevje, grmov­ je, zelišca), -relativno majhna površina enega objekta, -višina objekta, -dolžina x širina= površina, -vertikalna in borizontalna struktura, -medsebojna oddaljenost gozdnih fragmentov, -usmerjenost v prostem. Šele ko izpolnjujejo dolocene pogoje glede zgoraj naštetih znacilnosti, imajo ti sistemi kot biotopi svojo, vecjo ali manjšo ekološko vrednost. 3 DELOVANJE Ekološko ovrednotenje teh struktur v pogledu po­treb živalskega habitata zahteva vsaj bežen vpogled v delovanje teh sistemov. V kulturni krajini se ta kaže v vecih vlogah. * B.V. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenue OE M. Sobota, Arh. Novaka 17, 9000 M. Sobota, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu: Skupine in pasovi drevja zunaj gozda-nujne prvine kmetijske in primestne krajine, 25. 8. 1998 v Gornji Radgoni Gozdni ostanek deluje kot: -pregrada) -koridor (prehod), -zatocišce (možnost kritja), -izhodišce v okoliški prostor. Gozdni ostanki in omejki predstavljajo nosilno om­režje, od katerega je odvisno bogastvo vrst. Tako kot nobene druge strukture v prostoru povezujejo skupaj razlicne biotope in služijo kot izhodišce za razširjanje in pribežališce vrst. Kdor ne verjame, naj pozimi v snegu opazuje, kam in od kod vodijo sledi živali. Polj­ski gozdici-pasovi in robovi-so magnet, ki privablja živali. Živali jih uporabljajo za: -mesto prehranjevanja, -umik pred motnjo, -pocivanje/prenocevanje, -oznacevanje teritorija, -gnezdenje oz. poleganje mladicev. Njihova najpomembnejša vloga je v omogocanju varnejših gnezdilnih in pocivalnih mest za vecje živali, ki se prehranjujejo v kulturni krajini oz. ekosistemi, kot sta polje ali travnik. ~, Gozdni ostanki so, predvsem v agrarni krajini, vi­talni habitati za mnoge prosto živece živali. Glede na površino posameznega objekta je tukaj relativno velik delež gozdnega roba, ki predstavlja prehod v kulturno agrarna krajino, zato so prebivalci dostikrat isti kot na gozdnem robu. Gozdni robovi oz. t. i. ekotoni se od notranjosti sestoj ev razlikujejo. Njihove znacilnosti so: -osoncenost, -pestra grm ovna sestava, -plodonosne drevesne vrste, -specificna oblika rastlinske razrasti. Iz domace in tuje pral<.se 4 VRSTNA PESTROST Tovrstni habitati ustrezajo potrebam le dolocenih živalskih vrst, pri tem pa je pomembna predvsem nji­hova struktura, t. j. kvaliteta prostora. Osnovo pred­stavlja temu rastišcu primerno razvita gozdna združba, ki uspeva v danih pogojih. Prvotno stat~e je zaradi vpliva kulturne krajine bolj ali manj spremenjeno. Na to življenjsko osnovo so pripeti cleni oz. živalske vrste, ki tvorijo prehranjevalne verigo. Vecinoma so to gozdne, vendar ne tipicno gozdne živalske vrste, do velikosti srne, prilagojene tudi na življenjske pogoje kulturne krajine. Ni pa tu vrst, pre­bivalcev obsežnih strnjenih gozdnih kompleksov, ki za svoje življenje obicajno potrebujejo vecje zaokrožene prostorske celote (veliki parkljarji in velike zveri ... ). Te vrste so obcutljivejše, za njih so poUski gozdici premajhni. Nekateri predstavniki živalskih skupin, ki so naj­pogostejše v gozdnih ostankih: l. nevretencarji:­-mehkužci pajkovci -stonoge -žuželke (hrošci, metulji) 2. vretencarji: -dvoživke (žabe, krastace) -plazilci (kušcarji, kace) -sesa lei: srna, poljski zajec, kune (kuna belica, dihur, hermelin, mala podlasica, jazbec), lisica, jež, krt, miši, rov ke, voluharice ... -ptice: penice, drozgi, šcin.kavci, srakoperji, stma­di, golobi, poljske kure, vrani, uj ede, sove ... V omejkihje prisotnih preko 1.000 razlicnih rastlin­skih vrst, ki jim v teku leta dajejo pisano spreminjajoci se videz. Z rastlinsko pestrostjo kot osnovo, na katero se vežejo prehranjevalne verige, se veca pestrost od rastlinskega in malega živalskega sveta odvisnih žu­želk. Žuželke so vir hrane žužkojedih vrst pticev, de­ževnike in polže pobirajo vrste drozgov, medtem ko se rastlinojede vrste (npr. iz družine šcin.ka\·cev) pre­luanjujejo s plodovi in semeni . Omejki poleg prehrane nudijo pticjim vrstam pevska mesta in možnosti za gnezdenje. Po oceni živi tukaj polovica vrst avtohtonih sesal­cev, skoraj vsi plazilci in petina pticjih vrst. Skupno naseljuje ta življenjski prostor po oceni 7.000-10.000 živalskih vrst. 5 UGODNA ZGRADBA GOZDNIH OSTANKOV Najvecjo vrstno pestrost omogocajo gozdni ostanki takrat, ko je v njih poleg visokega drevja razvita pod­rast oz. polnilni sloj . Ukrepi rednega odstranjevanja odnule substance, redna secnja za drva, cišcenje in košnja zelišcnega sloja ustvarjajo razmere, ki takšne prostore kot habitate za vecino vrst mocno razvred­notijo. 6 POMEMBNOST Gozdni ostanki v malogozdnati krajini nadomešcajo gozd, vendar ga v celoti ne morejo nadomestiti. Da bi bila zagotovljena optimalna biotska raznolikost in koristen vpliv gozdov na sosednje kmetijske površine, delež gozda v agrarn.j krajini ne bi smel biti manjši od 20% (PERUŠEK 1 PAPEŽ 1 KOS 1997). V nasprot­nem primeru je vpliv gozdnih ostankov mocno zmanj­šan in kmalu služijo le še poživljanju estetskega videza pokrajine. 7 OGROŽENOST Intenzivnost krcenja gozdnih ostankov v Evropi pa tudi v Sloveniji, sovpada z intenziviran jem kmetijstva. Vendar ni samo kmetijstvo tisto, ki bi mu lahko pii­pisali krivdo za zmanjšanje teh površin. Nove potrebe po površinah za ceste, naselja in industrijske obrate izkorišcajo krajino z odstranjevanjem gozdnih ostan­kov. Gozdni ostauki so se umikali, ker se je njihova ekološka vrednost le stežka kosala oz. merila z gospo­darskimi kriteriji. Danes je ta proces nekako umirjen. Ponekod pa nastajajo po naravni poti novi gozdni "na­stanki", s samosvojo hitrostjo in tempom, ki ga dosti­krat narekuje tudi živalski svet. VIRI CIMPERŠEK. M., ! 994. Neupraviceno prezrti gozdni robovi .­ GozdV, 52, št. 3, Ljubljana . PAPEŽ, J. 1 PERU~EK, M. 1 KOS, 1., 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja eko­sistema.-Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba. REICHHOLF. J., 1990. Wa!d -Ckologie der mitteleuropa­ ischen Walder und ihrer Lebensgemeinscaften.-Mosaik Verlag, Mi.inchen . GozdV 57 (1999} 3 Iz domace in tuje prakse GDK: 915: 614 Tudi s sk~pinami in pa.sovi gozdnega drevja ztmaj gozda moramo ravnati nacrtno 1 Živan VESELIC* UVOD Razen najvišjih gora ter vodnih površin in mocvirij vsa Slovenija rastišcno pripada gozdu. Zato je gozd v Sloveniji ena od temeljnih prvin krajine, tista prvina, ki veliki vecini naših krajin daje ton naravnost!. Gozd vzdržuje naravno ravnotežje v krajini inja varuje pred negativnimi vplivi sodobnega sveta. Clovek je zaradi življenjskih potreb skozi tisocletja gozd krcil, zlasti v predelih, ki so še posebej primerni za naselitev in kmetijsko rabo. Ob tem, ko se že vec kot stoletje težje dostopni predeli naše dežele ponovno zarašcajo, pritisk na gozd­ni prostor v nekaterih okoljih še kar narašca. Ponekod je ostalo gozda oziroma njegovih najznacilnejših prvin, drevja in grmovja, komaj še za vzorec. Poleg urbanih okolij, ki živijo svoje, po sili razmer od narave zelo oddaljeno življenje, je prav v kmetijski in primesmi krajini gozda zelo malo, nanj pa so mocno vplivali ljudje in njihove dejavnosti in zmotili njegov razvoj. Skupine gozdnega drevja in gnnovja ter posamicna gozdna drevesa v krajini dopolnjujejo ekološko in estetsko vlogo gozda. V okoljih, kjer je gozda malo, je pomen omenjenih gozdnih prvin še posebej velik. Kljub temu, da smo gozdarji pa tudi drugi, ki razu­mejo življenje krajine, že dolgo opozarjali na pomen ostankov naravnega rastja v kmetijski in primestni kraj ini, vendarle lahko ugotovimo, da so zlasti v kme­tijski krajini te pomembne prvine krajine doslej rasle zelo samoraslo, ne samo v smislu njihovega prostor­skega razporeda, ampak tudi glede svoje življenjske usode. Le nakljucje je hotelo, da so se gozdni ostanki, posamicno gozdno drevje in grmovje ponekod še ohra­nili. V casih, ko se od drevesa, posekanega zunaj gozda, ni placalo sicer obveznega prispevka za vlaganja v gozdove, je bil njihov posek skoraj stimuliran. A tudi danes so te posamicne prvine gozdne vegetacije glede na svoj pomen še vedno prevec "brezpravne". Nevarnost je, da se v takšnih razmerah ob naraš­cajocem pritisku na prostor le-ta škodljivo zareže tudi v preostale osamelce naravne gozdne vegetacije. * Mag. Ž. V., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu: Skupine in pasovi drevja zunaj gozda-nujne prvine kmetijske in primestne krajine, 25 . 8. 1998 v Gornji Radgoni Temeljni cilji varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja (1993) so: l. trajno ohranjanje vitalnosti narave, biološke razno­vrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih ha­bitatov ter ekološkega ravnotežja; 2. ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih do­brin, naravnega genskega sklada ter rodovitnosti rastišc; 3. ohranjanje in obnavljanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine in naravnih vrednot; 4. zmanjševanje porabe naravnih virov, snovi in ener­giJe. Z ohranjanjem skupin gozdnih dreves in drugega gozdnega rastja ter posamicnih dreves zunaj gozda v pomembni meri prispevamo kar k (prvim) trem nave­denim temeljnim ciljem varstva okolja. Zato je nujno, da v vseh krajinah, kjer je gozda in njegovih posamicnih prvin zelo malo, ne le ohranjamo skupine drevja in posamicno drevje zunaj gozda, am­pak takšne osamelce naravne gozdne vegetacije tudi nacrtno na novo snuj emo. 2 ZAVODU ZA GOZDOVE SLOVENIJE JE POVER­JENA VLOGA USMERJANJA DELA S SKUPI­NAMI GOWNEGA DREVJA IN POSAMICNIM GOZDNIM DREVJEM ZUNAJ NASELIJ V Zakonu o gozdovih ( 1993), ki doloca naloge in pristojnosti gozdarske službe, je zakonodajalec upo­števal, da posamicne prvine gozdne vegetacije zunaj gozda zaslužijo organizirano pozornost in daje javna gozdarska služba tista, ki je strokovno usposobljena za usmetjanje ravnanja z gozdnim rastjem tudi zunaj gozda ter je po vsem prostoru dovolj dobro organizi­rana, daje sposobna usmerjati razvoj teh posamicnih gozdnih prvin do potrebnih konkretnosti. Obmocja naselij so tu izvzeta. V 11. clenu je zapisano, da je potrebno v gozdno­gospodarskem nacrtu gospodarske enote dolociti tudi ''usmeritve za gospodarjenje s posamicnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij''. V 50. clenu je usmetjanje gospodatjenja s tem drevjem zapisano pod dejavnosti javne gozdarske službe. V 20. do111ace pral-ese clenu Zakon doloca, da izda za posege v posamicno gozdno drevje in v skupine gozdnega drevja zunaj naselij Zavod lastniku gozda strokovno navodilo za poseg. Pri pripravi navodil sodelujejo tudi organizacije, pristojne za varstvo okolja in varstvo naravne ter kulturne dedišcine. Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) med osnovnimi tremi dolgorocnimi cilji gospodarjenja z gozdovi navaja cilj "ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini". Cilj vkljucuje med drugim tudi "ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, proti vetrnih pasov in omej~ kov zunaj gozda". V poglavju Strategija sonaravnega gospodarjenja z gozdovi vidimo pod usmeritvami med drugim zapi~ sana, da je treba: izdelati izhodišca in merila za ohranitev ekološko nepogrešljivih ostankov gozdov, skupin ter posamez­ nih dreves v lqajini, -izdelati usmeritve za delo s skupinami drevja in po­samicnim drevjem zunaj gozda ter izdelati predloge za renaturacijo z naravnimi prvinami revne krajine. V poglavju Program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru je med usme~ ritvami poudarjeno, da je treba "z zagotovitvijo bio­koridorjev živalim zagotoviti možnost prostega pre­hoda med populacijami". V poglavju Varstvo voda v gozdnem prostoru pa je med usmeritvami navedeno, da je treba "dolociti usme­ritve za ohranjanje in krepitev obvodne drevesne in gnnovne vegetacije za zunajgozdni prostor". V obravnavanih gozdarskih aktih je tudi poudar­jeno, da moramo v predelih, kjer je gozda malo, še posebej skrbeti za njegovo ohranjanje ter preprecevati drobljenje njegovih ostankov. O pomembni vlogi goz­da v takih krajinah, o njegovih funkcijah in nacrtovanju njegovega razvoja ter delu z njim bi lahko govorili oziroma zapisali veliko. Tu pa gre beseda o skupinah gozdnega drevja in drugega gozdnega rastja ter posa­micnem drevju, ki v krajini pomembno dopolnjujejo vlogo gozda. S skrbjo za te drobne ostanke gozdne vegetacije, z usmeritvami in navodili za delo z njimi gozdarji ne­posredno prispevamo k ohranjanju in obnavljanju na­ravnosti krajine ter s tem k ohranjanju ekološkega ravnotežja v njej in njene estetske podobe. Kot je že omenjeno, daje izhodišce za nacrtovanje razvoja obravnavanih posameznih prvin gozdne vege~ tacije v zunaj gozdnem prostoru že Zakon o gozdovih, ki v 11. clenu doloca kot obvezno vsebino gozdnogos­podarskega nacrta gospodarske enote tudi "usmeritve za gospodarjenje s posamicnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij". Vsebino gozdnogospodarskih nacrtov pa podrobneje doloca Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih nacrtih (1998), tudi v pogledu nacrtovanja ravnanja z obravnavanimi prvinami krajine. Tako v 40. clenu omenjeni pravilnik doloca, da se v gospodarski enoti dolocijo krajinsko enoviti predeli, za katere se v gozdnogospodarskem nacrtu dolocijo usmeritve za gospodarjenje s skupinami dreves in po­samicnim gozdnim drevjem zunaj naselij. V gozdnogospodarske nacrte, kijih na podlagi tega pravilnika izdeluje Zavod za gozdove Slovenije, te vsebine že v kljucu jemo. Ob do locevanju funkcij goz­dov za ves gozdni prostor Slovenije pa funkcijske enote opredeljujemo znotraj krajinsko ekoloških enot -krajinsko enovitih predelov, ki praviloma niso manjši od 1.000 ha. Razen v gozdarskih aktih -Zakonu o gozdovih (1993), Programu razvoja gozdov v Sloveniji (1996) in Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojit­venih nacrtih (1998), izdelanem na podlagi Zakona o gozdovih -pa predpisi z drugih podrocij teh prvin gozdne vegetacije, ki ne izpolnjujejo (površinskih) pogojev za gozd, posebej ne omenjajo. To seveda ni dobro, saj se tudi druge dejavnosti v prostoru srecujejo z njimi in bi morale biti na njihov pomen vsaj opozor­jene v aktih, ki jim neposredno dolocajo nacine dela. 3 NACINI USMERJANJA IN VSEBINA USMERI­TEV ZA DELO S SKUPIN AMI GOZDNEGA DREVJA IN POSAMICNIM GOZDNIM DREV­JEM Pri dolocitvi usmeritev za delo s skupinami gozdnih dreves in posamicnim gozdnim drevjem je potrebno upoštevati tako stanje krajine-v celoti in seveda tudi v pogledu teh posameznih prvin gozdne vegetacije -kot tudi stanje in razvojne težnje rabe prostora. Ni potrebno posebej poudarjati, da v krajini, ki jo vse bolj prerašca gozd, ni potrebno posvecati posebne skrbi vprašanju, kako ohraniti posamicne prvine gozd­ne vegetacije. Problem v teh predelih je pravzaprav zrcalen temu vprašanju, namrec, kako prepreciti, da se krajina povsem ne zaraste, kar z ekološkega, estet­skega in drugih vidikov tudi ni optimalno. Vendar ta problem ni predmet tokratne obravnave. Druga skrajnost so primeri nekaterih predelov pri­mestnih in kmetijskih krajin, v katerih gozdov skoraj GozdV 57 (1999) 3 ni vec, prav redke pa so (že) tudi obravnavane posa­mezne prvine gozdne vegetacije. V Pomurju imamo na primer katastrske obcine, ki imajo komaj kakšen odstotek zemljišc, porašcenih z gozdom. V takšnih primerih se bo gotovo potrebno poskušati dogovoriti za osnovanje vsaj nekaj skupin gozdnega drevja in zasaditev primernega števila dreves. Gotovo tudi gozdarji nismo fizicno sposobni dolo­cevati usmeritve prav za vsako skupino dreves in po­samicno drevo zunaj gozda. Zato si tudi pomagamo z oblikovanjem krajinsko ekoloških enot, za katere nato oblikujemo usmeritve. Racionalnost dela uci, daje potrebno pri vsaki na­logi predvsem ugotoviti bistvene probleme ter se pr­venstveno posvetiti njim. To pomeni, da bomo med krajinsko ekološkimi enotami posvetili vso pozornost zlasti tistim, v katerih so razmere v pogledu gozdov in posamicnih prvin gozdne vegetacije v krajini najbolj neugodne, bodisi v pogledu trenutnega stanja bodisi njihove perspektive, znotraj vsake krajinsko ekološke enote pa tistim posamicnim prvinam gozdne vegetaci­je, ki so za ekološko uravnoteženost krajine ali nje.no estetsko podobo najpomembnejše. Posvetili se bomo tudi tistim predelom, kjer bi bilo zaradi odsotnosti gozdov in posamicnih prvin gozdne vegetacije najbolj potrebno osnovati skupino dreves ali zasadi ti posamic­no drevo. Ko v krajini popravimo nedvomne napake ali pre­precimo, da se nedvomne napake storijo, lahko rece­mo, da smo storili veliko, morda že tudi optimalno, saj si ne smemo domišljati, da bi bilo, cetudi bi to fizicno zmogli, za razvoj krajine najboljše, ce bi nam jo uspelo konstruirati prav do vseh podrobnosti. Na eni strani je potrebno naravi pustiti, da si sama išce odgovore na svoja sprotna razvojna vprašanja, in mi samo usmerjamo njene naravne težnje, na drugi strani pa je smiselno tudi lastnikom zemljišc omogociti, da v do­volj širokih okvirih sprejemljivega s temi prvinami krajine naredijo to in ono na "krajevno obicajen nacin", saj prav takšna njihova dejavnost oblikuje oziroma vzdržuje v dolocenem obmocju znacilno kulturno kra­jino. Tako kot se je gozd skozi stoletja clovekovega vpli­va ohranil predvsem na predelih, ki so za kmetijsko rabo ali naselitev manj primerni, je tudi za prenekatero skupino dreves, drugega gozdnega rastja ali posamicno drevje v znacilnostih zemljišca, na katerem se pojav­ljajo, mogoce ugotoviti razlog njihovega obstanka. Še posebej to velja za prvine gozdne vegetacije ob vodnih tokovih. Razumna raba prostora, kije v krajini uspela vzdrževati primerno ravnotežje med gozdnimi in ne- Iz domace in tuje IJralcse gozdnimi (kmetijskimi) površinami, je tudi v zunaj­gozdnem prostoru naravno vegetacijo ohranila vsaj na takšnih košckih zemljišc, ki za intenzivnejšo rabo niso bili primerni, naravna vegetacija na njih pa rabe so­sednjih zemljišc ni ovirala. Tudi tovrstne stoletne iz­kušnje lahko koristno uporabimo pri argumentiranju obstojecih in nacrtovanju novih skupin gozdnega drev­ja in posamicnega gozdnega drevja v krajini. In }{atere so posamicne prvine gozdne vegetacije v kmetijski in primestni krajini, ki jim je praviloma potrebno posvecati posebno pozornost? -Ce se z odgovorom na to vprašanje malo pošalimo, najprej tiste, kijih ni, pa bi bile v dolocenem predelu z estetskega, zlasti pa ekološkega vidika nujno po­trebne-potrebno jih je torej osnovati. Posebne pozornosti so v tem pogledu potrebne kra­jinsko ekološke enote, ki imajo z gozdom poraslih manj kot 10 % zemljišc. V njih si je potrebno pri­zadevati osnovati tako nove gozdne površine kot tudi nove skupine dreves ali zasadi ti posamicna drevesa, saj je v takšnih okoljih praviloma tudi mnogo pre­malo posamicnih prvin gozdne vegetacije. -Obvodna drevesna in grrnovna vegetacija, še posebej na konveksnem delu zavojev vodotokov, saj je le-ta bistvenega pomena za stabiliziranje brežin-dovol­jeno naj jo bo obsekovati, ob zagotovitvi nadomest­nega drevesa kakšno drevo tudi posekati, nikoli pa krciti. -Stara drevesa, zaradi svojega ekološkega in estet­skega pomena-potrebno jih je ohranjati in skrbeti, da dolocen del drevja docaka fiziološko starost. -Omejki in skupine dreves, ki povezujejo vecje gozdove -osnovati je potrebno tudi kakšno skupino dreves, ki bi prispevala k povezanosti vecjih gozdnih površin. -Vse obravnavane prvine v obmocjih pogostih mocnih vetrov in še posebej pasovi naravne gozdne vege­tacije, ki ležijo približno pravokotna na smer teh vetrov. -Vse posamicne prvine gozdne vegetacije s posebej velikim ekološkim ali estetskim pomenom. Zavod za gozdove Slovenije že pri prvih gozdno­gospodarskih nacrtih, ki jih izdeluje skladno z novim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitve­nih nacrtih, ter pri projektu dolocitve funkcij gozdov v potrebni meri posveca pozornost tudi posamicnim prvinam gozdne vegetacije, priznati pa moramo, da še nismo dorekli, kako na osnovi izdelanih usmeritev Iz domace in tuje prakse izpeljati izdajanje navodil lastnikom zemljišc glede posegov v skupine dreves in posamicna drevesa. Zavod za gozdove Slovenije s sodobnimi metodami obravnave gozdnega prostora-prek racunalniško urav­nanih letalskih posnetkov terena -v rednih casovnih presledkih desetih let prostorsko natancno evidentira ne le obmocja gozdov, ampak tudi vse skupine gozdne­ga drevja in drugega gozdnega rastja ter posamicno drevje. S primerjanjem zaporednih slik bomo v pri­hodrlje lahko natancno ugotovili spremembe teh prvin gozdne vegetacije. Menim, da je smotrno in, kot sem že omenil, tudi strokovno primerno, da se takšna navodila izdajajo lastnikom gozdov predvsem v primerih akutnejših ne­ugodnih stanj ali teženj v krajini ter v okoljih, kjer se ponavljajo nepravilnosti pri delu s posamicnimi prvi­nami gozdne vegetacije, še zlasti, ce gre za primere teh prvin, na katere sem posebej opozoril . In seveda lastnikom zemljišc, ki izrazijo željo po usmeritvi v delo s temi pomembQimi prvinami krajine. 4 ŠE PREDLOG ZA BOLJŠE DELO S SKUPINA­MI DREVES IN POSAMICNIM DREVJEM Usmerjanje dela z obravnavanimi prvinami gozdne vegetacije bi bilo uspešnejše oziroma ucinkovitejše , ce bi bilo mogoce zagotoviti skupinam gozdnih dreves in posamicnemu gozdnemu drevju vecje varstvo. S tem je mišljena obvezna strokovna presoja pred posekom, tako kot poteka v gozdu pri drevju, ki je debelejše od 30 cm. Predlog je upravicen , saj ima posamezno drevo ali drevo v majhni skupini zunaj gozda pogosto res zelo velik ekološki a1i/in estetski pomen, v povprecju go­tovo znatno vecjega kot posamezno drevo v gozdu. Država bi morala sofinancirati tudi zasaditev dreves zunaj gozda. Njeni tovrstni vložki bi imeli gotovo nadpovprecni ucinek pri zagotavljanju ohranjanja in oblikovanja naravnejše, ekološko stabilnejše ter estets­ko prijetnejše krajine. VIRI MARUŠIC, J. et al., 1996. Zasnova gozdne krajine.-Inštitut za krajinsko arhitekturo BF v Ljubljani, Ljubljana. Program razvoja gozdov v Sloveniji.-Ur. list RS, št. 14/96. * , 1993. Zakon o varstvu okolja.-Ur. list RS, št. 32/9. * , 1993. Zakon o gozdovih Slovenije.-Ur. list RS, št. 30 /93 . * , 1998. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojirve­nih nacrtih .-Ur. list RS, št. 5/198. * , 1979. Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds. * , 1992. Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and on Wild Fauna and Flora. Gozd.arstvo v casu in prostoru Prvo gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov Posebna oblika izobraževanja lastnikov gozdov, ki srno jo izvedli na letošnjem sejmu kmetijstva, goz­darstva in prehrane v Kranju, je tekmovanje lastnikov gozdov v spretnostih z motorno žago. Za tekmovalni dan smo izbrali soboto, 26. marec 1999. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu (ce je beseda slabo sploh dovolj o pisna za tisto, kar smo bili deležni z neba med samo prireditvijo) v zadovoljstvo vseh dobro uspelo. Podrobna in do nas samih poštena analiza je pokazala sicer na nekatere nebistvene pomanjkljivosti, ki pa jih bomo na naslednjih tekmah poskušali odpraviti. Tekmovanje sta organizirala ZGS in podjetje Go­renjski sejem, podprlo pa gaje kar nekaj sponzorjev. Udeležba je bila presenetljivo visoka. Sodelovalo je namrec 15 elOp, 12 so jih izbrale in pripravile obmocne enote Zavoda, sodelovale pa so še tri ekipe Podeželske mladine Slovenije. Vsako ekipo so sestavljali štirje polnoletni tekmovalci, lastniki gozda oz. družinski claJ?.i, ki se nikoli niso poklicno ukva~ali s secnjo (niso bili zaposleni v proizvodnih gozdarskih podjetjih kot sekaci). Tekmovalo se je v štirih disciplinah: l. Zasek in podžagovanje 2. Klešcenje z motorno žago 3. Podiranje droga na balon 4. Kombinirano prežagovanje hlada V sak tekmovalec je tekmoval le v eni disciplini. Za samo izvedbo tekmovanja je skrbel organizacijski odbor, organizirana je bila sodniška ekipa. Gozdarstvo v casu in prostoru Tekmovanje je odprl župan mestne obcine Kranj, g. Mohor Bogataj, same tekmovalce pa je spodbudil in pozdravil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano, g. Ciril Smrkolj, ki si je tekmovanje tudi ogle­dal, podelil nagrade in na koncu vsem tekmovalcem pa tudi organizatorjem cestital. Dokler ni zacelo moc­neje deževati, je bilo med obiskovalci sejma veliko zanimanja za dogajanje na tekmovališcu, kasneje pa so vztrajali le redki gledalci pa seveda tisti, ki so bili tam po službeni dolžnosti, ter seveda sami tekmovalci. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje odlicno, tekmo­valen duh pa ves cas na visoki ravni. Najbolj atraktiv­na disciplina je bila podiranje droga na balon, najbolj zahtevna pa zasek in podžagovanje. Rezultati v duhu olimpijskega nacela pravzaprav niso tako pomembni, vseeno pa je prav, da na tem mestu objavimo vsaj zmagovalce v posameznih disci­plinah in vrstni red treh najboljših ekip .. Zasek in podžagovanje: Matija Gabrenja-ekipa Postojne Klešcenje z motorno žago: Stanko Golicnik­ekipa Nazarij Podiranje droga na balon: Milan Ceferin-ekipa Kranja Kombinirano prežagovanje: Silvo Tomšic -ekipa Postojne Ekipno je prvo mesto zasedla ekipa Postojne, drugi so bili domacini, tretji pa Tolminci. S tekmovanji bomo v bodoce še nadaljevali -tako je bilo vsaj mnenje sodelujocih in vecine tistih, ki smo prireditev pripravili. Vprašanje je samo, kje in kdaj. Ker je potrebno stvari še domisliti, zaenkrat kaj vec o tem ne bi govorili, drži le to, da se bomo trudili za organizacijo tekmovanja tudi v naslednjem letu. Jurij Beguš Gozdarstvo v casu in prostortl Izboljšanje delovnih pogojev in povecanje produktivnosti v gozdarstvu (seminar) Seminarje potekal od 9. do 13. septembra 1998 v Banski Štiavnici (Slovaška), organiziral pa ga je skupni komite za gozdarsko tehnologijo management in izo­braževanje ECE/FAO/lLO. Udeleženci semina~ja so prišli iz Evrope in z Japonske. Seminar je potekal v šestih programskih sklopih: l. Varstvo pri delu 2. Poklicno izobraževanje 3. Rotacija pri delu, povecanje in obogatitev dela 4. Placilo za delo 5. Posebnosti dela, ki ga opravljajo pogodbeni izvajalci 6. Prispevek raziskovalnega dela Na seminarju je bilo predstavljenih veliko prispev­kov, od katerih sem izbral le najzanimivejše. Na zacetku je bil predstavljen Kodeks varstva pri delu in zdravja v gozdarstvu, ki ga je izdala Med­narodna organizacija za delo (ILO). Kodeks je med vladami, delodajalci in delavci že naletel na dober odmev. Poudarja potrebo po integriranem pristopu, razvil paje celotno piramido potrebnih ukrepov. Raziskava med poljskimi sekacije pokazala, daj ib le 15 % uporablja zašcito za oci, le 19 % zašcito za sluh, nobeden med njimi pa ne uporablja zašcitnih hlac. Udeleženci seminarja niso mogli skriti zacudenja, da država dopušca takšno nedoslednost pri uporabi zašcit­nih sredstev. Pri nas je stanje v gozdarskih gospodar­skih družbah verjetno bistveno boljše, pri zasebnih last­nikih gozdov, ki sami opravljajo gozdna dela v svojem gozdu ali v obliki medsosedske pomoci, pa najbrž ne bistveno. Denacionalizacija je na Slovaškem zmanjšala po­vršino državnih gozdov za polovico (gozdove so vrnili predvsem raznim zvezam in podjetjem, mestom in skupnostim ter v zadnjem casu cerkvi). Zakon iz leta 1995 prepoveduje privatizacijo nacionalnega gozdnega fonda in udeležbo tujega kapitala v gozdarstvu nasploh. Zato je stanje v tej gospodarski panogi stabilno. Pomen sindikata na Slovaškem je velik, saj združuje prakticno vse delavce v državnih gozdovih, narašca pa tudi clanstvo iz drugih lastninskih kategorij. Zelo zanimivo je stališce škotskega udeleženca, ki ugotavlja, da morajo biti gozdarji bolj prisotni v družbi (na lokalni in državni ravni), ker je le tako mogoce lastne ideje pretvoriti v dejanja. Zanimivo bi bilo ugo­toviti, koliko gozdarjev v Sloveniji sedi v svetu Zavoda za gozdove in v obcinskih svetih, v državnem zboru ter drugih družbenih telesih, kjer se sprejemajo odlo-citve, ki so tako ali drugace povezane z gozdnim pro­storom. Na podrocju ergonomskih raziskav bo v bodoce težišce predvsem na raziskavah stroškov in dobickov ergonomskih investicij s ciljem informirati delodajalce o koristnosti ergonomije. Sam sem imel prispevek z naslovom Koncesije za gozdno delo v državnih gozdovih, ki sva ga pripravila skupaj s prof. dr. l. Winklerjem. Z razpravljalci smo ugotovili, da gre za izjemen primer odnosa države do svojih gozdov v Evropi. V zelo omejenem obsegu se pojavlja ponekod v Angliji. Razpravljalci so oznacili koncesijo kot odnos z izrazito negativnim predznakom, znacilnim za Evropo prejšnjega stoletja ali za tropske gozdove in Severno Ameriko. Spraševali so se, kje se je izgubilo tradicionalno dobro in svetovno znano slo­vensko gozdarstvo in kaj je bil temeljni razlog za te spremembe. Pojasnil sem, daje temeljni razlog v želji po locitvi podjetniškega in javnega v gozdarstvu in da je oblast zavrnila priporocila gozdarske stroke o jav­nem podjetju. Kljub zagotovilom, da ima javna goz~ darska služba velike pristojnosti pri operativni izvedbi in nadzoru koncesij, razpravljalcev nisem preprical o modrosti teh ukrepov. Slovenija tako ostaja unikum v evropskem prostoru na tem podrocju. Mimogrede -v odmoru mi je nek udeleženec iz tujine (iz nekega gozdarskega podjetja) ponudil "so­delovanje" na podrocju koncesij (tj. kako bi mi prišli do koncesije). Do danes se sicer še ni oglasil, toda spodbudil me je v razmislek, kaj se bo zgodilo v jutriš­nji svobodni Evropi. Rezervacija koncesij za gospo­darjenje z državnimi gozdovi samo za slovenska pod­je~a najbrž ne bo zdržala. Ali bodo v naših državnih gozdovih lahko delali tujci s svojo visoko produktivno tehnologijo, na našemu gozdarstvu in gozdarski dok­trini tuj nacin? Tudi možno, ampak povsem brez po­trebe. Nobena evropska dežela nima gospodarjenja z gozdovi urejenega s koncesijami! Neumnost, ki si jo bomo popolnoma sami zakuhali (in ne Evropa) in kije nas Slovence že velikokrat drago stala, se utegne ponoviti. Po predstavitvi referatov smo oblikovali dve delovni skupini za oblikovanje zakljuckov in priporocil. Sprva nas je voditelj zasedanja želel razdeliti glede na pripadnost oziroma nepripadnost Evropski unij i. Nekaj casa sem opazoval odzive sodelujocih, ki so se s tem kar strinjali. Koncno sem opozoril zbrane na nepri­mernost takšne (politicne) delitve (znacilne za Evropo GozdV 57 (1999) 3 Gozdarstvo v casu In prostoru vcerajšnjega dne) in predlagal interesno oblikovanje skupin. Požel sem splošno odobravanje predvsem pred­stavnikov neclanic pa tudi clanic in zlasti predsednika komiteja ECE/FAO!ILO (po narodnosti Grk). Slednji Ohranimo melodije narave Pri odkazilu drevja je že v navadi, da se za posek oznacijo votla drevesa, ki sicer s svojo krošnjo res zasencujejo dolocen prostor, toda v svojem duplu nu­dijo dom neštetim trubadurjem narave. S secnjo takih dreves ni gospodarske koristi; gozdarji morda izvršijo gojitvena dela v gozdovih, vendar to ne odtehta škode z odvzemom valilnice, knnilnice in domovanja pticam. Morda bi bilo koristneje tako drevo oklestiti. Kar po­glejmo votlake, ce so še kje, kako so prevrtani. To nam prica, da tu nekdo živi in dela. Ponavadi je to gozdni bobnar -žalna, ki pa jo žal vse redkeje vidimo. Ne smemo pozabiti tudi na polha, cebele, žuželke in ostale drevesne prebivalce gozdov. Znano je, da mora tudi v gozdu vladati neko ravnovesje med rastlinskim in ži­valskim svetom; ce le en clen te verige manjka, pride do negativnih posledic. Ker je vse manj ptic, prihaja do prerazmnožitve razlicnih insektov in bolezni, ki vse bolj ogrožajo naše gozdove. Najugovzhodnih obronkih Roga smo si že pred leti omislili poseben znak za omenjena drevesa. To je znak, ki ima obliko pticjega kljuna <. Znak narišemo na drevesa s sprejem v prsni višini. Seveda morajo dre­vesa ustrezati že zgoraj navedenim pogojem in ce teh dreves nismo našli v odrastem gozdu z debelejšimi drevesi, jih poišcemo že v razvijajocem gozdu in jih vzgajamo v ta namen. Po strokovnih merilih naj bi bilo mi je zaupal, da imajo nekateri zelo radi delitev na politicni osnovi, ki z Evropo brez meja nima veliko skupnega. Mag. Darij Krajcic Stali šca in odmevi teh dreves 5-1 O na hektar. Tako stanje zasledimo le v pragozdu. Tako izbrana drevesa naj bi tvorita tako imenovan vecni krog življenja. Potrebno bi bilo na· praviti evidenco teh dreves po gozdnih revirjili socasno z drugimi gozdnimi evidencami. Kaj me je vzpodbudilo k pisanju teh vrstic? Gozd je treba znati opazovati. Priceti je treba že pri otrocih v vrtcih, nadaljevati v šolah, izobraževati in ozavešcati odrasle in, kot vidimo, tudi stroko. Sam sem velik ljubitelj gozda, v njem dnevno išcem zdravje in razvedrilo. To pocenja tudi velik del mojih sodržav­ljanov. Zgoraj omenjenih dreves paje v naših dolenjs­kih in belokranjskih gozdovih zelo malo, vedno manj, na nekaterih obmocjih jih sploh ni vec. Veckrat so tega krivi prav gozdarji. Le-ti bi morali bolj misliti tudi na ptice, saj so le-te del gozdnega bogastva. Vra cajmo jim tisto, kar jim veckrat brezbrižno jemljemo -dom in hrano. Kje so sicer znana gozdarska nacela o trajnosti, sonaravnosti in mnogonarneskosti gozdov in gozdnega prostora, kje so naravovarstvena nacela, žal vse bolj na pamet ponavljana, ce pademo že na prvem izpitu? Zato vsi na delo, za varstvo naših ptic in gozdnih zbo­rov, ne samo na Dolenjskem in v Beli krajini, ampak po celotni Sloveniji, da ne bo za vse prepozno. Franc Janež O prevodu resolucije o gozdarski strategiji EU pa tudi o gozdnih storitvah in ekonomski trajnosti odslej na internetu Mag. Golob v svojem odgovoru na moj prispevek Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski goz­darski strategiji (GozdV l, 1999) meni, da Gozdarski vestnik ni pravo mesto za razpravljanje o napakah in o ustreznosti nekega prevoda, takšno pa je tudi mnenje uredniškega odbora Gozdarskega vestnika. Mag. Golob na koncu prispevka izrazi željo, naj strokovno javnost seznanim s pojmom ekonomska trajnost, ki gaje v prevodu resolucije pomotoma izpustil. Razprava o vsebini nekaj odstotkov resolucije o gozdarski strategiji EU je po mojem mnenju koristna, saj se je pokazalo, kako zahtevno delo je prenašanje politicnih in zakonodajnih dokumentov iz drugih družbeno-politicnih okolij v naš sistem. Zato bom odgovor na prispevek mag. Goloba skupaj z razlago pomena ekonomske trajnosti predstavil na svoji spletni strani : http://www.uo.i-Ji .si/-bfsinko/index.html. Mag. Milan Šinko Društvene vesti Letno srecanje upravnih odborov (nekaterih) gozdarskih društev alpskih dežel Vsako leto se konec oktobra sestanejo clani uprav­nih odborov gozdarskih društev alpskih dežel, in to vedno v drugem kraju. Predstavniki petih ~ozdarskih društev (Južne Tirolske, Bavarske, Tirolske, Grau­bundna in Vorarlberga) na tem sestanku podajo kratka porocila o aktualni gozdarski problematiki v teh pod­rocjih. Lanskoletnega sestanka v gorski vasici Tarasp v kantonu Graubiinden (Švica) sva se po nekajletnem premoru udeležila predsednik naše Zveze gozdarskih društev, Ignac Pišlar, in Branko Štampar. Porocila posameznih društev so poudarjala nasled­nje: -Južnotirolski gozdarji so potarnali nad (pre)obilico padavin v letu 1998, saj so zato imeli na terenu mno­go problemov i erozijo in poplavami. Ugotovili so, da na Južnem Tirolskem 25 %gozdov ni naravnih, ostali pa imajo elemente naravnega gozda. Njihovi gozdarji so dejavni tudi v tujini, saj pomagajo ko­Jegorn v Albaniji in Pakistanu. -Bavarski gozdarji so povedali, da bo septembra 1999 v kraju Schwerin 1 OO-letnica Nemškega goz­darskega društva. Njihov problem pa je še vedno preštevilna divjad v gozdovih in prevec žvepla v zraku. Zanimiv je tudi podatek, da elektrarnam (za­žigalnicam) na odpadke v Nemciji že primanjkuje surovin. Sortiranje odpadkov v gospodinjstvih je že tako popolno (skoraj vse gre v reciklaža), da za kurja­vo ne ostane skoraj nic vec. -Tirolski gozdarji so potožili nad slabim zdravstve­nim stanjem zlasti varovalnih gozdov. Na podrocju gorskega turizma pa so razvili poseben model gor­skega kolesarjenja in ustvarili red na tem podrocju. -Vorarlberški gozdarji so povedali, da je pri njih vprašanje biomase pravi bum. Drugo, kar je zanimivo, pa je, da je v Evropski uniji že prevec mleka in da mu cena pada. Zaradi tega pada tudi stalež goveje živine in zaradi vsega tega pricakujejo zarašcanje pašnikov. -Švicarski gozdarji pricakujejo napad politikov na gozdarsko stroko. Politiki pravijo, daje gozdarjev v Švici prevec. Napovedujejo vecanje (združevanje) gozdarskih revirjev in ukinjanje delovnih mest med gozdarskimi strokovnjaki. Ce se bo to zgodilo, se pojav1ja vprašanje obstoja srednjega šolstva v goz­darstvu, ali pa bo v bodoce izobrazba gozdarjev po­manjkljiva. -Kolega Pišlar je na prošnjo gostiteljev na kratko opisal gozdarsko problematiko v Sloveniji, ki pa jo slovenski gozdarji bolj ali manj dobro poznamo. Južnotirolski gozdarji bodo junija 1999 v kraju Kal teru pripravili tridnevno srecanje gozdarjev alpskih dežel in pricakujejo okoli 400 gostov (tudi iz Slo­venije). Tema tega posvetovanja bo Nižinski gozd. Naslednje srecanje upravnih odborov delovne skup­nosti gozdarskih društev alpskih dežel pa bo spet ok­tobra 1999 na Bavarskem. Branko Štampar Gozdarski smucarski dan, Gace '99 Clani Društva Lnženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto smo že v letu 1998 obljubljali pripravo državnega gozdarskega smucarskega tekmovanja, ka­terega izvedbo je lanskoletna zelena zima povsem one­mogocila. V letošnjem letu nam je debela snežna odeja ponudila vse možnosti za lepo tekmovanje. Žal pa je natrpan urnik gozdarskih smucarskih tekmovanj odri­nil državno prvenstvo v marec, kar je bilo zopet skoraj usodno. Zahvaliti se moramo clanom SKJezersko, ker so na snežnih zaplatah pripravili progo, ki je omogo­cala enake pogoje za vse tekmovalce. Kljub slabemu vremenu se je 5. marca letos na smucišcu Rog Crmošnjice (lokalno Gace) sredi Kocev­skega Roga zbralo 12 tekmovalk in 95 tekmovalcev, ki so tekmovali za 14 razlicnih ekip. Poleg desetih ekip z gozdnogospodarskih obmocij so se prijavili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Biotehniške fakultete (Oddelka GozdV 57 (1999) 3 Društvene vesti za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire), Društva štu­dentov gozdarstva in Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. V veleslalomu seje pomerilo 93 smucarjev, tekacev paje bilo 27. Med dvanajstimi tekmovalkami je v veleslalomu zmagala Špela Habic (GD Postojna) pred Nevo Thorževskij (DIT Novo mesto) in Branko Jerala (GD Bled). V najstarejši moški skupini je tekmovalo dvajset veleslalomistov, zmagal pa je Primož Bobnar (DIT Novo mesto), drugo mesto je zasedel Silvo Podobnik (DIT Posocja Tolmin) in tretje Stane Pirc (DIT Novo mesto). Med sedemnajstirni tekmovalci srednje starost­ne skupine je bil najhitrejši Milan Rozman (KGD Kranj), med prvo trojico pa sta se uvrstila še Stanko Grošelj (DIT Posocja Tolmin) in Janez Šemrl (GD Bled). S petintridesetirni veleslalomisti je bila najmlaj­ša skupina tudi najštevilcnejša . Z najboljšim casom dneva je zmagal Robert Cuk (GD Postojna) pred Petrom Murijem (Društvo študentov gozdarstva) in Janezom Krcem (BF, Oddelek za gozdarstvo). V troboju tekacic na smuceh je bila najhitrejša Mirjam Mikulic (GD Kocevje), druga je v cilj pritekla Špela Habic (GD Postojna) in tretja Neva Thorževskij (DITNovomesto). Moški so tekmovali v dveh starost­nih skupinah. V starejši skupini z dvanajstimi tekaci je zmagal Franc Ivancic (GD Postojna) pred Janezom Konecnikom (GD Kocevje) in Francem Sterletom (Gb Postojna). Mlajša skupina je prav tako štela dvanajst tekmovalcev, najhitrejši med njimi paje bil Tone Rok (GD Postojna), sledila pa sta mu France Pogacnik (KGD Kranj) in Mirko Perušek (GD Kocevje) . Vsi najboljši so na zakljucni zabavi prejeli medalje in prakticne nagrade, najboljše ekipe pa tudi pokale. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Gozdarskega društ­va Postojna, pred Društvom inženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto in Kranjskim gozdarskim društvom. Ples in druženje do vecernih ur sta bila zadosten dokaz, da je kljub težkim pogojem in slabim vremenskim razmeram dan lepo uspel. Naslednjim organizatorjem državnega gozdarskega smucarskega tekmovanja želimo veliko srece. Andrej Kotnik Kadri in izobraževanje Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddeli{U za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 1998 JURGELE, Jurij OBLIKOVANJE VECNAMENSKEGA PARKA V NACRTOVANEM ŠIRJENJU MESTNEGA SREDIŠCA KRANJA.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, IX, 99 s., 18 virov GDK 270:272:( 497 .12*03 Kranj):(043.2) Mentor: prof. dr. Sonja Horvat-Marolt; recenzent: doc. dr. Jurij Diaci; dat. zagovora: 21. l. 1998 VRECL, Matjaž GOZDARSKA POLITIKA AVSTRJJE.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in oboovljive gozdne vire. 1998, VIII, 64 s., 28 virov GDK 903 :( 436): (043 .2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: prof dr. Franc Gašperšic; dat. zagovora: 21. l. 1998 JAKOP, Primož RAZVOJVARSTVANARAVENASLOVENSKEMMEDSVETOVNIMA VOJNAMA.-Diplomskanaloga.Ljubljaoa, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, VII, 72 s., 83 virov GDK 907" 1919-1941 ":(497.12):(043.2) Mentor: prof. dr. Boš~an Anka; recenzent: doc. dr. Jurij Diaci; dat. zagovora: 16. 3. 1998 CESAR, Peter URESNICEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI LASTNIKOV GOZDOV NA OBMOCJU REVIRJA SELE (KE SLOVENJ GRADEC).-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, VIII, 44 s., 12 virov GDK 923..4:933+935:(497.12* 11 Sele):(043.2) Mentor: prof. dr. lztok Winkler; recenzent: doc. dr. Boštjan Košir; dat. zagovora: 16. 3. 1998 KOSJEK, Alojz STANJE GOZDNlH CEST IN POTREBNA VIŠINA SREDSTEV ZA NJlliOVO OPTIMALNO VZDRŽEVANJE V OBCINI RUŠE.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biote]miška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, IX, 71 s., 14 virov GDK 383.4:(497.12 Ruše) :(043.2) Mentor: doc. dr. Igor Potocnik; recenzent prof. dr. Iztok Winkler; dat. zagovora: 22. 4. 1998 BELAK, Danilo GOZDNI REZERVAT BABJI LOŽIC PRT LJUTON1ERU.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire. 1998, XII, 1 O 1 s., 38 virov GDK 228.81 :(497.12 Babji Ložic)):(043.2) Mentor: doc. dr. Jurij Diaci; recenzent: prof. dr. Boštjan Anka; dat. zagovora: 22. 4. 1998 ROZMAN, Jurij ANALIZA SPREMEMB KULTURNE KRAJINE NA PRIMERU DELA KATASTRSKE OBCINE LOM POD STORŽICEM.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire. 1998, X, 111 s., 37 virov GDK 91 :(497.12*02):(043.2) Mentor: prof. dr. Boštjan Anka; recenzent: viš. pred. Dušan Robic; dat. zagovora: 22. 4. 1998 ILC, Urban DRUŽBENO EKONOMSKA PRESOJA PAŠE V GOZDU NA OBMOCJU PLANINE KRANJSKA DOLINA­Diplomska naloga. Ljubljana, Biotelmiška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, X, 79 s., 55 virov GDK 268.1:908.1 :913:(497.12*02 Pokljuka):(043.2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: prof. dr. Boštjan Anko; dat. zagovora: ll . 5. 1998 Kadri izobraževanje LOGAJ, Liljana VARSTVO GOZDOV KOT STROŠEK GOZDNE PROIZVODNJE.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, IX, 59 s., 57 virov GDK 4:651.6: :( 497 .12):(043.2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: prof. dr. Janez Titovšek; dat. zagovora: 11. 5. 1998 BRACIC, Bojan EKONOMSKI UCINKI SMREKOVIH MONOKULTUR NA RAKOVCU.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire. 1998, VIII, 44 s., 16 virov GDK 228.2:174.7 (Picea excelsa):651: :(497.12*09 Rakovec):(043.2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: doc. dr. Jurij Diaci; dat. zagovora: 11. 6. 1998 TRAJBER, Drago UGOTAVLJANJE VARIABILNOSTI GRADNA Quercus Petraea (Matt. (Liebl.)) V SLOVENIJI Z ANALIZO LISTOV.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire. 1998, XIII, 98 s., 33 virov GDK 176.1 Quercus petraea (Matt. Lieb1.):164 Quercus petraea (Matt. Liebl.) :(497.12):(043.2) Mentor: prof. dr. Franc Batic; recenzent: prof. dr. Sonja Horvat-Marolt; dat. zagovora: 12. 6. 1998 CIŽMEK, Viljem TATVINE LESA NA OBMOCJU KRAJEVNE ENOTE SENOVO V OBDOBJU 1990-1997.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, X, 33 s., 7 virov GDK 933.8:922.1:(497.12*08 Senovo):(043.2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent doc. dr. Igor Potocnik; dat zagovora: 10. 7. 1998 GOBEC, Jože POMLAJEVANJE NASADOV SMREKE (Picea abies Km·st.) NA RUDNICI PRI PODCETRTKU.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, X, 66 s., 20 virov GDK 228.7 Picea abi es (Karst. )+ 226:231 :( 497 .12*09 Rudnica) :(043 .2) Mentor: doc. dr. Jurij Diaci; recenzent: doc. dr. Andrej Boncina; dat. zagovora: 5. 8. 1998 PIŠKUR, Mitja RAZŠIRJENOST IN RASTNE ZNACILNOSTI MALEGA JESENA (Fraxinus onms L.) V SLOVENIJI.­Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire. 1998, XII, 82 s., 19 virov GDK 176.1 Fraxinus om us (1.)+181 :562.16:561.1:561.2:(043.2) Mentor: prof. dr. Marijan Kotar~ recenzent: doc. dr. Jurij Diaci; dat. zagovora: 31. 8. 1998 BRUNEC) Zdenko PRAG GOSPODARNOSTI V ZASEBNIH GOZDOVIH NA OBMOCJU K. O. PETANJCI.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, VII, 62 s., 11 virov GDK 923.4:307:765:(497.12* 13 Petanjci):(043.2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent prof. dr. Franc Bizjak; dat. zagovora: 31. 8. 1998 GARTNER, Andrej PROBLEMATIKA RAZMEJEVANJA GOZDNIH ZEMLJIŠC V BOHINJU.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, X, 85 S. 1 50 virov GDK 907.1:908.1:535 :( 497.12 Bohinj):(043.2) Mentor: prof. dr. Boštjan Anka; recenzent: viš. pred. mag. Dušan Robic; dat. zagovora: 31. 8. 1998 KADUNC, Aleš in RUGANI, Tihomir ZGORNJA GOZDNA MEJA V NOTRANJEM BOHINJU.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, XVII, 123 s., 37 virov GDK 228.9:( 497 .12""02 Notranji Bohinj):(043.2) Mentor: prof. dr. Marijan Kotar; recenzent: prof. dr. Marko Accetto; dat. zagovora: 3. 9. 1998 Kadri in izobraževanje OCVIRK, Aleš ZAKUP DRŽAVNIH GOZDOV NA PRJMERU GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE MISLINJA.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, XIII, 51 s., 9 virov GDK 923.4:( 497 .12"11 Mislinja):(043.2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: doc. dr. Andrej Boncina; dat. zagovora: 25. 9. 1998 DEMŠAR, Matej POGLED ŠTUDENTSKE JAVNOSTI NA GOZD.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, vr, 68 s., 19 virov GDK 903.1(043.2) Mentor: prof. dr.lztok Winkler; recenzent: prof. dr. Boš~an Anka; dat. zagovora: 14. 10. 1998 KUNSTELJ, Rudolf UCINKI ODPIRANJA GOZDOV S CESTAMI NA POVPRECNE PREVOZNE RAZDALJE.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, XI, 89 s., 35 virov GDK 383.1:377.45-0 15.6:(497.12 Korošica):(043.2) Mentor: doc. dr. Igor Potocnik; recenzent: doc. dr. Boštjan Košir; dat. zagovora: 15. 1 O. 1998 SAMEC, Aleš DRUŽBENE RAZMERE ZA UVELJAVLJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ ENERGETSKE RABE LESNE BIOMASE V AVSTRIJI IN SLOVENIJI.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, VI, 54 s., 46 virov GDK 33 L 1 :88:839.31 :( 436):( 497 .12):(043 .2) Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: doc. dr. Boštjan Košir; dat. zagovora: 15. lO. 1998 CEVC, Marjeta. DOŽIVLJANJE GOZDA KOT NOSILCA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire. 1998, VI, 75 s., 42 virov GDK 907:945.2:945.29:( 497 .12):(043.2) Mentor: prof. dr. Boš~an Anka; recenzent: doc. dr. Jože Ramovš; dat. zagovora: 23. 11. 1998 VIDERVOL, Robert INFORMACIJSKE OSNOVE IN GIS PRl GOSPODARJENJU Z DIVJADJO.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, VI, 77 s., 41 virov GDK 58+ 156: (497.12 Poljanska dolina ob Kolpi):(043.2) Mentor: prof. dr. Mi~an Hocevar; recenzent: prof. dr. Miha Adamic; dat. zagovora: 23. 11. 1998 BOŽIC, Janez NOTRANJI GOZDNI ROB IN REAKCIJSKA SPOSOBNOST SMREKE NA PRlMERU POKLJUŠKEGA GOZDA.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1998, VII, 68 s., 50 virov GDK 231.1 :267:( 497.12 Pokljuka ):(043.2) Mentor: prof. dr. Dušan Mlinšek; recenzent: doc. dr. Jurij Diaci; dat. zagovora: 26. 11. 1998 Pregled pripravila mag. Teja Koler-Povh Strokovno izrazje Gozdarsko strokovno izrazje Tenninološka komisija je sprejela dva nova izraza za slovenski gozdarski slovar in objavlja spet nekaj zanimivih izrazov iz prevoda Lex icon silvestre, za oznacevanje razlicnih površin na gozdnem obratu. Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) medmetrski, -a, -o (npr. sortimenti, hlodi, pri kate1ih tržne dolžine niso v celih metrih) Motorsage ffiir Baumpflege motorna žaga f za nego drevesa (motoma žaga za vrtnarsko obžagovanje dreves (vej), za drevesno kirurgijo) 114.52. 03.40 0035 310< Unland n nedonosna površina f (površina zemljišca , ki tudi pri urejenem gospodarjenju ne daje donosa) 615 .. 21.40 1856 O dl and n neuporabna površina f (površina zemljišca, ki je zaradi njenih naravnih danosti in/ali zaradi gospodarskih ali socialnih razlogov ne uporabljamo) 615 .. 20.40 1855 Nebenflache f, negozdna površina f nichtforstlicbe Betriebsflache f (vse površine gozdnega obrata, ki niso gozdna posest in imajo ustrezen lasten gospodarski pomen npr. travniki, peskokopi, lesna skladišca) 615 .. 14.40 0825 Nichtholzboden m; Nichtholzbodenflacbe f lesnoneproizvodna površina f (vse površine v gozdnem predelu, kijih neposredno ne uporabljamo za proizvodnjo lesa (n.pr. polja, drevesnice, poti, nedonosne površine)) 615 . . 23.40 1858 Waldflache f gozdna površina f (z gozdom pokrita ali le zacasno neporasla površina tal) 615 .. 15.40 0826 2471 Holzbodenflache f lesnoproizvodna površina f (del gozdne posesti, ki je pridržan za proizvodnjo lesa) Marjan Lipoglavšek Uredniški odbor Gozdarske založbe, komisije pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije in clani komisij so: Gozdarska založba: urednik: Borut URANKAR; clani: doc. dr. Boštjan Košir, Ignacij Pišlar. Komisija za strokovno izobraževanje: pred .: Pavel VRTOVEC; clani: prof. dr. Miha Adamic, mag. Mirko Medved. Komisija za gozdarsko strokovno terminologijo: pred.: prof. dr. Marjan LlPOGLAVŠEK; clani: prof. dr. Manin Cokl , mag. Teja Koler, Arne Kozina, Marjanca Pavle, mag. Igor Smolej, Danilo Škulj, Janko Žigon. Komisija za popularizacijo gozdarstva; pred.: Borut DEBEVC; clani: Brane Gradišnik, Kararina Groznik, Špela Habic, Jošt Jakša, Tone Prelesnik. Komisija za stike s tujino: pred.: Ignacij PIŠLAR; clani: prof. dr. Miha Adamic, France Cafllik, prof. dr. Mi ian Hocevar, Maksimiljan Mohoric, Marjan Šebenik ml., Branko Štampar. ZVEZA GOZDARSKIH Komisija za etiko: pred.: doc. dr. Boštjan KOŠIR; c lani : prof. dr. Bošjan Anko, Janez Košir. DRUŠTEV Sekcija za prostoživece živali: pred .: Anton SIMONIC ; clani : Jošt Jakša, Iztok Koren, Iztok Ožbolt, Mirko Pen1šek, Milan Podlogar. SLOVENIJE Sekcija sodnih cenilcev: pred.: Damjan PAVLOVEC; clani: Edo Gorican , Anton Kastelic, Janko Vidmar. Delovna skupina za racunalništvo in informatiko: pred.: doc. dr. Boštjan KOSIR; clani : Blaž Bogataj. mag. Janez Krc. Predstavnik v Inženirski zbornici Slovenije: Peter Huis, Andrej Klinar. Delovna skupina pri ZGDS za povezavo z zbornico: doc. dr. Boštjan Košir, Dušan Gradišar. Gozdarski vestnik, LETNIK 57 • LETO 1999 • ŠTEVILKA 3 Go~darski vestnik, VOLUME 57 • YEAR 1999 • NUMBER 3 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, asist. mag. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirto Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. 2ivan Vesel i c, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlic i c Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektor 1 Lector Vita Novak Dokumentacijska obd.Jindexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html 2iro racun 1 Cur. ace. 50101-678-48407 Tisk: Euroraster d. o. o., Ljubljana Izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 1 O številk 1 1 O issues per year Posamezna številka 800 SJT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT, za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inoz.emstvo 100 DEM. letna narocnina za podjelja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supporl.ed by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo RS št. 415-429/98 z dne 01.04.1998 šteje revija Gozdarski vestnik med proizvode, za katere se placuje 5 %davek od prometa proizvodov (Ur. list RS št. 18/90,33/90,9/91,20/91,33/91 ). Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised jn the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the pub/isher nor the editorial board. Spoštovani! Zveza gozdarskih društev Slovenije Vas v casu Tedna gozdov vabi na naslednji ekskurziji: Prva ekskurzija bo v ponedeljek, 24. maja 1999, potekala pa bo na podrocju slovenske Istre. Organizirali jo bodo gozdarji iz Sežane. Ob 8:00 se bomo z avtobusom iz Ljubljane odpeljali do gradu Socerb, kjer nam bodo domacini predstavili zgodovino tega zanimivega gradu, nato pa se bomo odpravili do ZVEZA kraja Kastelec. Predviden je ogled hudourniško urejenih kraških požiralnikov. Kasneje GOZDARSKIH bomo potovali mimo Crnega Kala do cerkve sv. Trojice v Hrastovljah. Po ogledu DRUŠTEV znamenitih fresk pa se bomo v okolici Hrastovelj seznanili še s hudourniškimi posegi za umiritev erozijskih žarišc . Kosilo bo okrog 14:00. Pot bomo nadaljevali do secoveljskih SLOVENIJE solin, kjer se bomo seznanili z nacinom pridelovanja soli in si ogledali etnografski muzej. Kotizacija znaša 3.500 SIT. ru ga ekskurzija bo v sredo, 26. maja 1999, in sicer na Štajersko. Namenjena je gozd arjem veteranom, i bi si želeli ponovno srecati s kolegi in skupaj z gozdarji s celjskega podrocja preživeti prijeten dan. Ekskurzij o organiziralo Celjsko gozdarsko društvo. dhod iz Ljubljane bo ob 8:15. Prvi postanek bo v Celju, kjer se nam bodo pridružili kolegi s štajerske; tob redvidoma ob 10:00. Skupaj bomo nadaljevali pot v smeri Rogaške Slatine, nato do Mestinja in naprej d elimja. Predviden je obisk tamkajšnjih znamenitosti, okoli 13:00 pa bo kosilo. r _ot bomo nadaljevali v Podsredo, kjer si bomo ogledali Kozjanski park s predstavitvijo obmocja in obiskal rad, kjer je tudi stalna steklarska razstava. Nato nas bo pot vodila skozi Poljcane na Boc. Pri planinske omu si bomo ogledali društveno prireditev ob Tednu gozdov ter z drvarsko malico zakljucili popotovanje. rogram bo izveden ne glede na vreme. V Ljubljano se bomo vrnili predvidoma okoli 20:00. Kotizacij naša 2.000 SIT. ! fotizacijo lahko nakažete s položnico na žiro racun: 50101-678-48407. V ceno so vkljuceni strošk revoza, vstopnine in ·kosilo. P-rijavite se lahko po telefonu (061) 271-406 (ga. Blaj). abimo Vas, da se kot clan gozdarskega društva in s tem tudi Zveze gozdarskih društev Slovenije udeležit ~ bcnega zbora Zveze gozdarskih društev Slovenije, ki bo 4. junija 1999 ob 17:00 v hotelu Jama v Postojni. Vljudno vabljeni! VABILO NA 11. GOZDARSKI PLES PETEK. 4. 6. 1999 POSTOJNA HOTEL JAMA APERITIV, VECERJA, GLASBA, PLES, KULTURNI PROGRAM ZA VSE GOZDARJE, ZAPOSLENE V GOZDARSTVU, PRIJATELJE GOZDA IN SPREMLJEVALKE oz. SPREMLJEVALCE Spoštovani gozdarji! Pre pri cani smo, da je v vsakem od Vas globoko v srcu ostala vera in p repricanje v gozd in gozdarstvo kot stroko, zato skušajte za en vecer pozabiti na vsakdanje skrbi in se skupaj poveseliti na Gozdarskem plesu v Hotelu Jama v Postojni s pricetkom ob 20. uri. Informacije dobite v Vašem gozdarskem društvu ali na ZGDS, Vecna pot 2, Ljubljana, kjer se lahko tudi prijavite (tel. 061 123-13-43 ali 271-406). Ker je uspeh prireditve odvisen tudi od Vaše udeležbe, Vas p ri ca kujemo. Nasvidenje v Postojni! (Ef) GALLOPER HYUnDAI Generalni zastopnik: Hyun_dai Avto Trade, Brnciceva 45, Ljubljana, tel. 061 302 091. Prodaja: pooblašceni prodajalci. Internet: www.hyundai-at.si